v Združenih državah V«Qai«VMleto . • . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za faosonistvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev y Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—3878 3 The larg« i *** u Issued ev« 1 2 tJ?IUlull n i It largest Sloven Mi n DaOy ia the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered aa Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 No. 5. — Stev. 5. NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 7, 1936.—TOREK, 7. JANUARJA, 1936. Volume XLIV. — Letnik XLiV NAJVIŠJE SODISCE JE VČERAJ OVRGLO A. A. A, Lahi najodločneje obsojajo Rooseveltovo poslanico DEL. TAJNICA SE NAVDUŠUJE ZA SOCIJ. POSTAVO Ostro obsoja pohlep podjetnikov. — Nevednost in sebični nagibi so na potu napredku. WASHINGTON, P. C., 6. januarja. — "Najpomembnejše postavodajno delo današnjega rodu," imenuje delavska tajnica Miss Perkins v svojem poročilu o fiskalnem letu, ki je tbilo končano 30. junija preteklega leta, postavo o socijal-nem zavarovanju, ki je bila sprejeta v prejšnjem kongresu. "Ameriško delavstvo more po tej postavi v bodočnosti pričakovati zaščito pred gospodarskimi posledicami nepričakovanih udarcev usode. "V Združenih državah smo prišli do stopinje razvoja, na kateri more vsak delavec vsled postave za zaščito delavca pod zdravimi pogoji vršiti svoje delo. Velikodušne odškodnine za nezgode, predpisi za prepre-čenje nezgod za industrijska podjetja, ukrepi proti boleznim, ki jih povzroča poklicno delo, in drugi zdravstveni pred pisi, skrčenje delovnega časa, prepoved zaposljevanja oseb izpod IG let, postava o najnižjih plačah in slednjič postavne zaščitne določbe za take delavce, ki so vsled sleparij, površnosti ali iz drugih razlogov izgubili svoj zaslužek — vse to so pridobitve postave za soci-jalno zaščito." Delavska tajnica k temu programu pripomni, da je med delavci še vedno dovolj nasprotnikov, ki s svojo nevednostjo, sebičnostjo in kratkovidnostjo tfvirajo izvedbo zahtev, ki jih nalaga postava. 0 BONUSU BO KMALU ODLOČENO WASHINGTON, D. C., 5. jan. — Kongresni voditelji so izgladili pot za postavo o bo-nusu ter upajo, da bo to vprašanje rešeno v enem mesecu. Zadeva o bonusu je dobila svojo spodbudo, ko se je Pat-manov blok nmaknil s pozori-šca in je obljubil, da bo podpiral Vinsonovo predlogo, katero odobrujejo vse tri veteranske organizacije. Zagovorniki te postave, ki ne določa, od kod naj pride denar, pravijo, da bo prvo izplačilo bonusa znašalo samo en biljon dolarjev. Pristali Patmanove predloire, ki bi imela za posledico inflacijo, so obljubili svojo pomoč Vinsonovim pristašem pod pogtfjem, da. na idejo pot, po kateri bodo dobili denar za izplačilo bonusa. Senator Robinsoiv^je bil pooblaščen, da se posvetuje s dnikom Rooseveltom gle-idevne postave, katere ne bi vetiral. HAUPTMANN JE ŠE VEDNO DOBRE VOLJE Svojega otroka ne mara videti v smrtni celici. Elliot bo v enem tednu usmrtil sedem morilcev. TRENTON, N. J., 6. jan. — Bruno Richard Hauptmann je naznanil, da je trdno sklenil, da ne mara več videti svojega sina Manfreda v svoji smrtni celici. Navzlic temu, da ima živeti samo še en teden, Hauptmann ne kaže nikakega razburjenja ali nervoznosti. Svoji ženi in paznikom je rekel, da je še vedno prepričan,- da mu ne bo treba umreti na električnem stolu. Svoji ženi, ki ga je v nedeljo obiskala, je povedal, da ne mara videti svojega sina v smrtni celici, dasi je zadnji teden pred smrtjo po postavi dovoljeno, da ga sme obiskati njegov otrok. "Tu sem ne spada," je rekel Hauptmann. "In tukaj ne maram videti svojega sina." Nazadnje je videl svojega sina v Flemingtonu, ko je čakal na svojo sodnijsko obravnavo. V desetih mesecih, odkar se nahaja v kaznilnici obsojen na smrt, je njegova žena dvakrat prinesla sina v Trenton, toda ga ni vzela v kaznilnico. Medtem ko je žena do sedaj Hau/ptmanna obiskovala po enkrat na teden, ga je pretekli teden obiskala trikrat. "Želim, da bi ga tudi vi videli," je rekla Hauptmannova žena, ko je prišla iz kaznilnice. "Dobro izgleda, je dobre volje in zaupno gleda v bodočnost." Rabelj Robert Elliot, ki o-pravlja svoj krvniški posel v petih državah, bo v tednu, ki se prične s prihodnjim četrtkom, zelo zaposlen. V etfem tednu bo namreč sedem zločincev spravil na drugi svet. Ker dobi za vsako usmr tev $150, bo tedaj v enem it;-dnu zaslužil $1050. Sest zločincev, ki bodo ta teden šli na električni stol, se nahaja v Sing Singu. Sedmi zločinec pa se nahaja v Tren-toinu—Bruno Ridhard Hauptmann. V četrtek bodo umrli na električnem stolu štirje morilci. Hauptmann bo umrl prihodnji torek, v četrtek, 16. januarja pa bosta, usmrčena zopet dva morilca v Sing Singu. AMERIKA IZSTREBILA INDIJANCE, GANGSTERJEV PA NE MORE RIM, Italija, 6. januarja.—Italijansko časopisje z ostrim besedami kritizira zadnjo Rooseveltovo poslanico. Pravi, da je bila to pridiga, ki ne more zaustaviti italijarfske vojne v Afriki". Napadi na Roosevelta se gotovo vrše z dovoljenjem Mus-solinija, kajti časopisi bi si sicer ne upali brez vladnega dovoljenja komentirati važnih političnih vprašanj. "Lista "La Tribuna" označuje Roosevelta kot ameriškega diktatorja, dočim ga opozarja "Giomale d'Italia" na dejstvo, da je ameriška demokracija izstrebila Indijance, ne more pa iztrebiti gangster-jev. "La Tribuna" piše:—Ubogi in lačni italijanski delavci so zgradili newyorske nebotičnike ter so dobili za to sramotno nizko plačo, zdaj se pa Amerika drzne očitati Italijanom nepoštenost. Virgini Gavda, glavni urednik Mussolinijevega "Giomale d'Italia", ki je ducejev o-sebni prijatelj, pravi: — — Ameriško blagostanje je nastalo potom osvojevalnih vojn, v katerih so Američani izstrebili rdečekožce. — Rooseveltova demokracija ne more iztrebiti gangster-jev. Ameriški narodni junak Lindbergh je moral pobegniti v inozemstvo, ker doma ni mogel dobiti zadostne varnosti za svojega drugega otroka. NAČRTI ZA ŠTIRIDESET URNI TEDEN Berry je izdelal načrt za 40-urno delo na teden. Organizirano delavstvo zahteva 30 ur dela na teden. SOCIJ ALISTIČNA KONVENCIJA V CLEVELANDU Cleveland izbran za socialistično narodno konvencijo. — V izvr-ševalnem odboru ' ni edinstva. POLEG NRA SE JE SEDAJ ZRUŠILA NAJVEČJA OPORA ROOSEVELTOVE ADMINISTRACIJE IN "NEW DEAL A" WASHINGTON, D. C., 6. januarja. — Coordinator for Industrial Progress, George L. Berry, je mnenja, da bo industrijski svet delodajalcev in delavcev sestavil industrijski načrt, po katerem bo vpeljano 40-urno delo na teden. Navzlic temu, da se je pred enim mesecem konferenca med industrijalci in delavci vsled nasprotstva industrijalcev razšla, bo današnja konferenca 100 industrijalcev in 30 delavskih voditeljev sprejela njegov načrt. Predloge za 40-urno tedensko delo so stavili nekateri u-deležniki konference, ki se je danes pričela pod Berryjevem predsedstvom. Berry bo po statističnih podatkih dokazal, da je skrajšanje delovnega časa z ozirom na brezposelnost neobhodno potrebno. Obenem pa misli Berry, da bo 40-urni delavnik nadomestil 30-urni delavnik, katerega zahteva organizirano delavstvo. Vse pa je odvisno od industrijskega odbora, kaj bo v tem oziru ukrenil. Temu načrtu pa stavijo največje ovire avtomobilska, jeklarska ih tekstilna industrija, ki se niso hotele udeležiti industrijske konference. Ali ste že naročili Slo-vensko - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov. NEMŠKO-JAPONS.KA VOJAŠKA ZVEZA LONDOU Anglija, 6. jan.