glasilo delovne skupnosti tekstine ajdovščina, 10. septembra 1970 Navzgor - z voljo in zaupanjem Ukrepi tehničnega vodstva za uspešnejše delo Ko smo letos sprejemali zaključni račun za preteklo leto in periodični obračun za prvo polovico tekočega leta, smo bili ob ugotovitvi, da smo eno in drugo obdobje končali brez izgube v poslovanju, kar zadovoljni. Ob še vedno kritičnem položaju tekstilne industrije, zlasti njene bombažne skupine, in ob izredno zastareli in dotrajani opremi takega zadovoljstva niti ne gre gledati kot pretirane skromnosti, zlasti še ne, če imamo v mislih polletni rezultat in osebne dohodke po njihovem povečanju od 1. junija dalje. Finančno gledano smo izpolnili planska predvidevanja za prvo polovico leta, tako glede dohodka in osebnih dohodkov kot tudi povečanih sredstev amortizacije. Le pri ostanku dohodka (skladi) smo ostali nekaj pod planom. Seveda pa smo lahko poslovali brez izgube tudi na račun nizkih osebnih dohodkov. Ti so bili nizki tudi v primerjavi z osebnimi dohodki v drugih slovenskih podjetjih bombažne grupe. Povprečni osebni dohodki v prvem polletju, izračunani po enakih merilih, so znašali v našem podjetju le nekaj nad 700 N din, povprečje celotne grupe pa je bilo več kot 970 N din. Tudi ta primerjava kaže, kako neodložljiva nujnost je bilo povečanje osebnih dohodkov v našem podjetju. Po povečanju znaša naše povprečje približno 900 N din. Osebne dohodke smo torej povečali za celih 28 %. Ce k temu prištejemo še povečanje v lanskem maju, ugotovimo, da smo v dobrem letu povečali osebne dohodke za približno 40 %. Napredovali smo, zmanjšali smo razliko do boljših, a še vedno preveč zaostajamo. Ob tej ugotovitvi pa se mora nehati naše zadovoljstvo. Vsem dejstvom o izrabljeni in dotrajani opremi in vsem dejstvom o objektivnih težavah navkljub! Samo ljudje in njihovo delo lahko porine ta naš zarjaveli voz, da se bo premaknil in stekel. A prav tega prepričanja, poguma in samozaupanja, predvsem pa tudi nepopustljive volje nam v tako usodno veliki meri manjka! Po dokaze za tako trditev ni treba daleč nazaj. Ko smo obravnavali predlog analitične ocenitve delovnih mest, se je marsikdo trudil prikazati svoje delovno mesto kot odgovorno mesto in polno res zahtevnih nalog, ki da jih opravlja. Ko pa se je v zadnjem času začelo v organizaciji dela marsikaj spreminjati in je bilo treba začeti nemalokaj delati drugače, se je spet marsikdo zbegal in ni verjel, da bo zares mogoče delati tako, kot se postavlja. Se več: ko Je bilo treba zahtevne naloge prevzeti in jih začeti resnično opravljati, so se nekateri prezgodaj ostareli vitezi ustrašili in se še polni energije, znanja in sposobnosti raje potuhnili v starem gnezdu in zadovoljili s tem, kar so ter se tako odrekli vsakemu nadaljnjemu prevzemanju odgovornejših nalog. Drugi so z več volje in poguma prisluhnili klicu za vključitev v odgovornejše, zahtevnejše in težje, a zato tudi učinkovitejše in uspešnejše delo. Ti bodo v prihodnje glavni nosilci naporov in uspehov pri organizaciji dela in poslovanja, katere prvi sadovi se v obrisih že nakazujejo. Nobeni, še tako moderni organizaciji dela ne bo uspelo učinkovitosti tega dela spremeniti samo od sebe. Za to so potrebni sposobni in vztrajni ljudje, ki ne ostajajo na pol poti. Ni prazna beseda, da bodo delavci ob strojih samo takih organizatorjem dela zaupali In tudi radi sprejemali njihove odločitve za drugačno, boljše, četudi zahtevnejše delo, saj se bodo lahko sproti prepričevali, da jim tako delo tudi več prinaša. In tudi mora prinesti. To je nujni Imperativ za naš naslednji korak — čimprej v letu 1971 doseči povprečje osebnih dohodkov 1.000 N din. GS Vsako delo se najprej zasnuje, potem z načrti pripravi in končno izvede. To nalogo ima v podjetju tehnični sektor. Zasnuje se pestro tkana ali