Inserati se sprejemajo in volja tristopna vrsta:
8 kr., čo se tiska lkrat,
12 ,, ,f „ 2 „
1& I II 11 ti ^ M
Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša.
Rokopi s i
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Po poŠti prejeman velja:
Za celo leto . . 10 gl. — kr. Za polleta
Za četrt leta
50
PolitiOBn lisi za slovensKi urni
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. Za pol leta . 4 „ 20 „ Za četrt leta . . 2 „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljan velja (JO kr. več na leto.
Vredništvo na Dunajski cesti štev. 15 v Medijatovi kisi.
Izhaja po trikrat na teden in sieer v torek, četrtek in soboto.
Liberalci pa prememba deželnega volilnega reda.
Nekteri libti poročajo, da hoče vlada deželnim zborom, ki se snidejo vsi 6. septembra, predložiti vprašanje, bi le ne bilo dobro, da se volilDa prav ca tudi za deželne zbore raztegne na vse, ki plačujejo vsaj po pet goldinarjev neposrednega davka, in da tudi kmečke občine svoje poslance volijo naravnost in ne še le po volilnih možeh. Že takrat, ko smo poročali o premembi volilnega reda za državni zbor, Brno omenjali, da dotičoa postava tudi za deželni volilni red ne bode ostala brez po-Bledic, ker bi bilo pač prečudno, da bi smel kdo voliti za državni zbor, ne pa tudi za deželni zbor, ali pa celo za občinski zastop. Liberalni listi trdijo, da bode liberalna stranka volilno pravico že sama od Bebe raztegnila tudi na vse državljane, ki plačujejo po pet gld. davka, in ne bode čakala še le predloga vladinega, češ, da bi bili tudi v državnem zboru glasovali za dotično premembo, ako bi je ne bila večina zedinila s premembo volilnega reda za veliko posestvo na češkem. Ij-govor je dober, pravi neki star pregovor slovenski, ako ga tudi pes na repu prinese, in prav to se je pokazalo tudi pri omenjeni priliki. Liberalci so videli, da bode razširjenje volilne pravice njihovi stranki jako škodovalo, in bi bili kaj radi dotičnemu nasvetu oporekali. Ob enem pa so Bprevidili, da tako oporekanje ne bi bilo liberalno, zato so bili Bilno veseli, da so našli izgovor, ki jim je dal priliko glasovati zoper razširjenje volilne pravice, pa vendar le še veljati za liberalce.
Iq prav enako bodo ravnali v dtželnih zborih in težko priporočali razširjenje volilne pravice, kakor liberalni listi pričakujejo. Dokazov za to trditev že imamo, in nam jih ni treba še le iakati. V štajarskem deželnem zboru imajo liberalci veliko večino, in ravno štajarski naprednjaki, kakor Rechbauer, Wurm-brand, Walterskirchen, Zchok, itd. veljajo za vzor pravih liberalcev. In kaj se je v tem zboru zgodilo za premembo volilnega reda? Liberalni listi naj toraj komu drugemu pravijo o razš rjenji volilne pravice, mi jim tega ne verjamemo.
Še očitnejši dokaz, da liberalci nikakor nečejo volilne pravice razširiti, nam daje deželni zbor goriški. Kakor Bmo o Bvojem času poročali, je bil dr. Tonkli v tem zboru na-svetoval dve premembi deželnega volilnega reda, prvič da naj se volilna pravica pripozna vsem, ki plačujejo vsaj 5 gld. direktnega davka, in drugič, da naj vsako mesto ali trg svojega poslanca voli doma, ne da bi jim bilo treba hoditi več ur ali pa celi dan daleč k volitvam. Kakšna pa je bila osoda tega predloga, ki je prišel 4. t. m. v deželnem 2boru goriškem v obravnavo? Pravni odsek ga je vsestransko preiskoval in enoglasno priporočal ter temeljito pojasnoval, s kakimi nepriličnostimi se je bo jevati volilcem raznih mest in trgov, ako nečejo ostati brez vpliva na volitve, ker bo volišča včasih silno oddaljena. Iz Gradiške morajo hoditi volit v Kormin, iz Grada čez morje in iz Tržiča (Moifalcooe) po dolgi cesti v Cervinjan. Bovčani imajo 7 ur, Koboričani 2, Kanalci 4 in Ajdovčani celo 12 ur hoda, da glasujejo v Tominu. Poslednji toraj zgube vselej
po tri dni, ako se hočejo vdeležiti volitve. Predlog Tonklijev, naj odslej vsa ta meBta in trgi volijo doma, ni bil toraj samo potreben, ampak tudi pravičen.
Enako pravičen je bil drugi predlog, da naj se volilna pravica pripozna njim, ki plačujejo po 5 gld. davka, ker se je to že sklenilo glede volitev za državni zbor, in so imeli v mestih in trgih z dvema volilnema razredoma že zdaj nekteri volilno pravico, ki so plačevali še manj ko 5 gld. davka, kar pa pri mestih in trgih b 3 volilnimi razredi ni bilo mogoče, ker se je zahteval najmanjši davek 10 gld.
Ako bi bili liberalci res za razširjenje volilne pravice, bi bili toraj radostno Bprejeli in odobrili dr. Tonklijev predlog. Pa tako razširjenje jim ne diši, zato so glasovali zoper ta prediog, in so po zgledu svojih tovarišev v državnem zboru srečno našli tudi izgovor, zakaj volilne prav.ee nečejo razširiti. Eoim se slovenski grajani še niBO zdeli dovolj zreli za tako polajšanje, Dottori se je izgovarjal, da je glede razdelitve občinskih zemljiš še marsikaj v neredu in da je treba (udi po mestih reč dobro pregledati, Gasser pa se je bal za goriške volilce I. in II. razreda, ki bi jih utegnili volilci III. razreda prekositi vsltd živahnosti, ki so jo razodevali zadnja leta pri mestnih volitvah. Zastonj je slovenski poslanec Povše ugovarjal, da na gre omenjenega predloga odkladati na 6 let, in daje lepo in spodbudno, ako se priprosto ljudstvo zanima za volitve; zastonj je dr. Tonkli kot poročevalec pravnega odseka pobijal navidezne ia izmišljene pomislike nasprotnikov; ko je prišlo do
Spomini na veliko slovansko romanje v Rim 1. 1881.