— Iz zelo verjetnega vira prihaja poročilo, da je bila pred tremi meseci med Nemčijo in Japonsko sklenjena tajna zveza, ki je naperjena proti Rusiji. Po tem poročilu je nemški generalni štab z japonskim generalnim štabom prišel v septembru do vojaškega sporazuma, ali do popolne vojaške zveze. Po tem dogovoru je vsaka drž ava obvezana priskočiti drugi na pomoč, ako bi bila napadena; vsaka pa je zavezana biti nevtralna do druge, ako je katera izmed njih zapletena v splošno vojno. DIES HOČE DEPORTIRATI TUJCE WASHINGTON, 1). C., 6. januarja. Z geslom "drži delo za Amerikance" bo poslanec Dies stavil predlog, po katerem bo vstavljeno vsako naseljevanje in bo v enem letu deportiranih do tri milijone tujcev. "Vsaka druga država je sprejela mnogo strožje postave, da ščiti svoje državljane,*' pravi Dies. POVODENJ V FRANCIJI PARIZ, Francija, 6. jan. — Vsled hudih nalivov so nara-stle reke po celi Franciji. Voda je zalila več tisoč akrov zemlje in napravila ogromno škodo. Bretonska planjava, skozi katero teče reka Vendes, je vsa pod vodo. SESTANEK MINISTROV DUNAJ, Avstrija, 6. jan. — Avstrijski zunanji minister Egon von Berger - "VValdenegg bo na povabilo madžarskega ministr. predsednika ' Goem-boesa v kratkem obiskal Budimpešto. Oba ministra bosta obravnavala medn a r o d n a vprašanja, ki se tičejo Avstrije in Madžarske. PHILADELPHIA, Pa., 6. januarja. — Na svoji seji je izvrševalni odbor socijalistične stranke izbral Cleveland z a svojo konvencijo, ki se prične 23. maja. Norman Thomas, ki je v svoji domovinski državi New York i>ovzročil razdor v stranki, se ne mara izraziti, ako bo sprejel predsedniško kandidaturo, ako mu bo ponudena. — Tliomas je bil predsedniški kandidat socijalistične stranke leta 1928 in 1932. Njegova lastna stranka, zlasti v New Yorku, pa ga pobija zaradi njegovega komunističnega mišljenja. Izvrševalni odbor socijalistične stranke v New Yorku je na sejo izvrševalnega odbora v Philadelphiji poslal pismo, v katerem pravi, da ne odo-bruje stališča "uradnega opazovalca", ki ga je zavzel na zborovanju v Utica, N. Y., ker se z njegovim komunističnim mišljenjem ne more strinjati. "Uradni opazovalec" j e Norman Thomas, ki je voditelj radikalnih socijalistov v New Yorku. Izvrševalni odbor je zavrnil predlog izvrševalnega odbora socijalistične stranke v Wis-consinu, da bi se socijalistična stranka pri prihodnjih volitvah zavzela v koaliciji z napredno stranko senatorja La Fol-lette. Proti NRA so se lani člani najvišjega sodišča soglasno izrekli, dočim je bilo včeraj razmerje 6:3. — Predsednik in poljedelski tajnik nista podala nobenega komentarja. — Farmer ji so strašno ogorčeni. — Izjava predsednika "American Farm Bureau Federation". ZA POVEČANJE ZRAČNE ARMADE WASHINGTON, D. C., 3. januarja.— John J. McSwain, ki je predsednik odbora za vojaške zadeve poslanske zbornice, je naznanil, da bo stavil predlogo, da zbornica za petletni načrt za povečanje zračne sile dovoli $50,000,000, da bo skozi pet let vsako leto zgrajenih 800 aeroplanov. "Ako smo kdaj potrebovali primerno zračno silo, jo potrebujemo sedaj," pravi Mc-Swain. "Mednarodni položaj je tak, da jo moramo imeti, ako hočemo ostati izven vojne. "To je najcenejši način varnosti." MoSwaiu pravi, da so sedanji vojaški aeroplani že prestari in nesposobni za moderno vojevanje. Povprečno življenje vsakega aeroplana je tri leta. Zato je treba v petih letih zgraditi 4000 aeroplanov, da bo zračna armada imela potrebno moč. WASHINGTON, D. C, 6. januarja. — Najvišje sodišče Združenih držav je danes izpodbilo nadaljni steber Rooseveltove administracije s tem, da je proglasilo AAA (Agricultural Adjustment Act) za neustavno. AAA je zadela ista usoda kot je zadela lanskega maja NRA. AAA m NRA sta bili dve glavni opori Roose-veltovega programa. Namen NRA je bil preustro-jiti industrijo potom zvezne regulacije delovnih ur, mezd in produkcije. AAA je določala nekaj slične-ga za poljedelstvo. Proti NRA se je lani izreklo vseh devet sodnikov, v slučaju AAA je bila pa odločitev 6 proti 3. Sodniki Brandeis, Stone in Cardo-zo se niso strinjali z večino. Večino so tvorili: predsednik najvišjega sodišča Hughes ter sodniki Mc-Reynolds, Vandeventer, Butler, Southerland in Ro-berts. Novica o odločitvi je izzvala silno presenečenje. Iz Bele hiše ni bilo nobenega glasu. Poljedelski tajnik Henry A. Wallace, ki je načeloval AAA, ni hotel dati časniškim poročevalcem nobenih pojasnil. V senat je dospela novica baš med čitanjem predsednikove poslanice o proračunu. Republikanski senatorji so se začeli tako strahovito krohotati, da je moral demokratski voditelj Robinson prositi podpredsednika Garnera, naj jih pozove k redu. CHICAGO, 111., 6. januarja. — Začel se je boj in sicer boj brez rokavic, — je izjavil danes Edward A. O'Neal, predsednik največje farmerske zveze v deželi, "American Farm Bureau Federation". Kakorhitro je slišal O'Neal o odločitvi najvišjega sodišča, je sklical posebno sejo ravnateljev federacije. — Prokleto se motijo oni, — je vzkliknil, — ki mislijo, da bo ameriški farmer mirno gledal, ko bodo vrgli na gnojišče njegov program za gospodarsko enakopravnost. Po mojem mnenju je odločitev smrten udarec, ki je bil zadan zopetni obnovi dežele. Program, za katerega se bore organizirani far-merji že deset let, je treba nadaljevati. Z zaupanjem se oziramo na kongres ter smo prepričani, da bo storil potrebne korake, da bodo prišli farmerji zopet do svojih pravic. Ce je po ustavi nemogoče za-jamčiti vsem skupinam gospodarsko enakovrednost, je pač treba ustavo izpremeniti, da pravice državljanov r>e bodo v nevarnosti. Louis J. Taber, predsednik "National Grange", je rekel: — Vlada in kongres morata poiskati pot, da bodo ostale v veljavi vse pogodbe, ki so bile sklenjene s farmerji pod AAA. General Hugh S. Johnson, bivši načelnik NRA je izjavil: — Ako ta odločitev pomeni, da je protiustavna vsaka zvezna pomoč farmerjem, bo prihodnja volilna kampanja kocentrirana v eni sami paroli: ali naj ustava ostane taka kakorina je, ali jo je tr£ba izpremenitL.___ ^ . „ ■ m L7L 9 IV mv DA" « Glas Naroda" BL0TON1C PUBLISHING COMPANY (A Oorporadm) L. BeatC'-X Trem«. of above oeflccn: New York City, N. T. gla8 naroda* CVelee ef the People) ttrmry Pey Btcept Sandeyw ssd Holiday* •i eelo leto nijt ee fc pol Idi ••••mum«**«««««)* IS.90 Za New York n eelo leto MMM fT.OO Za pol leu ................ HBO Za Inoametro n eelo leto 17.00 Za pol leu............. ... «» 98A0 Subscription Tearly $6.00 Advertisement o« Apw—t "Glao Naroda" Uhaja tiM den l»r»em*l nedelj lo praenitoy. New York, Tuesday, January 7, 1936 NOVA PRAVILA ZA DRŽAVLJANSKE IZPITE ftopUf breo podpira In oeebnoetl ee ne prlotoCojejo. Denar naj m blagoTOU »eHUatl po Mooey Order. Prt eprememU kraja naroCntkor. proeUio, da ee Udi preJBnJe MvalUCe nameni, da hitreje najdemo nartov«^* "OLA8 NAHODA", til W. 18th Street, New Yertc. N. T. >: chdin msn PREDSEDNIKOV GOVOR Bilo je prejšnji petek zvečer ob devetih. Dvorana poslanske zbornice v zveznem kapitolu je bila napolnjena do zadnjega kotička. Speaker poslanske zbornice je udaril z lesenim kladivom trikrat po mizi in najavil govornika: 44Predsednik Združenih držav!" Na govorniški oder je stopil Franklin D. Roosevelt. V dvorani je nastalo bučno ploskanje. In predsednik Združenih držav je začel govoriti petsto senatorjem in kongresu i koin, dvanajst sto povabljenim gostom ter milijonom in milijonom ameriškega naroda, katerim je bil poslan govor po radio. Franklin D. Roosevelt je eden najboljših sodobnih govornikov. Njegov, skoro eno uro trajajoč govor, je bila prava mojstrovima govorniške umetnosti. Razdeljen je bil v dva dela. Prvi se je tikal ameriške vnanje, drugi pa notranje politike. S presenetljivo jasnostjo je označil predsednik stališče ameriške vlade napram nevarnosti polui politiki evropskih in azijskih narodov ter njihovih vladarjev. Tako odločnih besed se je zato lahko posluževal, ker se strinja z ameriškim narodom v eni želji oziroma zahtevi: — Mi hočemo živeti v miru z vsemi narodi in želimo vsem narodom mir. Mi lahko ohranimo mir, ga lahko zaSitevamo in izsilimo, kajti z uveljavljanjem najsplošnejših poistav nevtralnosti nam je mogoče preprečiti vojno. Predsednik je zahteval od kongresa, naj uveljavi te postave. Obsojal je avtokracijo, ki ne pusti svojim lastnim narodom svobodno izražati mnenja, skuša zasužnjiti tuje narode, sabotira vse poštene poskuse za razorožitev ter vsiljuje oboroževamje evropskim, azijskim in afriškim narodom. V drugem delu govora, tikajočem se notranje politike, se predsednik: ni ponašal z uspehi, ki jih je dosegla njegova vlada v zadnjih štiriintridesetih mesecih, pač je pa govoril o uspehih, ki jih mora doseči v bodočnosti. S perečim sarkazmom je pozval nasprotnike v svoji la-stni stranki in pristaše nasprotrae stranke k odprtemu boju. Franklin D. Roosevelt je dal poslanici poudarka s tem, da ni otvoril ž njo samo kongresa, pač pa tudi predsedniško volilno kampanjo. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO Za ? 2.75....................Din. 100 $ 5.15 .................. Din. W>0 $ 7.25 .................— Din. 300 $11.75 _________________ Din. 500 $23.50 _______________ Din. 1000 MM__________»to. 2000 V ITALIJO Za $ 9.25 $ 18.20 $ 44.00 $ 81.50 $174.00 $260.00 Ur 100 Lir 200 Lir 500 Ur 1000 Ur 2000 Lir 3000 KER BE CENE S KDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PREMEMBI OPRI ALI DOLI lOpIiMln vetjih zneskov kot sforaj uaveoeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo le bolje pogoje. cspiaCila v ameriških dolarjih $ 0.— norate podati..........$ 5.71 ■ w " ••««••»••• $lf.8S $15.— » " ..........$!«— - - ..... ..... $21— ili^- 99 m ■••»ri* • |41Jt| S®^«™1 " oooo««oooo fSlJ^ Prejemnik dobi ▼ starem kraju Izplačili v dolar j lb. nujna nakazila izvršujemo po cable letter za pristojbino $1__ PUBLISHING *GUfl Narod*" lOpE. N. L Colonel D. "YV. MacCormack, priseljeniški in naturalizacijski komisar je ravnokar objavil navodila glede oblike bodočih izpitov za kandidate za naturalizacijo. To postopanje bo od sedaj enolično in naturalizacijski izpraševatelji imajo določena navodila, o kakih predmetih naj izprašujejo prosilce za državljanstvo. To se je prvič zgodilo, od kadar je bila vzakonjena osnovna naturali-zacijska postava pred kakimi tridesetimi leti. Od sedaj naprej naturalizacijski izpraševatelji ne bodo smeli staviti taka vprašanja na kandidate kot "Koliko galon vode izliva reka Amazonska vsako uro." Izpit mora od sedaj naprej le služiti v svrlio, da kandidat dokaže, da je udan načelom ameriške konstitucije. Zahteva se, da pozna osnovna načela, ne pa da se je na pamet naučil kakih podatkov in fraz. Navodila določajo, da predpogoji za naturalizacijo bodo oni, ki jih zakon zahteva, ne pa kar poedinemu izprašova-telju pade v glavo vprašati kandidata. Naj se položi večjo važnost na dober moralni značaj in na kandidatovo stališče napram sv " ji družini, sosedom, občini, vladnim ustanovam in javnemu dobra kot na golo tehnično znanje detaljnih podatkov glede vlade. Dasi konstitucija naroča enolično zakonodajo glede naturalizacije in je kongres vzakonil postave v tem pogledu, vendar ni bilo nikake enoličnosti, kar se tiče upravnega izvrševanja teh postav. To je obelodanila preiskava, ki se je izvršila tekom 2 let sirom Združenih držav, ki je pokazala, da v pogledu vprašanj, stavljenih na naturalizacijske kandidate, so veljali bolj nazori poedimh iz-praševateljev, kot ono kar zakon zahteva. Nabrali so 848 vprašanj, stavljenih od 54- izpraševa-teljev. Niti eno vprašanje ni bilo vporabljeno od vseh. 80 proc. odstotkov vprašanj se je tikalo le dejstvenih podatkov, le 20 proc. vprašanj je zahtevalo nekaj premišljevanja. Izmed vprašanj, stavljenih na kandidate, v dokaz njihove udanosti do ameriške ustave, so bila taka brezpomemba in zvičajna vprašanja: Kako visok je spomenik na Bunker Hill? Koliko zvezd je v k vodni? Koliko nog ima Konstitucija ? Zakaj se je Irska borila? Koliko dolgo "sedi" kon-gresnik? Ali more kongres skleniti zakon, po katerem me vtaknejo v zapor za štirideset let? Ako kdo ima sedem otrok, mora plačati za javno šolstvo? Ako zakon ni podpisan, je mogoče, da je to dober zakon? Navodila nalagajo, da vbodo-če vsa vprašanja, stavljena na kandidate, morajo biti jasna, odkritosrčna in enostavno izražena — brez nikakih zvijač in zmedenosti in svrha vpra-šartj naj bo le ta, da obelodanijo, da li prosilec ima bistveno kvalifikacijo za dobro državljanstvo. V ilustracijo navodil in kot kažipot za izpraševatelje je Col. MacCormack pripravil izvleček osnovinih načel Konstitucije in organizacije ameriške vlade, vse to v enostavnem jeziku in brez vseh tehničnih detaljev. Izpraševatelji so poučeni, naj postavijo kandidata v stik s primerno šolsko oblastjo. Spričevala javnih šol se bodo sprejela kot dokaz, da je kandidat primerno pripravljen. Naturalizacijski uradniki pa morajo obvarovati kandidate pred vsako politično, finančno ali drugo zlorabo. Komisar jo prepričan, da po novem postopanju se ni treba •kandidatu bati pred izpitom, kajti kandidat, ki se je primerno pripravil, more pričakovati, da izpit bo to dokazal in da ne propadel radi neznanja tega ali onega podatka. FLIS. Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKAATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELRINE. Po neki lahki operaciji je v Gilbert, Minn., naglo umrl Jerry Rakovec, star 68 let in doma od nekje z Gorenjskega. Bil jt1 dolgo let "pečlar" in govori se, da je zapustil precej denarja v rudniških delnicah — če danes še kaj vredne. so 1. januarja je bil v St. Louis, Mo-, aretiran hrvatski dentist dr. Nicholas G. Puharich, ki je obtožen, da je skušal izsiljevati denar iz Rev. Filipa Separovi-ča, župnika tamkajšnje hrvat- ske katoliške cerkve sv. Josipa, katerega pozna od časa, ko je v St. Lou isu študiral zobo-zdravilstvo. Kot izjavlja policija, je duhoven tedaj Puharich u posodil nad $500, sedaj pa je slednji zahteval od njega, da mu tozadevne zadolžile note vrne, če tega ne stori, pa da bo poskrbel, da njegovi farani zvedo o njem gotove "škandalozne stvari." Policija pravi, da dr. Puharich priznava, da je pisal eno tako pismo, toda trdi, da je to storil bolj "v šali" kot pa za res. V West Newton, Pa., je preminula Mary Urbanija. Po-kojnica je bila stara okrog 42 let. Bolehala je nad leto dni. Doma je bila iz fare Vrhpolje pri Mora vesli na Gorenjskem. V Ameriki zapušča soproga in pet otrok. Dopisii Fairhopc, Pa. Ker baš pošiljam naročnino, hočem napisati par vrstic. — Takoj po praznikih nas je prišla obiskat prosperiteta. Poslal nam jo je pa sv. Štefan ckI zgoraj. Bili smo še slabi in mačkasti, pa pride kompanij-ski uradnik in začne poditi lju_ di iz hiš. Nekateri so dobili sekire in žage, jaz sem bil pa bolj srečen in sem dobil lopato. Treba je bilo sneg odmeta-ti in ceste posnažiti. Kompa-nijski trucki so bili ravno tako zaposleni kakor italijanski v Abcsiniji: enkrat na levo, en-krai na desno, do cilja se jim pa ni posrečilo priti. Vsledte-ga ne vem, če nas bodo prištevali k pijonirjem ali k reliefu. Odmetavanje snega pada pod relief, pijonirji pa tja, kamor Mussolini tace moli. Kako da se ni rojak Pajk iz Conemaugh, Pa., za praznike nič oglasil v Glasu Naroda? — Mogoče je bil preveč zaposlen v svoji trgovini ali pa s tistimi medvedjimi kožami, ki si jih je pridobil na piknikih? Ali je pa kaj zameril, ker je i-mel na zadnji veselici toliko sitnosti z nami? Radoveden je, kdaj smo prišli domov s tiste veselice. Povem mu, da šele v torek zvečer in smo prinesli s seboj tako velikega mačka, da bi odtehtal dva dihurja z vijoličastim duhom. Radoveden sem, kdaj bo v Fly Čreeku dograjena tovarna za suho robo. To me tembolj zanima, ker rojaka Majka Bradelja osebno poznamo ter smo tukaj sami kuharji, katerim bi prav prišla raznovrstna posoda. Pozdrav vsem skupaj, pa tudi Petru Zgagi. Joseph Štefane i c. Springhill, N. S., Canada Pošiljam vam $6.50 za celoletno naročnino in za Slovensko-Amerikanski Koledar. — Tukaj v Novi Š kočij i gre z delom še precej dobro naprej. Snega je dosti zapadlo. V listih čitam, da slovenski pevci večkrat na radio pojo. Žal mi je, da jih zadnjič dvakrat nisem mogel dobiti, čeprav imam močan radio-apa-rat. Dne 26. decembra smo slišali program z newyorške postaje WLWL. Slišalo se je zelo dobro. Pri meni je bilo tudi par Angležev, ki jim je božični program jako ugajal. Prosili so me, naj jim sporočim, ko bo zopet kaj sličnega na radio. Srečno novo leto želim vsem rojakom šivom Kanade in Združenih držav. Matt Persin. TT1E L A TI GEST SLOVENE DAILY IN U. 8. 