(Spisuje M. Mihaeljev.)
(Dalje.)
Idimo torej dalje k predmetu našega romanja. Ker Bmo se nameravali z romarji po morju se vozečimi v Jakinu dtč 29. junija v jutro sniti, da obiščemo skupno božjo pot v Loretu, Be nismo nikjer na tej — blizo 80 postaj — dolgi vožnji do Jakina mogli ustaviti. Benetke smo si namenili nazaj gredč obiskati. Naš glavni cilj je bila najpred lore-tanska sv. hiša in pa Rim; zarad tega in pa zarad prevelike vročine v tem času ni bilo mogoče drugih znamenitih mest, skoz kure smo se semtrtje peljali, bolj natanjko ogledati. Pa saj je o tih, kakor o Rimu in o Loretu že dovolj natanjko pisal č. g. Jakob Gomiišak v svojem „potovanju v Rim 1875 ' natisnila družba sv. Mohora 1878, ktero knjigo 176 Btrani veliko, ima gotovo vsak čitatelj , Slov." v roki. Da ne bi, kakor že v vodu omenjeno, nepotrebno v onej knjigi navedene reči ponavljal, hočem le o tem pisati, kar sem Bam a svojimi tovarši na tem romanju vidil in skusil. V prijaznem kramljanju nas pripelje
vlak do reke Taljamenta, čez ktero vodi že lezen blizo četrt ure (zarad širokega kamnitega in peščensga proda) dolg most, od kte-rega je le nekaj korakov oddaljen drugi leseni za navadne vozove. Pri malih železničnih čuvajskih bajtah navadno ls ženske „prezenti-rajo ', kedar drdra mimo vlak ; vse bo večidel debele ali zabuhle, morda od polente, in pokrite so s slamnatimi klobuk*. Polje je vedno ravno. Tako pridemo ob l2'/4 popoludne do Piave; še 2 postaji Bte vmes in potem je znamenito, mestice Trebiž (TreviBo) z blizo 29.000 stanovnikov. Ima lepo obrtnijo, namreč platno, papir, lončenino, kovinsko blago in dr. Vode ima mesto dosri in dobre, rečica, ki teče Bkoz mesto, se imenuje Sile. Tukaj premenimo voz ter prestopimo v drugi vlak, ki gre v Benetke; kajti iz Treb ža pelje druga proga skoz Vi-čenco in Verono v Milan in dalje. Vlak leti merno Mestre proti Padovi, ktera ima prelepo cerkev posvečeno sv. Antonu, opisano že v gor omenjenem potovanju I. 1875. Padova b 66 000 prebivalci je eno najstarejših beneških mest z vseučiliščem; glasovito je tudi po razuzdanih vseučiliščinih dijakih, kteri so ob času vstaje 1. 1848 grozno rogovilili, zarad česa so bili tudi vseučilišče zaprli, mnogo nemirnežev
so potaknili v ječe, druge Bposobne pa v vojaško suknjo. Za dober denar se je nek na tem vseučilišču dobil svoje dni lehko kterikoli doktorski diplom, ne da bi se bilo treba mnogo na to pripravljati. Pripoveduje se clo, da je neki vsled dobre plače diplomirani doktor prosil, naj bi dali tudi njegovemu lepemu konju, urnemu in brihtnemu Arabcu, eno tako doktorsko (odvetniško) diplomo. Pa odgovorilo se mu je, da v Padovi so delijo diplomi le oslom, ne pa konjem I Se non e vero, e ben trovatol — V Padovi je bil rojen tudi rimsko-latinaki pisatelj Livij, kterega spise zgodovinskega obsega Bmo prestavljali v nemščino Bvoje dni v V. gimnazijalnem razredu. Skozi Padovo teče reka Baclrglioue. Blizo Padove pod ev-ganejskimi griči je trg Abano s 3 000 prebivalci, z žveplenimi toplicami (30—39° R.) Semkaj »e hodijo zdravit bolniki, ki imajo rane ali lišaje po životu, kakor jih priporočujejo za to razni zdravniki. Neprenehoma se naprej peljBje dospemo v trg Monaelice, tako imenovan po kremenu kamnu (selice, silix, kremen, Kieselstein), iz kterega je vstvarjen strm nad trgom se vzdigajoč grič. Do tukaj smo imeli še nekaj domače pijače seboj, a ker nam je bila zdaj pošla, sem si hotel od vročine poeu-
glaso/aa;a padel j« nasvet Dottorijev, naj se reč za zdaj odloži in v pretres izroči deželnemu odboru s 7 glasovi proti 12, padel je zatem pa tuii predlog dr. Tonklija, ki ni dobil potrebnih dveh tretjin i,'lasov, ker je bilo samo 12 poslancev zanj, 7 italiianikh pa zoper. Z 10 S ovenci glasovala sta izmmi Lihov samo grof Cjronini, ki se je tudi v državnem zboru potegoval za volilno prav co petakarjev, pa dr. DeperiB, drugih Bedem je glasovalo nasproti, dasi bi bil dr. Tonklijev predlog koristi tuli laškemu prebivalstvu.
Goriški liberalci bo loraj vredui sodrugi ali tovariši liberalcev dunajskih in „Soča'' naznanja, da se je to glasovanje vršilo celo na priporoč lo od neke druge više strani, ki je hotla b tem, kakor hudobni jeziki trdijo, roge pokazati dunajski vladi.
Prepričani smo, da bodo liberalci enako komedijo napravili tudi po drugih deželah, in zlasti že danes lahko rečemo, da se bodo naši vstavoverci z vso močjo upirali premembi deželnega volilnega reda. P« naj bo; prišel bo čbb, ko se bode tudi ta prememba izvršila, ljudstvo pa bode vbbj čedalje očitneje spoznalo, da liberalizem našib vstavovercev ni vreden piškavega oreha 1
Politični pregled.
V Ljubljani 12. julija.
AvgtrijHke dežele.
Iz Orailea- Ni moglo priti drugače, da so pri zadnji aeji dež. zbora Šlajarskega skupaj trčili nemški in bIov. poslanci. Povod temu je bil odgovor c. k. dežel, namestnika na interpelacijo dr. Iladaja zastran delovanja „Schul-vereina", še bolj pa prošnja istega društva za podporo. O ti prošnji je poročal posl. Ehmer in imenoval delovanje tega društva blagonosno in obče koristno. Temu no ugovarjali poslanci Djminkuš, Herman, Žiogar, v debato se je vtikovol tudi dr. ltechbauer. — Nemškemu „Schulvereinu" sicer niso materijelne pomoči dovolili, a pri glasovanji je večina izrekla, da je njegovo delovanje obče koristno. — Kon servativni nemški poBlanci bo izjavili, da bo za prvo (namreč da se društvu ne d;l nič) a za drugo ne vedo, zakaj bi glasovali, vBe prizadevanje Be jim zdi potratno, nepotrebno da tudi škodljivo, ker vznemirja sodeželane.
F/,	dežel. xl»»ra.
12.	seja 3. julija. Na duevnem redu je poroč lo finančnega odseka o predštevu deželnega zaklada za 1. 1883. Nastavki v predštevu bo: 14 000 gl. za deželni zastop , 164 718 za deželno upravo. Primanjkljaja 163.2G8 gold Sprejme se resolucija: Deželnemu odboru bb ua novič naroča, da predloži deželnemu zboru načrt za preosuovo deželskih uradov, da bode uprava ceneje, manj zapletena itd. Posebno naj pa deželni odbor gleda, da bode pri stavbenem vradu mauj uradnikov nameščenih, in da službe sedaj prazne nimajo bo numeščevati.
Na vrsto bo prišli pojedini nastavki za razne deželne naprave in šole. Med drugim naj omenimo, da bo v predštev vzeli 5000 gl. za pokončevanje trtne uši in za troške pri goveji kugi 5000 gold.; za deželno kmetijsko šolo 9800 gl.; za nadjerejno in vinorejno šolo v Mariboru 18.240 gld. Tukaj sta govorila poslanca D o m i n k u š in Š n i d e r š i č , da naj Be tam slovensčina bulj rabi, kakor doBihmal, tudi Bta opomnila, da bo gojenci premalo praktičuo izurjeni. Dež. odbornik Schreiner posledujemu ugovarja.
Računski sklep učiteljskega pokojninskega zavoda se sprejme brez debate. Pravna stranka kakor doaihmal zapusti dvorano. Deželni šolski zaklad potrebuje 1,026 100 gld. Dežela daje za šole G89 215 gold.; otroškim vrtnaricam 900 gld. V prihodnji aeji Be ima predštev na daljevati.
13.	aeja 4. julija. C. k. deželni namest nik odgovarja na iuterpelacijo poslanca Ku kovca zarad odpisovanja davka po toči po škodovan.h tudi za 1. 1883. Med drugim pravi, da bi je uže nabral mnogo Bkušenj, kar bu tiče vinoreje, vsled tega bode opozoril c. kr. vlado, da naj se ozira na dejanske razmere, kakor jih je navedel g. interpelant, kedar Be bodo odpisovali davki zarad elementarnih nesreč. Potem se nadaljuje dežeini predštev. Poročuje kakor včeraj posl. Syz, — in bero se posamezni nastavki. PobI. Ehmer nasvetuje pri nastavku o najdenišnici: dež. odbor naj po-zvedu.e, kake nasledke ima odprava porod-uišjico in naj poroča prihodnjemu zboru. Pri nastavku: troški za cepljenje koz, govori jioslanec čok, da bi imela država troške za cepljenje koz prevzeti, in da naj bo skrbi za zdravo cepilo od goveje živine. Posl. B ii r u
ftind temu pritrjuje rekcč, da mnogo otrok poBtaue škn fuloznih po cepljenji. Oj tedaj želi, da bi vlada in deželni odbor v tej zadevi najbolj Bkrbna bila. Podrobno poročilo je končano in vidi se, da dežela potrebuje 4 450 541 gld. — pokritega ali poravnanega je 2 322.G69 gl. maiiika tedaj 2,127.872 gld.
Finančni odbor Cnjega večina) tedaj nasvetuje. Za poravnavo je treba naklada 35% na direktne davke b dokladom vred.
Podlaga za ta naklad je 5,104,561 gold., tedaj znese 35% 1,786 575 gld.
Da se poravna še nadaljni primanjkljaj, se privoli:
A.	Doklada 10% k užitnini na meBO, vino, sadni in viuski mošt po vsi deželi.
B.	V glavnem mestu Gradcu : a) doklad k užitnemu davku pri pivu 50 kr. ža hektoliter, pri kuhanji in pri uvozu, b) doklad 4 kr. od viake stopinje hektolitra (lOOJelue tikalo pri merjenji vinskega cveta) od žganja, vinskega cveta, ruma in araka in 93 kr. pri VBakem hektolitru posladkanih pijač, pri žganji za napravo inuv6z, pri drugih vpijanljivih pijačah pri uvozu čez mito; c) samostalni priklad 50 kr. na hektoliter piva; d) samostalni priklad 1 gl. 25 kr. od vseega pol hektolitra žganih upi-jauljivih pijač ali kedar se pod atreho dene ali kedar be nastavi. A zadačuje bo le to, kar se res povžije, zato dežela mestu povračuje deželne priklade, ki se v mestu stekajo, tako kakor mesto povračujo meBtno priklade po obstoječih predpisih.