'A. j--— # . --- IMAMO V ZALOGI BLAZNIKOVE Pratike za leto 1936 Cena 25c 8 poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. Peter Zgaga VZGOJA S pota. Ob koncu lanskega leta sem STALIN IN PRIDNA DELAVKA Na sliki vidite sovjetskega diktatorja Stalina, kateri je posebno pohvalil enajstletno .deklico, ki se je tekom poletja odlikovala pri nabiranju bombaža. Slika je "bila posneta na konvenciji farmerjev iz vse Sovjetske unije. Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih državah. dobil iz raznih krajev celo kopico pisem. Iz rodne Slovenije odmeva stara pesem o slabih časih. Sankcije so povzročile še • večjo krizo. Lesna trgovina je bila že zadnja leta slaba, zdaj je pa popolnoma ustavljena. Davkarija neusmiljeno tir j a in rubi. Z arkansaških planin piše rojak M. Pike: — Dolgo me je mučila bolezen, ko sem pa pričel delati, me je opalilo, da komaj držim pero v roki. Umetnik Perušek, ki je dobil svoj zasluženi dom v Slovenskem Narodnem Domu v Clevelandu, hoče vedeti, kako je pozimi v Minnesoti okoli jezer; iz Milwaukee, AY is., se pa oglaša dobri prijatelj Rev. Anton Sehifrer, ki pravi, da se je dobro popravil od hude bolezni. Možak je zelo delaven. — Rojaki v Rock Springs, kjer ima za ondotno slovensko naselbino nevenljive zasluge, se ga -s iponosom in hvaležnostjo spominjajo. Iz Californije sem dobil vabilo, naj pridem v Dolino meseca, kjer distilirajo tako kapljico, da bi jo angelci pili, če bi ne imeli nebeške mane. V El Verano me vabijo pe-člarji in družina Udovč, iz Helene mi pa piše rojak Štefan Jakše med drugimi tudi sledeče: — — Letošnja trgatev (pri lanski sem bil tudi,jaz navzoč in sem največ pomagal piti) je bila bolj slaba. Sredi trgatve je pa med gromom in bliskom začela udarjati kot lešniki debela tc.v:a, ki je povzročila dosti škode. Toda če prideš sem, ti ne bo treba žeje trpeti. Poleg novega vina imam še 32,000 galon stare zaloge. Upam, da bo postava kmalu predrugače-na, da bo mogoče vino tako prodajati kakor včasih. Taki so spomini na leto 1935. No. kaj hočemo. Zdravje je največje do'brina. P o nasvetu zdravnikov se nahajam sicer v mrzli, toda zdravi Minnesoti in upam, da bo bom kmalu o-kreval. Pozdrav vsem rojakom! Matija Pogorele. . Ko sem šel nedavno k prijatelju Franku na Hrib, mi nekaj ipribrenči mimo ušes, takoj nato pa izgine gruča paglavcev v goščavo za Columbia parkom. Otroci, stari od osem do dvanajst let, so streljali z ostrimi naboji. Mene najbrž (niso vzeli na muho, toda če bi bil le pol koraka prehiter, ne vem, kaj bi bilo z menoj. Zdi se mi, da se vsepovsod in že od nekdaj igrajo otroci "raubarje", žandarje" i n "soldate", toda v Ameriki postaja igra preveč resnična. Knjige in povesti, ki jih či-ta mladina, so pač tako prikrojene, da vzbujajo in podžigajo v otroku tisto, kar bi bili« treba z vso vnemo zatirati. Kar zamude v tem pogledu romani 111 povesti, -nadomesti v polni meri kino in deloma tudi "funny pages", ki niso kvarna duševna hrana samo doraščujočih otrok, pač pa tudi odraslih. Otrok v najbolj zorni mlado->ti vidi v kinu roparje, se seznanja z njihovimi metodami in jih skuša posnemati. .Res, da je skoro v vsaki taki igri naposled policija zmagovalka, toda divji ropar je bolj romantičen nego uniformiran policist. Roparju privošči otrok zmago ter je v srcu jezen na policista, ki mu je z revolverjem ali black-jackom zaprl pot k uspehu. Vse si in/p at i jo so na strani zločinca in tako postane nazadnje zločinec uzor nadebudne mladine. Listi objavljajo o umorih in ropih take podrobnosti, tako natančno opisujejo skoro neverjetne zvijače, streljanje in krvave borbe, da se mora o-trok nehote vživeti v močvirje zločina in nemorale ter skuša v vseh ozirih posnemati "ju- Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti fcotfa od tam,, je potrebno, da je poučen v meh 'stvareh. Vsled nai* dolgoUine skuiiije Vam samoremo dati najboljša pojisiMa in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno »* hitro. Zato- it taupiio obrnite na hoj za vsa pojasnil*.. Mi preskrbimo'vse, hodih prošnje ea povratna dovoljenja, -potne liste, vizeje in sploh vre, kar je ea potovanje po-trebno v najhitrejšem Času, in kar je alavno. ea najtnanji• ttroike. Nedržavljani nnj n« ndlaiajo do zadnjemu trenutka, k predno ee dobi is Washingfona potratno dovoljenj* RE-EN THY PERMIT, trpi najmmi en mejter Pišite torej takoj za brezplačna navodila i* mnotavljn mo Vam,, da bette nor eni m udobne* i+of****'* SLOVENIC PUBLISHING GO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N, Y. naka", ki je uropal v banki težke tisočake, ustrelil tri ali štiri policiste, ušel s karo in i-mel tako dobrega advokata, da ga je moral sodnik oprostiti. S tem strupom so zastrupljeni že deset lot stari otroci. Do najmanjše podrobnosti poznajo življenje slovitih raketirjev in morilcev, občudujejo jih in jih smatrajo za večje in slavnejše može kot so bili spočet-niki, ustanovitelji in graditelji velike republike. Najbolj priljubljena igrača so jim natančni posnetki rcvoL verjev, stiletov in strojnic, ki so po vseh štešnerijah poleg šolskih zvezkov, svinčnikov, tinte in peres naprodaj. Posnetkov se pa kmalu naveličajo in si začno nabavljati resnično orožje. Petnajst ali šestnajst letni fantje že vprizarjajo tatvine, lioldupe, rope, uboje in umore. Ko pride tak mladoletni zločinec pred sodišče, začne re-volversko časopisje razglabljati, kaj ga je speljalo na kriva pota. Doženejo, da je bil fant rojen v Ameriki in da je obiskoval ameriško ljudsko šolo, kjer se ni mogel ničesar slabega naučiti. Tudi v nedeljsko šolo je hodil, kjer se je učil spoznavati globekost božje besede. Kje so torej vzroki njegove propalosti? Moralistom se jxosveti v gla_ vi: — Zločinski nagon mladega fanta mora biti podedovan. Iščejo in rije j o dalje in doženejo, da so bili njegovi -sta-riši rojeni v Evropi, morda celo na divjem Balkanu. S tem je zadeva dognana in rešena. Na ameriški film in re-volversko' časopisje ne pade in ne sme pasti nobena krivda. " Q LA S NARODA" New York, Tuesday, January 7, 1936 ANTON INGOLIČ; Tam nekje v Slov. Bistrici je zvedel, da se jutri poroči v Sp. Polskavi dvoje bogatih parov, fkunasturjev Stanko jemlje RajŠpovo Fran i ko in Hrast ni-kova Anica Batirjevega Tineta. In kar napotil se jo, četudi je že šlo na večer in je bil že truden. Toda tako imenitne priliko ne bo kmalu! Saj je že pozabil kdaj je bil zadnjič na gostiji. Mogoče je minilo že pot ali šest let; Tedaj pa še ni beračil. Sel je počasi po beli široki cesti; včasih je moral obstati in sesti na obcestni kamen, ker so ga rane na nogah skelele. Obe nevesti in oba ženina pozna. bogati so, no bodo ga odgnali. Lopo mu bodo postregli z vinom in mesom in poticami. Ko je bila že noč, je pri set šele do Klop. Hotel je daljo, a tedaj ga je zgrabilo in ga zaneslo s ceste po ozki poti na hrib. Noge sn same našle pot. V srcu ga jo tiščalo. od pomladi ni bil tu. Vedno redkeje zahaja som. Noče. Sedaj pa ga je samo potegnilo. —Je pač tako na tem božjem Svetu . . . jo mrmral, ko je stopal nuni svojimi nedkanjimi njivami. Tam vrhu klanca so se svetila okna; tista niso bila njegova. Zato ni šol tja, mar- BERAČ BOŠTJAN podarju odsluževat stanovanje in tiste tri ogone za kočo. Boštjan ni hotel dati Tonike. Saj jo poznal Strgarja; štirideset let mu je bilo, nooženjen je bil in že sedem deklet je zapeljal. Pa gospodar je zagrozil: "Ali jo daš, ali pa pojdi iz koče!'' Samo Nežika mu je žo ostala. Vesela in živa je bila. A Neža je ni marala, neprestano jo je naganjala služit. Ko so jo noki večer vrnil iz gozda z butaro šibja za metlo, jo ni našel več. Neža mu jo povedala, da j«1 prišel noki gospod in dejal, da ji preskrbi službo, sta. — Jo pač tako na božjem svetu — je mrmral. Saj je že skoraj požabil, kako bilo z njim, in kaj vse imel nekoč. Co so je še nejasno kdaj spomnil, mu je bilo, kot da tega ni doživel on, marveč da mu je nekdo drug vso to pripove- več je !egol na svojo trato in i doval. zastrmel v nebo. —Je pač tako na toni božjem svetu . . . Vse to jo bilo prod petnajstimi leti njegovo. Njive so bile poleti zlate od pšenice, gozdovi! so bili temni od visokih smrek. Hiša je bila bela in je gledala doli na ravnino, na Pol ska v o, Prage rs k o in se pozdravljala s ptujsko ("Vno Goro. Pa jo za žarela streha v ognju. A je posta*, i I novo. Toda spet jo zagorelo, tedaj Nocoj pa je mislil samo o jutra jsnji gostiji. Vse drugo je ugasnilo zanj. Saj že tako dolgo ni okusil dobrega vina, mesa in potic. Kar zamlaskal jo z jezikom. V desnici j«1 čutil okrogel gladek kozarec, poln rumenega vina, pod prsti levice pa se mu je drobila mehka orehova potica. Približal je roki k ustom, vodno bliže in bliže. Tik pred usti ju je že imel. A do ust ni mogel z njima vso noč. Solnce jo bilo že visoko, ko se bo danes gostije, gotovo bo najprej na nevestinem domu. Tako je krenil k Bajšpovim. Takoj pri vrtu je snel klobuk vzel rožni venec v roke in začel mrmrati. Čudno se mu jo zdolo, da je vse tako tiho. Saj sedaj so gotovo že prišli iz cerkve. Prišel je do veznih vrat in začel glasno moliti. Čez dolgo časa je prišla stara Jula in mu prinesla kos črnega kruha. Boštjan pa ni iztegnil roke. — (V kruha nočete, pa nič! Samo denarja bi radi! Da bi ga potem zapili. Kar pojdite! Boštjan se je opotekel na cesto. Odtaval je k Sainasturjevim. A tu je bilo zaklenjeno. Žive duše ni bilo čuti. Tedaj se je prestrašil: Kaj če so ga v Bistrici potegnili! Prvega človeka, ki ga je srečal, je vprašal. — Stanko in Fanika sta se že včeraj poročila v mestu, danes pa sta šla k Arehu. Hrast-nikova in Batirjev pa sta se danes zjutraj odpeljala v mesto k poroki. Doma ne lx)do nič imeli! Boštjan je stal z odprtimi usti sredi ceste. — V mesto so šli. Doma ne bodo nič imeli . . . Ni mogel verjeti. Torej je prišel zaman tako daleč. Zazvonilo je poldan. Odkril se je in pokrižal. Lačen je že bil. — Je p ač tako na tem božjem svetu — in krenil je k najbližji hiši. SPORT PRED DVA TISOČ LETI pa ni bilo več rešitve. Z Nežo 1 jo zbudil in so spustil s hriba sta se pognala v ogenj, da reši-\ na cesto. ta vsaj otroka. Neži jo padel' Domislil so jo, da bi poprosil na nogo velik goreč tram, on|ob cesti za kos kruha, že je pa si je ožgal nogo in roke. A krenil proti hiši, toda vrnil so Toniko in Nežiko sta vendar je: — So pol ure počakam, pa ro-ila. _ | bom dobil nebeške jedi in pi- Potom so prišli zdravniki in jače! . jima pojedli polja, travnike iti I Kar naravnost čez travnike gozdove. A zdravja jima niso! se je napotil in razmišl jal, kam dali. Boštjan pa se vlači z od-j bi krenil najprej, prtimi noirami po cost ah. j Boštjan ie delal krtače in met le J ga Tineta oče pa je kupil eno ob nedeljah na jili io nosil na-j njegovo n jivo. no. tia no po'jde. proda j. Tonika pa je šla h sros-.Pri Samastur jevih najbrže no Pri Hra^tnikovih so gosposki Sosed jih je vzel v kočo.j in hudo pse imajo. Batirjcve- Če glodamo danes igro hokej, čo gledamo igralce, kako so po travniku borijo za žogo ter'je zbijajo sem in tja, bo vsak mislil, »la gloda popolnoma novo igro, moderen sport. Toda vse to jo /a nekoč bilo in naši piodniki v pradavnosti so se že l:a\*iii s takimi telesnimi vajami. Pred tisočletji so Grki i-grali igro, ki zelo sliči današnjemu hokeju, kar dokazujejo razni roll jot;; in tako kakor s hokejem je bilo tudi z drugimi športnimi panogami. Marsikaj se je sicer spremenilo, spopol-nilo in marsikaj novega je nastalo, toda sport kot tak sega daleč, daleč nazaj. V Grkih vidimo klasične predstavnike športno strenira-nega naroda. Pri njih je bilo popolnoma razumljivo, da si s telesnimi vajami ne krepimo sa mo telesa, temveč tudi duha, voljo in pogum. Pri Grkih je bilo merodajno uravnovešenje med duhom in telesom in niso poznali ek:-trcmne vzgoje tega na račun drugega. Gimnastika je bila na ta način pri starih Grkih v narodni vzgoji zelo važna. Vzgoja- jo bila z zakonom urejena, četudi ne povsod enako. V Atenah se je vršil pouk v računstvu, pisanju ter branju na isti način kakor v glasbi in gimnastiki. Dečki so morali obiskovati rokoborbo tor so so vadili tam pod vodstvom svojih učiteljev do dovršenega osemnajstega leta. Cisto drugače je bilo v Sparti. Tam jo bil pouk v elementarnih predmetih v ozadju in tudi na glasbo niso polagali iste važnosti kakor v Atenah. Zato so tem temeljiteje gojili telesno POVODENJ V HOUSTON vaje; pa tudi ta se je razlikovala od atenske, ker so Spar-tanci vzgajali svoje učence predvsem z vojaškimi vajami, v orožju in vzdržnosti. Vsa vzgoja v Sparti je bila strogo vojaška. Gimnastično vaje so izvajali stari Grki popolnoma goli. Pre'j so se namazali z oljem. Rokoborci so se potem potresi i s prahom, da bi tako preprečili polzenje iz rok .nasprotnika. Stari Grki so gojili rokoborbo, skoke kakor tudi metanje kopja in diska. Bile so še razne pedagoške gimnastike, še borba s pestjo (boks). Potem še neke vrste borbe, ki bi jo lahko uvrstili med boks in rokoborbo, in različne igre. Najlepša in najbolj priznana vaja je bil tek. Trdega tekaliŠČa, kakor ga poznamo danes, še niso poznali, nasprotno še otežili so tek s tem, da so tekali po debelem pesku. Zelo so cenili tudi rokoborbo. Dečki so sedeli na tleh in so nastopali v parih. Pri tem se bolj uvaževali prebrisanost, zvičajo in gibčnost, kakor surovo silo. Skokov niso izvajali kakor danes s praznimi rokami, ampak so imeli skakaČi v rokah razne uteži, podobne našim ročkam, s čimer so znatno zboljšali rezultate. Glavne vaje grške gimnastike so v tekmi združili v tako zva-ni petoboj. Tudi deklice so gojile pri starih Grkih gimnastiko oziroma sport, vendar samo Špartanke. Atenci dekliške gimnastike niso gojili. Pri teh so bile deklice doma in so se pripravljale samo za gospodinjstvo. Lvkurg, špartanski zakonodajec, se je zelo zavzel za to, da bi z gimnastiko okrepil zdravje ženskega spola, ker je bil prepričan, da morejo dati državi samo zdrave matere—zdrave otroke. Čo primerjamo gimnastiko starih Grkov z današnjim športom, zlasti lahko atletiko, opazimo v obliki skoraj popolno dičnost. Hitrostni tek, vztrajnost ni tek, skoki ter meti diska in kopja in tudi rokoborba, so športne panogo, ki se tudi dandanes gojijo. Spremenil se je edino vrstni red, glede na njihovo važnost. ^ Stari Rimljani take gimnastike, kakršno so gojili Grki, ni- poznali. Metodična telesno vzgojo so dajali edino vojakom. T* so-se vadili v sk^okih čez Prizor iz mesta Houston v državi Texas ob čfiA1L7 IN U. S. 7L "Glas Naroda" New York, N. Y. OGLASI NAJ SE PAVEL BENČEK, doma iz Gibenje, MEDJUMURJE. — Pred par leti je bil v Cleveland, O. Išče se ga radi zapuščine v starem kraju. Kdor ve za njegov naslov naj ga opomni, da nam takoj piše. — Uprava "Glas Naroda", 216 W. 18th St., New York, N. Y. IGRE ANTIGONE, Sofoklej, 60 strani ...............30 AZAZEL, trdo vez............................