Tako Be glasi poročilo večine, a za manj-š no fiuančnega odseka govori poslancc Schal-hammer, ki nasvetuje za I. 1883 razen doklada k už tuiui, kakor je večina naavetovala naklada 34% na direktne davke.
C.	k. namestnik pravi, da je po najnovejših datih davka naloženega 4 931.242 gl. (a ne 5,104 561) 1 odstotek je tedaj 49.312 gl.
Poslanec ltechbauer msli, da je popularno govoriti za znižanje, a ne pojde, Bicer nasvetuje, naj se ua podlagi novih dat posvetovanje še enkrat izvrši.
Prihodnja seja ne nastavi na 5. julija. Vnanje države.
Iz Kima 3. julija. Sv. Oče bo daneu zjutraj imeli javni a popoludno skrivni kon-zistorij, prekonisovanih je bilo 20 novih uad-
šeui jezik b kozarčkom limonine vode oplah niti. Pa zviti Lah, ki je ponujal tu na postaji male kozarčke limonade po 25 centezimov ali naših 10 soldov, me tu opehari za 35 centezimov, ker mi da iz lire (100 centezimov) le 40 mesto 75 cent. \ui, ter jo hitro preč pobriše ne mareč za moj klic. Oi tod naprej urno vidili polno dreves Bvobode (Fre cheits bitumen) nasajenih, hriBta nikjer, lipe še manj. Še dve postaji Bte do Itoviga; prva je Eate, ktero mesto pa je od poataje eno uro oddaljeno, jo rodovinsko mesto raznih vladarskih hiš; v obližji ima namreč mnogo lepih vladarskih letovišč in grajščin (vil), ktere bi je pa osvojila od I. 186G Bim savojska dinastija ; druga postaja pred Itovigom pa je Stanghella, pri kteri teče vodotoč napeljan iz Adiže. Južna Beničija do reke Pada je namreč zlo rodovitna, ker je umetno namakana po raznih vodotočih (kanalih), ltovigo je trdnjavica z okopi na Adiži, ima 13.000 duš. Iz Itoviga do trdnjave Ferrare na Rimskem je G postaj. Cez Pad*) (Po) drži viBok železen
*) PikI ima vilasto unijo, ravno delto; glavni istoki so imenujejo : Po della Macutru, 2. Po (lollo Tollo in 3. Po di Uoro.	Pis,
moBt k postaji Poutelagoscuro imenovani, od ktere prispe vlak v 10 minutah do obzidane Ferrare, ki ima 72.0U0 ljudi. Znad mestnrga obzidja Be vzd gujejo zvon'ki in kujilc lepih cerkva, in vtrjen grad. Mesto leži v nezdravem močvirnem kraju, malaria razsaja tukaj v poletju, zato zapuitd več d l prebivalcev in kdor le more v toplem času mesto, ktero ima vseučilišče in živahno avilarstvo. To mesto je tudi znano kakor nezvesto papeštvu; naj se je bilo žel. 1831 uprlo papežu Gregorju XVI. V tem mestu je imela Avstrija vsled pogodb od 1. 1815 pravico posadko držati, ker je njeno prebivalstvo bilo vedno k ustajam nagnjeno. To je med drugimi mesti v Romanji ali Rimskem pokazalo že 1. 1847, ker bo laški karbonari pri belem dnevu in na javni ul ci umorili nekega barona Baratelli-a, ker bo ga imeli za prijatelja Avstrije. Zato je poslal ranjki maršal Radecky brž zarad važnosti trd njave mnogo vojaštva tje, da poinnožč posadko, ker se je bilo bati, da postane meščanska straža (guard a civica) v Ferrari o priliki prav nevarna mali posadki v vtrjenem gradu. Pomnožena posadka je pa od^ihmal opravljala Blužbo ne le na trdnjavic1, ampak po vaih važnh
kraj h mesta. Zoper to pomnoženje posadke se vprd mesto ter protestuje mestni oblastnik kardinallegat v Ferrari po imenu Ciuchi, kajti c v i 1 ni vradniki bo bili tedaj v papeževi državi večidel višji duhovni, v tako nenavadni strastni obl ki, da je bilo iz nje razvidno, kako meni vsa Italija planiti na avstrijsko armado v Lombardiji, kakor je to že naprej Bam Ita-decky svojemu dvoru Bporočal. Pa v puntu I. 1848—49, ker je bila avstrijBka posadka močna, je ni mogla meščanska stmža vuu spoditi, marveč je bila ta clo od Avstrijancev razoro-žena. Tako so stali Avstrijanci kakor posadka do vojske 1. 1859, v kterem letu so brž pri začetku francoBko-Iaške-avstrijske vojske isto posadko potegnili k ostali armadi v Lombardiji na pomoč. — Iz Ferrare je do Bologne 7 postal, kamor pride vlak ravno v eni uri, t. j. prišli smo semkaj ob 4 uri 37 minut po-poludne. Na ferraraki postaji smo vidili, kako se je neko pobalinsko otroče Btaro kakih 10—12 let na vse usta drlo in laške liberaluške listo z velikim krikom potnikom ponujalo. Čudna novosti	(Dalje prih.)
škofov in škofov in h papeževim pismom (breve) 7. — Škofje za Rusko-Poljsko, o katerih Bta ee uže zedinila pred več mesci Svetu stolica in ruski poslanec, še niso bili imenovani, ker ni ga potrjeuja iz Petrovgrada. Ali mar tam odlašajo, da bi papeža še dalje silili, naj se uda.
IKoIiiiiilt lioilo, kje? V francoski armadi. Tam so 1. 1830 odpravili boben, a Bedaj ga hočejo zopet vpeljati pri pehoti, tako je ukazal vojni minister v pismu do zapove-dujočih generalov.