— broširana -80 BENEŠKI TRGOVEC. Igrokaz v 5. dejanj---- .60 Klasične igre najslavnejšega dramatika, kar jih pozna svetovna literatura. Dela je prevedel v krasno slovenščino naš najbolj Si pesnik Oton Župančič. CYRAN DE BE3GERAC. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..............1.70 ČRNE MASKE Spisal Leonid Andrejev, 32 str. Cena.....35 Globoka ruska drama je podana v jako lepem slovenskem prevodu. EDA, drama v 4. dejanjih .....................60 GOSPA Z MORJA, 5. dejanj ................ .75 KAMELA SKOZI UHO ŠIV ANKE. Veselo igra v dejanjih. V igri nastopa 11 oseb...... .45 KRELTZERJEVA SONATA Spisal L. N. Tolstoj, 136 strani. Cena.....60 S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, grozovitost za gro-zovitostjo do strašnega konca. LJUBOSUMNOST Spisal L. Novak. 45 strani. Cena.........30 Dejanje te veseloigre je napeto in polno pristnega humorja. Scenerija je skromna, Število oseb nizko (6). Našim malim odrom, ki žele uspelega večera, knjižico toplo pripo-čamo. LOKALNA ŽELEZNICA, 3. dejanj ........... .50 LJUDSKI ODER: 5. zv. Po 12 letih, 4. dejanja .............60 MAGDA. Spisal Alozij Remec. 86 strani. Cena...45 Žaloigra ubogega dekleta v dvanajstih prizorih. "To je britka. globoka zgodba ženske, ki trpi. pada in odpušča in umira po krivdi moža." MARTA, SEMENJ V RICHMONDU. 4. dej. .. .30 MOGOČNI PRSTAN. Milčinski, 5U strani .... .35 NAMIŠLJENI BOLNIK, Moliere, 80 str........50 OB VOJSKI. Igrokaz v .štirih slikah .......... .30 OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAJŠČAKA 47 strani. Cena ............................. Ta veseloigra znanega češkega pisatelja Vrh-lickega je namenjena predvsem manjšim o-drom. PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE Spisal Pavel Golja. 84 strani. Cena ...... .40 Božična igra v štirih slikah, primerna za večje odre. POTOPLJENI ZVON Spisal Gerhart Hauptmann. 124 str. Cena...50 • Dramatska bajka v petih dejanjih. PEPELUH, narodna pravljica, 6. dejanj 72 str. .35 REVIZOR, r». dejanj, trdo vezana .............75 R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, (Čapek). Vezano ........................45 ROKA V ROKO .............................30 MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko vezano.....70 Vez..... .90 OTHELO, Shakespeare. Mehko vezano ................ -70 SEN KRESNE NOČI, Shakespeare. Mehko vezano. Cena .................................................... SKOPUH. Moliere, 5. dejanj, 112 str......... -50 SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI") Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena.......30 To je ena izmed petih enodejank. čijih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na čelu knjige z besedami; — Ni strup, temveč zdravilo, kar ti dajem. TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena.... .35 Ljudska drama v štirih dejanjih. Vprlzori-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drih. ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih.....60 ZAPRAVLJIVEC, Moliere, 3. dejanja. 107 str. .50 ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena ...........30 ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v 6. dejanjih .35 ZBIRKA LJUDSKIH IGER* 3.snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje .60 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, — Marjin otrok ........................ .30 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica,— Materin blagoslov ...................30 15. snopič. Torki pred Dunajem, Fabjola in Neža ................................ .30 20. snopič. Sv. Just, Ljubezen Marijinega o- troka ................................30 PESMI in POEZUE AKROPOLIS IN PIRAMIDE .................80 BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1.25 broširana 1.— KRAGULJČKI (trtva) ............;..........63 BOB ZA MLADI ZOB. trda vez...............40 MOJE OBZORJE, (Gan^l> ....................1-23 NARCIS (Gruden), ..........................30 NARODNA PESMARICA. Cena .............. 59 POLETNO KLASJE. Cena .................... .58 PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez..........35 SLUTNE (Albrecht), broš................... .30 POHORSKE POTI (Glaser). brošrano.........30 STO UGANK (Oton Zupančič) ............... M VIJOLICA. Pesmi za mladost ................. .60 ZVONČKI. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano ............................ .90 ZLATOROG, pravljice, trda vez.............' .60 ŽIVLJENJE Spisal Janko Sameč. 100 strani. Cena.......45 PESMI Z NOTAMI MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Ameriška slovenska lira. (Holmar) ............1.— Orlovske himne. (Vodopivec) ................1.20 Pomladanski odmevi, 11. zv....................45 MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. (Laharnar) H. zvezek ..s..... .45 Trije moški zbori. (Pavčič) Izdala Glasbeua Matica ...................40 DVOGLAS NO Naši himni .................................. -50 MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini. (Foesterl Izdala Glasbena Matica .. .40 Gorske cvetlice. (Laharnar) Četvero in petero raznih glasov...........45 V pepelnični noči. (Sattner) Kantanta za soli, zbor in orkester. Izdala Glasbena Matica .........................75 Dve pesmi. (Prelovec). Za moški zbor in bariton solo .................................20 MALE PESMARICE Št. 1. Srbske narodne himne .................15 Št. la. Što čutiš, Srbine tužni.................15 Št. 11. Zvečer ...............................15 .Št. 13. Podoknica ...........................1.1 Slavček, zbirka šolskih pesmi. (Medved).......25 Lira. Srednješolska, 1. in 2. zvezek po........ .50 Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen ženski ali možki zbor. 15 pesmic. (Pregel)..l.— MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (AljaS i — 3. zvezek. Psalm 11S; Ti veselo poj ; Na dan; Divna noč ...............................40 6. zvezek. Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda ; Občutki; Geslo ......................................... CERKVENE PESMI Domači glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor 1._ Tail t um Ergo (Premrl) ...................... Mašne pesmi za mešan zbor (Sattner) .........50 Pange Lingua Tantum Ergo Genitori (Foerster) .50 K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) .........40 Sv. Nikolaj .................................. NOTE ZA CITRE Koželj ski. Poduk v igranje na citrab, 4 zvezki 3.50 Buri pridejo, koračnica .......................20 NOTE ZA TAMBURICE Slovenske narodne pesmi za tamburaški zbor in petje (Bajuk) ............................1.30 Bom šel na planince. Podpuri slov. narodnih pesmi (Bajuk) ..........................1.— Na Gorenjskem je fletno ......................1.— RAZGLEDNICE Newyorske. Različne, ducat .................. .40 Iz raznih slovenskih krajev, ducat ...........40 Narodna noša, ducat .........................40 POSAMEZNI KOMADI po .......... 5 centov Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al: 9 cenla. če pošljete gotovino, relco-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: —'* SLOVENIC PUBLISHING COMPANY •j h; west 18th street-new york. n. y. zapreke, v tekih, dalje v plavanju in sabljanju. Germanski narodi so telesne vaje jako cenili. Vojna nesposobnost ter pri ročnost z orožjem so bile največje zahteve v življenju. Ze v najnežnejši mladosti se je vadila mladina v uporabljanju orožja. Edine gimnastične igre, ki so jih poznali stari Germani, so bili plesi s orožjem, z nasajenimi bajoneti. Stalno bivanje zunaj v prirodi, močna hrana in ravnokar omenjene vaje z orožjem, so dale Germanom ono telesno moč, da so jih občudovali Rimljani. Germani pa niso svojih dečkov enostransko vzgajati, ampak so gojili tudi skoke in plavanje. Skakali so čez 4, drug poleg dru- gega stoječe konje. Skok čez G konj so imenovali — kraljevski skok. V času vitezov so telesne vaje zopet oživele. Jahanje, pla-van'je z lokom, sabljanje, lov, so bile panoge, s katerimi se je bavil vsak vitez. Pa tudi telesne vaje, ki so bile v navadi pri starih Germanih, so se zopet pojavile, kakor n. pr. metanje kamenja, ki ga še danes vidimo. Xa viteških igrah v turnirju je moral vitez pokazati, česa se je naučil. Ko so iznašli smodnik, je bila viteška vzgoja brez pomena. S tem pa je tudi prešlo spoznanje, da je skladna telesna vzgoja potrebna. Ko so se pojavili potem novi boritelji za telesno vzgojo,- se . je. zopet uveljavil izrek, da more bivati zdrav duh — samo v zdravem telesu. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro do* movino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. --— WL7LB JT2tMDDl^ New York, Tuesday, January 7, 1 936 TtfB LARGEST SLUTENA 0ZILY TN V. 2f. PRODANE DUŠE 10 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. PONAREJALCI BANKOVCEV io. Pride ji na misel, r -isiljenega, nekaj neod- 4 4 No, potem pa takih gospa ne bi poznala. Spočetka so sam sladkor in med. To vem. Imela sem že osem različnih služb in povsod je bilo isto. In če je v hiši kaka vzgojiteljica ali samo družabnica, tedaj še mnogo več trpe pod muhavostjo milostljive gospe; proti služkinjam se ne upajo, ker se takoj postavijo, ako se jim kaj zdi prcneumno. Služkinje namreč takoj zopet dobe novo službo. Toda uboge družab-nice morajo prenašati vse sitnosti. Nočem pa vas plašiti, gospodična Kihar, toda želim, da ste poučeni iz mojih isku-šenj. Saj ste sedaj prvič sprejeli kako službo. Toda gospa Petri — nekaj posebnega ima na sebi — njena velika prijaznost se bo kmalu izpremenila v kis. Če pa že pride, napravila bom svoje delo in si ne bom dovolila zapovedovati. Proti temu sem oborožena in tudi vi se morate na to pripraviti, samo nobenega strahu! Prvič, ko bi se vas lotila, ji morate pokazati, kaj ste, drugače ste ljubljeni" Rozi postane srce težko. i> ^^ "Toda potem me bo odslovila, gospodična Preler." Marta se smeje. 44Brez strahu; ako nas ne bi potrebovali, nas ne bi vzeli tako daleč. Ako pa naju odpustijo, bomo dobile drugo službo. Kdor zna in hoče delati, dobi dobro službo. Zanesite se samo na mojo iskušnjo. Meni se vse tako zdite, kot bi si vse dovolili reči, zato vas tudi hočem nekoliko na to pripraviti in po«ižgati. Samo ne bodite neumni — razumete, gospodična Rihar!" Rozi se naenkrat zdi nekoliko čudno da je v prijaznosti gospe Petri nekaj pri kritosrčnega. Toda bojazen, ki se ji je hotela dvigniti v njenem srcu, se je kmalu zopet razletela pred Martino odločnostjo, ki je dobro vplivala na njo. Martino odločno zatrjevanje jo je razvedrilo. Tako vesela, kot danes, že dolgo ni bila. Marta jo je vedno pripravila do smeha. Četudi je Marta v duševnem oziru in v izobrazi)! za njo daleč zaostajala, je bilo v njenem svežem in odločnem bistvu nekaj odu-ševljajočega in Rozino srce je bil« olajšano. Do gotove meje je Marta prevzela Rozo v svoje varstvo in Roža ji je bila za to hvaležna. Obe dekleti si mnogo prijiovedujete iz svojega preteklega življenja in Roza je izvedela, da so Martini stariši izgubili ž vi jen'je pri nekem požaru, ko Marta ni še imela niti tri leta. Prišla je v sirotišnico in nato, ko je bila pri birmi, je šla služit. Nikdar ni poznala družinskega življenja. Sama je bila na svetu in vedno je živela v odvisnosti. Toda to življenja polno bitje ni ničemur podleglo. Kadarkoli ji je šlo slabo, je vedno zmagal njen sveži humor. Roza se je proti njej čutila popolnoma osramočeno, kajti saj do svojega dvanajstega leta je okušala ljubezen in skrb starišev in je imela solnčna, prijetna otroška leta. Marti je marsikaj povedala iz svojega življenja, toda o svoji teti Josipini v Rosario ni povedala ničesar. Za njo je tudi živela samo v domišljiji in ni vedela, ako jo bo teta Jo-sipina hotela priznati za svojo nečakinjo. Bala se je, da bi se mogoče Marta kaj norčevala ž njo zaradi tete, ki ji je bila tako tuja. Tudi pospe Petri ni nikdar omenila svoje tete, kakor tudi ni izdala niti Petrijovim, niti Marti, o svojem znanju jezikov, mogoče, ker se v svoji ponižnosti s tem ni hotela postavljati. Poalgoma je prihaja na parnik vedno več gostov in Marta in Roza stojite pri ograji ter gledate, kako prihajajo potniki. Med njimi postanete pozorni na nekega gospoda nekaj nad trideset let. kajti pri prvem pogledu je napravil nek poseben utis. Ni izgledal, kot bi bil potnik drugega razreda. Njegova visoka, zapovedujoča postava ga je dvigala nad povprečno višino, navzlic temu, da je nosil priprosto potniško obleko Toda steward ga je peljal v kabino, ki se je nahajala na istem hodniku, kot Martina in Rozina kabina, samo da je imela okno na morje. Ko pride mimo Roze in Marte, se za trenutek zgane ter ostro pogleda Rozo s svojimi globoko ležečimi, modrimi očmi. Nato pa gre dalje. Marta gleda za njim z istim za nuna njem kot Roza. 14Prav gotovo se je zaletel. Kaj hoče tako odličen gospod v drugem razredu? Toda je nekaj prav posebnega. In pogledal vas je, gospodična Riliar. Gotovo bo med nami postal velika zanimivost. To že vidim." Rozi je že kri pri pogledu na tujega gospoda vrnila v lica in še mnogo bolj pri Martinih besedah, toda mislila je, da je boljše, ako ne reče ničesar in mesto tega Marto opozori na kaj drugega. , Kmalu nato greste obe dekleti prvič na parniku v posteljo. Pri Martini naravi to ni šlo drugače, kot tla je rekla marsikaj smešnega. Tudi Roza se je morala Martinim besedam tako smejati, kot že dolgo let ne. In preteče mnogo časa, pred-no zaspite. Naslednjega jutra na vse zgodaj pride gospod Petri na pamik skupno z večjim številom potnikov. Roza ga slučajno vidi prihajati in vidi v njegovi družbi v veliko začudenje še dvoje mladih deklet. Kmalu nato pa ga vidi govoriti z dvema gospodama, ki sta prišla v družbi več mladih deklet. Gospod Petri se ni zmenil za svojo ženo; najprej je hotel preskrbeti kabino za obe dekleti. Ta trenutek pristopi k Rozi gospa Petri in Roza ji pravi: 44 Vaš gospod soprog je ravnokar prišel, milostljiva gospa; tam-le gre z dvema mladima damama/' Gospa Petri je pač razumela Rozino začudenje in pravi brezbrižno: *1 Da, ravno zaradi tega je moj mož še ostal v Berlinu, da se je popolnoma pogodil z obema damama; ste dve konto-ristinji, ki ju |>otrebujemo v naši veletrgovini. Tam v vseh trgovinah primanjkuje uslužbencev. Dovolj sva premišljevala, ako bi tvegala toliko voznih stroškov, toda potrebujemo zjnožne moči in ker so se vse, kakor vi, pogodile za več let. so ti stroški izplačajo." Z velikim zanimanjem gleda Roza obe mladi dami v družbi gospoda Petrija. Obe ste bili zelo lepi in elegantno oblečeni. '•Seveda, milostljiva gospa, le potem morete plačati mnogo potnih stroškov," pravi Roza. BEOGRAD, 17. dec. — Beograjska policija še ni končala obširne preiskave o ponarejanju bankovcev, ki so ga organizirali