Iz Curijfcrndu. Prvi minister Ab-durrabman je odstavljen; govore, da bode Said paša njemu naslednik. Poslanec severoame-rikanskih držav hoče posredovati. Maršal Fuad je izročil našemu cesarju veliki kordon reda turškega.
Ntt .%Jcks>unlrljo so začeli bombe metati 11. t. m. zjutraj ob 7. iz treh oklepnic, baterije po trdnjavah ho takoj odgovorile, a strel ni zadel burk, ob 8 so začeli Augleži streljati iz vseh bark. — Dve trdnjavi ste hitro umolknili, trdnjava Pharos je baje močno poškodovana. Avstrijska naselbina je na la-dijah, general konsul baron Kosjek je na vojni ladiji nLaudon". Primorske trdnjave bo kmalo omolknile, angleški brodarji so stopili na suho, ljut boj je nastal, padlo je dO Angležev, a topove so zabili.
Izvirni dopisi.
1% Celju, 11. julija. Dolgo časa so iskali celjski nemčurji vreduika, ki bi zamogel v slovenskem jeziku naše ljudstvo pač.ti ter ga spravljati ob versko in narodno zavest. Zdaj so ga našli. Narbolj zagrizeni sovražnik slovenskega naroda dr. G.antschnigg, advokat v Celji, bo začel izdajati list pod imenom: ,,Kmečki prijatelj". — Rodoljubi na noge I Postopajmo vsi bIožuo pod starim našim geslom: Vse za vero in domovino! Proč z vsa kim prepirom! Sovražnik je močen pa neizmerno delaven. V slogi bomo zmaguli tudi mi!
Nemški parteitag, ki je imel biti 16. t. m. je prepovedan, kakor unidan sloven-ski tabor. Enaka pravica za vse !
Domače novice.
V Ljubljani, 13 julija. (Mil. knez in Škof dr. PogaSar) so se včeraj srečno zopet povrnili iz Dolenjskega, kjer ho delili zakrament sv. b rme.
(Gosp. deželni jtredsednik IVinklcr) se je v nedeljo podal po raznih cpravkih na Dunaj, ter se ima te dni »opet vrniti v Ljubljano.
(O g. Ivanu Šolarja) šolskem nadzorniku v Zadru, ki ga je bil pred nekaj časom nekoliko mrtuii zailel, ,,Narodni list'1 dalmatinski radostno poroča, da se mu je obrnilo na bolje in da ni nobene nevarnosti več. Iz privatnega pisma zvemo, da ga mrtud ni bil zadel domu, ampak v tuji hiši, iz ktere ho ga še le pred nekterimi dnevi prenesli v vjegovo stanovanje. Počuti se pa zdaj že tako dobro, da je prav krepko lastnoročno podpiHal pismo, ki ga je te dni poslal enemu svojih tukajšnjih prijatlov.
(Zrelotne preskušnje ustmene) na tukajšnji realki ho hh pričele vferaj, na gimnaziji pa he pričuo v pondeljek 17. t. in. Konec Šolskega leta bo za vi-e šole v soboto 15 t. m.
(Kranjsko obrtnijsko društvo) bode imelo 23. t. m. shod, pri kterem bode g. Klun poročal o uovi obrtnijski postavi.
(G. dr. Kapler) He je odpovedal službi zdravnika dtželne sodmje ljubljanske, ki bode mendu vsled tega vnovič razpisana.
(Stari petaki) niso zgubili veljave, ampak je s 30. junijem le potekel obrok, da se z njimi ne more več plačevati pri raznih cesarskih kasah. Nekteri brezvestni ljudje ho pa porabili nevednost ljudi, ter ho jim pri zamenjavi slarih petakov vtrgovali po 10, 20 ali celo 25 krajcarjev pri goldinarji. Da Be bodo vedeli varovati škode, jim še enkrat povemo, da morajo vse cesarske deželne glavno blagajn co do konca leta petake sprejemati pri plačevanji, pa j;h tudi ljudem z novimi zamenjavati. Razun tega pa tudi g. Franc Ksaver Sonvan, kupec v Ljubljani, naznanja, da jemlje staro petake za nukupljonu blago v polni vrednosti do leta 1885.
(Vreme) je letos zares čudno. V torek bilo le zjutraj hladno kakor o poznem jeBenkem času. Ljudje so se sprehajali šu z dvema suknumi, | (Krivemu preroku), pred kterim smo zad-
njič svarili ljudstvo, bi se bilo sinoči Bkoraj huda godila. Med 9. in 10. uro zvečer zbrala se je obilna množica ljudstva v Florijaoovib ulicah pri hiši, kjer stanuje, ter je razburjeno upila: Djli b prerokom! Policija mu je prišla na pomoč, Bicer bi bb bilo v svojem verskem čutu žaljeno ljudstvo morda znosilo nad njim. Nekaj jih je policija prijela, in razbuka je bila končana. A koliko jih je že premotil ta človek in koliko nemiru napravil!
na
Razne reči.
—Za pogorelce vCerovcu Dolenjskem podarili ho ceBar 500 gld.
—	Spremembe v lavantinBki škofiji: Prestavljeni bo čč. g?, kaplani : Jožef Kotnik iz Rujhenberga v Škale za II.; Janez Cvetko v Uajhenberg za II.; Jožef Pol na Ponikov; Matija Goršič iz Jarenine v Vi-tauje II.; Jožef Černko v Jarenino; Franca Pignar v Iloče; semeniška duhovnika gosp. Fr. Hrasel in Alojzij Meško prideta: prvi v Laški trg, drugi v Stari trg. Umrl je zlato-uiašnik g. Jože Bohanec, 82 let Btar.
—	Duhovenske premem be v Krški škofiji, čast. gg. so postali župniki: Bitner Guido na Trbižu, Kristijniak Andr. v Steuer-bergu in Wappis Ferd. v Št. Paternijonu.
—	29. t. m. bo petdeset let, kar so bili preč. g. Juri Matijašič, stolni dekan lavantinski, za mašnika posvečeni. Bog jih ohrani pri zdravji še mnogo let.
—	Za deško Bemenišče 1 a v a n-t, insko zapustil je ranjki g. župnik A. Šerf 2000 gld. Jih gotovo no bi bil mogel boljše naložiti. Bog mu plati!
—	Zrelotne preakušne v Novem ineBtu b.le bo v ponedeljek 10. t. m. Vdeležili so bc jih boje samo trije učenci.
—	Dobrodelna loterija. Prostovoljna požarna bramba v Doleujivusi pri Ribnici si jako marljivo prizadeva, da bi Be ne le v gašenju izvrstno izurila, ampak da bi si tudi napravila razna požarnim brambam potrebno orodje. Kes ho si omislili že mnogo raznoterih reči in stroške za novo brizgalnico v večletnih obrokih razdelili na občane. Ker pa to vse še ne zadoBtuje, obuovbIo je ome-
Šest vprašanj o posvečevanji nedelj in praznikov.
Spisal
P. E. H. O. S. B.
(Dalje.) XI.
Dve leti pozneje v seji 15. decembra 1. 1854 izkazal jo gospod d' OJivier da ho se po zgledu tega društva v 30 mestih jednaka dru fitva osnovala. Povsod je bilo mnogobrojno ljudstva za to navdušeno. V Bordeaux u ogla-nilo se je koj prvi dan po povabilih nad 2000 ljudi. V drugih mestih bo celo goipoda javno za taka društva delalo. V Mec-u imela ho društva uže pri drugi seji nad 1100 družbenikov; zborovali so v mestnej hiši, kamor jih je župan poprosil. —
V Bourges-u go obrtniki in drugi imoviti ljudje prtLikta tega mesta za dovoljenje prosili tako društvo osnovuti. Prefekt odgovoril je h pismom, v katerem je ruzvil natančno vse moralične in socijulus dobitke posvečevanja nedelj ter konečno pristavil: jaz nimam edini pravice vstanovitev tega društva dovoliti, temveč to pravico ima vsak človek, kateremu je na tem ležeča, da bo po dobrem izgledu mo-raličuo in versko posvečevanje nedelj uvede.
Več cehov obljubilo je Bolidaričuo v nedeljo nič delati. Zgoraj omenovani d' Olivier povedal jo v tistej seji tudi, da so se zavezali nedeljo posvečevati: usnjarji in klobučarji iz Ageu-a ; specftrijMki trgovci v Lyon-u, suknjarji iz Saint-Dč a, dalje klobučarji iz llavre a in Besancona itd. V Lillc u niso fabrikantje hoteli dalje v Bvojih tovarnah delati, ko je vlada dejansko izvršila postavo iz I. 1814.
Tudi drugo korporacije obljubile ho odpraviti nedeljsko potovanje; vsi uradniki, pro-kurutorji in sodniki v Montelimurt-u, Toul-u, Troyes-u, beležniki in noturi iz Verdun-n, Douai-a, Avignon-a, Brest a, D/jon a in mnogih drugih mest; čestokrat podpiralo so takšno podjetje ce!6 soduijske in opravljajoče gosposke.
Tako na pr. je v Chartres-u cesarski pro-kurator prvi v to delal in navduševal, da ho notarji nehali v nedeljo poslovati, in v Col marji predsedovala Bta jtdoakemu društvu generalni prvosednik, in generalni davkar.
Tudi obrtnijski zavodi železnice jeli so o tej Htvari premišljevati. Žalezn ško društvo v Creeaus-u uvelo je vsled prošnje nekaterih škofov tukoj posvečevanje nedelj.
„Ker hoče gospodarjajoči odsek", čita Be v zapisniku te Heje, ,,verske in moraličue iti tereae, kakor Bploh blagor Bvojih uradnikov
in delavcev v lehko znoatčo zvezo spraviti z njihovimi posli, z državnimi zakoni in zahte-vaujem odločne narodovo večine, ukaže to-le:
1.	V nedeljo in v praznik ne bme bo zidati. Isto tako ne opravljajo bo podi, kateri niso za varnost vozenja neogibno potrebni. Delavnice morajo zaprte biti. Vse na novo sklenjene pogodbe ima so ta dostavek vzpre-jeti; oni pogodniki pa, koji so užo poprej pogodbo Hkleniii, se prosijo tam privoliti.
2.	Vsi uradi in Bploh vse sobane (izvzemši onih katera bo potrebna za važni posel in varnost železnično) so zaprte v tak dan.
3.	Na postajah, kjer jo več uradnikov nego dva, dovoli ho dve uri počitka in sicer ako je le mogočo dapoludne ob maši."
Te napora za u vedenje krščanskega po-svečevunja nedeljo podpirali so tudi časniki in s:cer ci"!6 taki, kateri niso uikedar bili katoliški cerkvi posebni prijatelji, n. pr. zloglasni „„Ci)nititutionell'"'; „Patrie" navduševala je žurnaliste v Parizi, naj sklenejo, da v nedeljo ne izdado nobenega lista. Tej izjavi pridružilo se je več druzih.
„Lyon8ki list" nehal je prvi v nedeljo izhajati, za njim ,,Le Fčrigord."