trije bivši robijaši s pomočjo mehanika Viljema Schmida iz Vršca. Kakor znano, je bil finančnik podjetja nekdanji trgovec Žika il tudi že nekaj kaznovan zaradi ponarejanja denarja. Kot četrti je stopil v podjetje neki Miševič, kateremu je bila dodeljena uloga kurirja med domom Žike Stankoviča v Smede-revski Palanki in med ponare-jevalsko delavnico. Vitjem Schinid je stopil v podjetje iz gole strasti do ponarejanja. Mož je čudovito nadarjen ima pa, kakor je sam pri povedoval, čudovito smolo. Njegov oče je bil ugleden obrtnik, nadarjenega sina je dal v srednjo šolo in dečko je sanjaril, da bo postal strojni inženjer in da bo presenetil svet z velikimi iznajdbami. Izbruhnila je svetovna vojna, stari Seli mi d je odšel na fronto in tam izgubil življenje. Obrt je propadla, Viljem je moral zapustiti šolo. Dali so ga za vajenca nekemu mehaniku, a je dečko še sam privatno dovršil nekaj razredov realke. Ves dan je moral trdo delati, ponoči pa se je učil. Ko je končal tako peto realko in ni imel niti toliko denarja, da bi si kupil kako učno knjigo, je moral seveda ves olbupan dati šoli slovo. Po vojni, ko jo bil pomočnik v neki delavnici, se je začel sprva bolj iz radovednosti pozneje pa iz prave strasti ukvarjati s ponarejanjem raznega denarja. To sra je privedlo v zapor. Ko se Viljema Schmida zasliševali na noliciji in so bili tam razstavljeni vsi predmeti njegove zakladnice ter izborno posrečeni osnutki ponarejenih bankovce-v, so bili navzočni tudi nekateri strokovnjaki Narodne banke in državne tiskarne. "Eden je ves presenečen vzkliknil: 4'Ta človek ima čudovito zlato roko! "In čudovito smolo," je pristavil resignirano Schmid ter ■polaironia podal sliko svojega življenja. Sedaj je preiskava spravila na dan razne zanimivosti iz m. M: k (Dalje prihodnjič.). ustanovitve ponarejevalskega podjetja in tudi o odnošajih, ki so vladali med štirimi udeleženci. Ko je nekdanji bogataš Zika Stankovič lani prišel iz ječe, je kmalu spravil skupaj okrog 150,000 Din kot podjetniško glavnico. Nastiču je naročil, naj privede mojstra V. Schmida v Smederevsko Palan-ko. Potem so vsi trije polagoma nabavljali material za ureditev delavnice. Risanja bankovcev se ;je Schmid lotil z veseljem, dosti manj pa ga je veselilo zamudno izdelovanje kli-šojev. Žika Stankovič kot gospodar podjetja je bil nestrpen ter je Schmida venomer sirovo priganjal k delu. Selimi-du 'je to presedalo in postavil se je po robu. Ker mu Stankovič ni dal miru, je hotel že oditi iz Smederevske Palanke. Stankovič in Nastič sta se bala. da bi Schinid v svoji jezi kaj izdal, da bi tako lepo zasnovano podjetje propadlo. Navalila sta na mojstra z braliialno silo ter ga kratkomalo zaprla v klet Stankovičeve liiše. Tam sta ga z lakoto in prisilila, d:> se je spet lotil dela. Schmid je nekaj časa štraj-kal naposled pa se je — hočeš neliočeš, moraš — udal. V kleti je bil zaprt dva meseca in ni v tem času nikdar videl solnca. V svojem zaporu je ves oslabel in naposled sta njegova okrutna gospodarja izprevidela, da ga morata izpustiti ven, ker bi drugače lahko celo umrl. Potem sta ga nekaj tednov vodila vsak dan nekaj časa na iz-prehod. Ko je prišel iz ječe tudi Miševič, je bil določen za mojstrovega stražnika. Delavnico v Zaječarju so kakor znano, uredili pred nekaj meseci. To se je zgodilo, ker je Schmid prepričal Stankoviča in Nastiča. da v neprimernih prostorih Stankovičeve hiše ne more izvršiti svoje naloge in njegovimi izdelki, zahtevala pa sta, naj napravi tudi ono zadnje, ki še manjka — vodni žig. Mojster je odločno izjavil, da : tega ne more. Stankovič je bil ves divji, ker je v svoji nevednosti domneval, ^la se mojster spet kuja in da mu noče ustreči. Inteligentnejši Nastič je uvide!, da govori mojster resnico, in naposled prepričal tudi Stankoviča, da je bo treba klicati na pomoč še enega strokovnjaka. NastiČ se je spomnil, da ima v Beogradu dobrega znanca, ki se razume na kemijo. Vzel je sedem izgotovljnih bankovcev in se z njimi napotil v Beograd, kjer je padel v roke policije. mmmmmm SLOVENIC PUBLISHING CO. ^TRAVEL BUREAU m wist lltfc street new york, n. e. fiAlte nam za cene voznih lie rov, rezervacijo kabin. in pojasnila ea potovanje ............................................................... ZIMSKA HRANA ZA SOL-SKEGA OTROKA Piše: Dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta New York. Za petdeset centov ni mogoče kupiti b o g v e kakšno darilo. Vaš prijatelj pa bo gotovo vesel, ako mu podariti Slovensko - Amerikanski Koledar. Rastoči fantki in deklice potrebujejo vedno več hrane v pri grožnjami morj k višini in teži kot-odrasli ljudje. In po zimi potrebujejo več hrane kot poleti. Povrh tega pravilno po zimi bi morale biti gorke jedi. Kuhane žitne jedi z obilo mleka bi morale tvoriti glavni del otrokovega zajutrka in dotatno tupatam eno jajce. Dobro je imeti s tem polno tostiranega kruha z maslom; je ni boljše rabe za stari kruh. Končno otrok naj ima za zajutrek sveže ali kuhano sadje in nekaj soka od paradajza. Opoldanski obed utegne biti kaka juha iz zelenjave, sekano meso ali makaroni s sirom, špageti z mesom ali kaka druga gorka jed. Vroče mleko, kakao ali čokolada naj se ser vira s kosilom. Naj se doda tudi kaka surova solata od zelenjave v svrho rav- ORGANIZACIJA NEMŠKE MLADINE BERLIN, Nemčija, (J. jan. — Kancler Hitler bo v letu 1936 združil vso nemško mladino od 10. do 18. leta v veliko mladinsko organizacijo. Hitler bo izdal odredbo, po kateri bo vsakdo v označenih letih obvezan pripadati k organizaciji. V tej organizaciji se bo mladina učila različnih rokodelstev in bo tudi vojaško izve-žbana. 8. januarja: Aquitania 10. januarja: Europa v v Chebuorg B remen ITALIJANI SE UMIKAJO TUDI DOMA. da mu je rotrebna samostojna no^a prehrani primerna delavnica. Stankovič,1 Povprečni šolski otrok naj se ki je že vso okolico prepričal, da se spet bavi s trgovino, pa je uvidel, da ni varno izdelovanje denarja v njegovi hiši. Stankovič in Nastič sta pridobila na svojo stran tudi mojstrovo ženo. Žena je Schmida, ko se je upiral v Stankovičevi kleti, nagovarjala, naj se uda, ker zanj ni drugega izhoda. Ko so uredili delavnico v Zaje.ča-ru, je šla tja tudi Schmidova žena kot nekakšen zaupnik Stankoviča In Nastiča. Schmid s čudovito roko in čudovito smolo je v Zaječaru, navedi jesti za večerjo to, kar jedo odrasli v isti družini. Večerja seveda naj vsebuje vsaj dvoje kuhanih zelenja v, najboljše listnate vrste, poleg krompira, mesa, ali petrutnine, pa tudi surovo solato od zelenjave. Otrok naj dobiva kozarec mleka z vsako jedjo. Težke sladke jedi naj se ne dajejo t) t rokom, najboljši desert za nje je sadje. Ko otrok prihaja domov popoldne, ima rad kak prigrizek. Kruli z maslom mu pomaga čakati do večerje. Naj se otrok igra pod milim Pred nekoliko tedni so Italijani v svoji jezi nad sankcij-skimi državami velikopotezno spreminjali imena ulic, ki so spominjala na te države ali njihove velike može. To se je zgodilo v Rimu n. pr. Švedski cesti in Španskem trgu, ki so ga prekrstili v Trg maršala de-Bona. Sedaj pa so prav na tihem vrnili temu trgu prejšnje ime, prav tako Švedski cesti in dru-giin. 11. januarja: lie de France v Havre Vulcauina v Trst 13. januarja: Washington v Havre 18. januarja: Lafayette v Havre Hex v Genoa . januarja: M a j cstic v Cherbourg 24. januarja : Bremen v Bremen januarja : Clianiplain v Havre 20. januarja : lie de France v Havre 31. januarja: februarja: Conte ui Savoia v Genoa februarja: Majestic v Cherbourg nemoten od sirovega Stankovi- nebom kakor dolgo mogoče, ča. imenitno izdelal nekaj sto- Naj le bo dobro oblečen in nosi takov. Manjkal je samo še galoše, ko je sne