Tudi protestantje ho ho hlastno oklenili te ideje in z vsemi močmi za njo delali. Več
njeno društvo loterijo, ktere Cisti donesek je odločen v ta namen. Izdalo Be je 5000 lo-zov po 50 kr. Dobitkov je 180, kot prvi dobitek 41eten konj, mimo trga raznih reči v zlatnini, srebrnini itd. Srečkanje bo 16. avgusta v DolenjivaBi pri Ribnici. Požarna hramba je mislila, da bode a pomočjo enakih društev po raznih krajih prav lahko epečala 5000 srečk. V nekterih krajih jih re8 tudi prav radi kupujejo, iz Blaka na Koroškem pa ji je faincšnje požarne brambe načelnik, Anton Moritsch, ki je ob enem tudi državni poslanec, vBe srečke nazaj poBlal s pristavkom, da si teh srečk za-rad politično-narodnih razmer na Kranjskem ne upa čisto nič spečati! To je nemškutarska navada, da vsako še tako nedolžno in koriBtno napravo sodijo s političnega stališča. Ne bi bilo prav, da bi zavoljo te nestrpljivosti koroških nemškutarjev hvalevredno podvzetje kaj škode imelo, zato priporočamo vsem narodnjakom , naj sežejo po omenjenih srečkah in naj pokažejo g tem, da nemškutarska slana ne sme posmoditi tako hvalevrednega in koristnega društva, kakor je požarna bramba v t Dolenjivasi. Cena srečkam je le 50 kr. in se dobe pri domačih narodnjakih in gostilnah, ki so prostovoljno prevzeli razprodajo omenjenih lozov I
—	Narodno bralno društvo v Borovnici napravi v nedeljo 16. t. m. veselico na korist „Narodnega doma". Veselica ee bode vršila na večer pred gostilno pod kolodvorom, z govori, petjem, loterijo, domačo zabavo, keglanjem in plesom.
—	Kranjcev vTrBtu biva 11.031 in sicer 4556 moškega in 6445 ženskega spola. Zastopani so vsi Btanovi, duhovniški, uradnišk', trgovski, obrtBki, a največ je delalcev in služ-benic. Koliko pa je primorskih Slovencev v Trstu?! Vidi se iz tega, da je slovenski živelj tudi v mestu močan in da nismo tako neznatni v mestu. — 11.000 Kranjcev, to je uže ksj za Irredentarje.	„Edinost."
—	Tržaški razstavi pretila je v noči od 8. do 9. t. m. velika nevarnoBt. Vnele eo se bile namreč trBke pri milanskem paviljonu in nastal je bil precej hnd ogenj, ki so ga pa k sreči domači ljudje o pravem času
zapazili in pogasili, še preden je požarna straža prišla pomagat. Po TrBtu -je bilo vsled tega dogodka vse po koncu,
— Zabavnika ,,Deutscher Haus-Bchatz" prišel je na Bvitlo 13. snopič 8. letnika, ki obsega: Jostf Hsydn. E n Lebens bild. — D e Todes-Karavane Keise Erinneruog von Kari May. — Gescbichte des Miiachener BfckbiereB. — Wiener Cbronik. — Berliner Cbroaik. — Naive Schwiib>n. (Auf dem Kur-platz.) — B lder aus Florenz. 7. San Lorenzo.
—	San Miniato al Monte. — An Sie. Hutno reške von W. Eade. — Der Hiiringskdaig. — Erstiirmung des Grimmaischen Thores zu Leipzig. — Der verzauberte Wein. — Andreas Biiia, Bit-chof von Strassburg. ~ Der Dom von Orvieto. — lin Freien. 1. Frohe Rast 2. Einsamkeit. — Die photographische Flmte.
—	Ailerlei. Das ScbWi!iBstuch der heiligen Veronika. — Heimkehr vom Haringi-fang. — E n amerikanisches Pompeji. — Wochen-Rund-schau: Neue InBel im Atlantischen Ocean. —• Nebelbilduug. — Wirkuug hohen Drucks. Vor Leipzig'd Tboren am Abeud des 18. Oktobers 1813. — Charade. — Aufiosung des Buch-staben Eu»hsel8 in Nr. 35. — Podobe pa so: Schweisstuch der heiligen Veronika. — Ileim-ker von Hiiringtfaug.— ErBlurmung des Grimmaischen Thores zu Leipzig. — San Miniato al Monte bei Florenz. — Das Innere von San Miniato bei Florenz. — Der Hiiringekonig (Regalecus Banksii.) — Der Dom zu Orvieto.
—	Andreas Rilis, Biscbof von Strassburg. — Vor Leipzig'd Thoren am Abend des 18. Okt. 1813.
•Iaviic dražbe.
15. julija. 1. eks. dražba posestnika Janeza Pirca iz Kavnega, 3845 gl., sod. Krško. 1. eks. družbe poeestnice Marjete Decrnan, iz spod. GaraeJj, 5450 gl.; deleg. sod. v Ljubljani. 1. eks. dražba pos. Jožeta Potokar iz Brezja, 1303 gld.j deleg. sod. v Ljubljani. 1. eks. dražbe posestnice Urše Križman iz Šentjurja 3070 gl. 25 kr. del. sod. v Ljubljani. 1. eks. dražba pos. Andreja Janea iz Smcčič, 65 gld. ; sod. Krško. 1. eks. dražba pos. Martina Hervata iz Berentinjo vasi, 510 gl.; okr. sod. Metlika. 1. eks. dražba parcel Mihael Požlcp iz Plcšivca ; 160 gl.; deleg. sod. v Ljubljani. 1. eks. dražba mlina Marijo Rudolf iz Kamnika, 940 gld., sod. v Kamniku.
duhovnikov protestanskih vzelo je celo pero v roke ter se za to imenitno stvar javno borilo. V Genfu razpisalo je „društvo za javni korist v Genfu" 1500 in 500 frankov darila za najboljši spis o posvečevanji nedelj in praznikov.
Konečno omeniti hočem še nekaj dogodkov iz najnovejših časov, o katerih nam časniki poročajo.
Meseca septembra leta 1879 vršil se je y Bernu v Švici internacionalen kongreB za uvedenje posvečevaDja nedelj in praznikov. Vdeležilo se je tega kongresa nad 225 osob; najbolj zastopane bile so Bledeče države: Švica, Nemčija, Avstrija, Holandija, Belgija, Francija, Italija, Norvegija, severna Amerika in Rumu-nija. Tudi nektere vlade in železnice odposlale so bile posebne pooblaščenep. Najbolje govorili 80 dvorni pridigar Bauer iz Berlina, prelat Dali iz Karlsruhe in pastor Quistorp iz Po-mordnskega,
Sledeče ukrenilo se je na tem kongresu: Prvič, naj se tudi med vojaci v nedeljo maša bere, da imajo vsi priliko Beje vdeležiti ; dalje naj se parade in jedoaka dela ne vršd v nedeljo, in naj se v nedeljo med vojake ne vstopa in ne izstopa. Dalje naj se v nedeljo po železnicah in poštah le t6 vozi, za kar se zelo
lmudi; vse drugo pa naj se za drug danopmtf. Tudi naj se ne vozč v nedeljo osoba s tako imenovanimi plavutmi vlaki". Uradniki na železnici, pošti in pri telegrafu naj bodo v nedeljo prosti. V vseh krajih naj se osnujejo poddružbe, katere bodo v to svrho z vsemi močmi in na VBe kri pije delale, ter z glavnim društvom v vedni zavezi stale. Tudi naj se za to kolikor toliko fubrikantje navdušijo, ter naj se v časnikih vpliva kolikor moči. Centralni odsek Be je osnoval in svoj sedež izvolil v Genfu, ter se je sklenilo leta 1881 zopet obhajati občni zbor.
V Debrečin-u na Ogerskem sklicali so reformirani v 11. in 12. dan meseca septembra sinodo. Tu jelo se je tudi govoriti o posvečevanji nedelj in praznikov ter Be je sklenilo, vlado v Pešti prositi, da gleda nad strogim izvrševanjem dotičnih zakonov.
Ako prav je zadnje omenjeni napor izvor protestantovskega shoda, dokazuje nam vendar kako imenitnoBt vsi ljudje, kateri hočejo kri-stijani biti, poBvečevanju nedelj in praznikov prištevajo. Dalje nas pa to tudi navduši za to sveto reč neutrujeno delati, z vsemi močmi delati.	(Konec sledi.)
»
» ii
„ 50 „
5 n — ii
X. izkaz doneskov
za spomenik dr. i. Bleivveisa vit. Trsteniškega.
Gosp. Ogradi Fr. kanonik v Mariboru ....... 5 gl. — kr,
„ llerg Lorenc, kanonik v Mariboru ....... 5
„ Gregorčič Simon v Renčali . 5
Če rno Fr., duhoven v Trstu „ Rozman Jan. Nep., župnik
sv. Jakobu v Ljubljani . „ Zupančič Anton, profesor v
semonišči v Ljubljani ,, Žlognr Anton, meBtni kaplan v Ljubljani ......
„ Rcsnik Jožef, mestni kaplan
v Ljubljani......
„ Sterbenc Jožef, duhovnik v
pokoji v Ljubljani „ Kilar Janez, meBtni kaplan v
Trnovem......
,, Zupan France, cerkovnik v
Ljubljani......
„ Fabijan Jan z, trgovec v Ljubljani......
Pri novi rnaši čast. gosp. Janeza Muraveca v Podmeleu od gostov nabranih.....
" d it
4 _
' 1> 1»
2 D H
1 - „
Skupaj
K temu v prejŠ. listu izkazanih
5 „ -
46 gl. 50 kr.
1161
90,
Skupaj do zdaj . 1208 gl. 40 kr.
Odlikovanje!
20. aprila ob 6. uri zvečer vršila se je v Blavnohtni dvorani kupfiijske in obrtnijske zbornice spodnje-avstrijske na Dunaji razdelitev daril, ki so jih avstrijskim razstavljalcem pri-poznali pri svetovni razstavi v Sydneyu 1.1879 in Mehibouriju 1. 1880. Okoli 500 avstrijskih kupčijskih firm se je vdelež lo teh dveh razstav, in 22 izmed nj h dobile so od g. kupčij-skega ministra največje odlikovanje, t. j. zlato medajlo in diplomo pa posebno pohvalo. Med temi 22 firmami je tud g. Franc Wilhelm, lek«r v Neui kirchenu ua Spodnjem Avstrijskem, ki je bil razstavil, kakor so o Bvojem času porotah nemški in angleški amtralski linti, zbirko kemično-lekarn čnih preparatov in far-makognosiično-farmakolog čn h izdelkov, ki niso bili zanimivi samo za navadne ljudi, ampak so tudi pozornost mnogih učenjakov na se obrnili.
Zlasti umna je bila raz«fn«a reči, iz kterih 8e nanravlja slavno znani Willielmov proti* protinski in protirevmatični kri čislajoči čaj, ki je edino čestokrac potrjeno zdravilo zoper prof,in in revmatizem.
Ta čaj se je v kratkem čavu razširil tudi v daljni svet. in obilui promet spričuje njegovo posebno dobroto.
Cena mu znaša v Avstriji 1 gld. Dobiva se pri Petru liimniiik-u v Ljubljani.
„Naj lepši dan"
molitvena knjižica v 32°, ki obsega 2G9 strani, prišla jo ravnokar v novem natisu J na svitlo. Razun različnih navadnih molitev J nahajamo v njej tudi posebno sv. mašo J za prvo sv. Obhajilo, zato jo pripo-ročamo čestiti duhovščini. Lični knjižici pre-skrbcl 8em razna vezanja, po kterih so ravna tudi cena. V papirji vezana stano 24 kr., v polj usnji brez podobo 35 kr., s podobo pa 1 45 kr. itd. Kdor vzamo 10 zvezkov skupaj, -dobi enega po vrhu.	(2)
V Ljubljani, 26. junija 1882.
J. Griontini.
i
TeieftrnAčn« drnnrne erne 11. julija.
Papirna renta 77 25 — Breberna rent« 78 06 — Zlata renta 96.90 — lSBOletno driarno posojilo 131-80
Kreditne akcije 327.— — Londot, 120.--Ce», kr.
oekini 6.67. — SO-frankov »-68.