tiskana tkanina, izdela se vzorec, preizkusi se porabne lastnosti tkanine ter ugotovi ali oceni, če bo tkanina na trgu sprejeta. To delo opravljajo razvojni oddelki tehničnega sektorja. Po tej zasnovi, preizkušnji in tržni oceni pristopimo k pripravi, t.j. planiranju, razčlenjevanju plena na proizvodne faze, nabavi vlaken, barvil, kemikalij in nato k disponiranju, t.j. določanju časa, v katerem mora biti preja ali tkanina izdelana. To delo izvajajo tehnologi v pripravi dela, ki so odgovorni za realno planirano in občasno izvršeno produkcijo preje in tkanin. Dispozicijo ali delovne naloge prevzame pravočasno nabavna služba, predilnica, tkalnica in oplemenitilnica. Vsi delovni nalogi za vse proizvodne faze morajo biti do izmene točno usklajeni. Obrati in oddelki obratov pa morajo vsa dela izvršiti v predvidenem času. Za to delo so odgovorni obratovodje ki si morajo prizadevati, da se za predvideno delo potroši čim manj delovnega časa, kar dosežejo s primernno porazdelitvijo dela med podrejene delavce. Obratovodje so tudi polno odgovorni za kvaliteto izdelave. V tem smislu smo delo razdelili med delavce tehničnega sektorja. Kot prvi ukrep za uspešno delo. Razdelitev dela je vidna iz priloženega or-ganigrama (organizacijske sheme). Opazne spremembe so torej »razvojna služba« in »priprava dela«, ki ju skupno imenujemo »štabna služba«. Tu se poraja, pripravi in časno uskladi vnaprej vse delo za neprekinjeno in racionalno proizvodnjo od vlakna do gotove tkanine. To so ključna delovna mesta tehničnega sektorja, na katerih se bodo uveljavili le najboljši strokovni sodelavci. Iz organigrama vidimo, da bo tudi evidenca organizirana enotirno. Evidentirali bomo delovni čas, produkcijo, strojni čas in potrošnjo pomožnega materiala, kar rabi: 1. vzporejanju predvidene in izvršene produkcije, 2. delitvi osebnih dohodkov, 3. vzporejanju normativov materiala in stvarne potrošnje, 4. analiziranju in stabistilu proizvodnje zaradi kontrole norm — produktivnosti, izkoriščanja opreme in 5. za osnove planiranja. Drugi potreben ukrep za uspešnejšo delo je iskanje asortimenta preje in tkanin (vrste preje in kolekcije tkanin), katerega bomo na obstoječi opremi takega kvalitetno izdelali in na tržišču čim ugodnejše prodali in tako dosegli višji dohodek. Tudi sodeluje poleg stalnih služb tehničnega sektorja še prodajna služba, ki nas mora opozarjati na zahteve in želje tržišča, oziroma na odziv tržišča na naše proizvode. Da bi pa ta asortiment preje in tkanin, ki jih prodajamo, še izboljšali in polepšali ter čim cenejše in kvalitetnejše izdelali, je potrebno zamenjati in dopolniti nekatere obstoječe stare stroje in opremo. Tukaj smo pa omejeni na razpoložljiva finančna sredstva, ki pri nas niso velika. Zato moramo dobro premisliti in preračunati, kateri novi stroji ali kakšna rekonstrukcija obstoječih strojev bi nam prinesla največ finančnih koristi. To pa ni lahka naloga in se prav tu ne smemo prenagliti. Najbolj nam beli glave nekvalitetna, predvsem neenakomerna preja in sukanec ter barvanje preje. Zato moramo ustrezne proizvodne faze v predilnici in barvarni preje najprej rekonstruirati in obnoviti. Slednja naša naloga bo vplivala tudi na perspektiven (dolgoročen) razvoj našega podjetja. Upoštevali pa moramo še naslednji vpliven či-nitelj. Tekstilna tehnologija v svetu je danes v prav burnem razvoju. Pojavili so se novi načini predenja brez vreten (open end ali turbo predenje). Tkanje brez čolničkov postaja vedno rentabilnejše. Pojavljajo se novi načini proizva- (Nadaljevanje na 4. strani) KRONIKA Od januarja do septembra Ker Ajdovskega tekstilca celih osem mesecev ni bilo na spregled, se je tokrat namenil, da se na kratko sprehodi skozi čas od začetka leta do konca avgusta. Cas, ki je potekel, je kar dolg, tistega za sprehod in brskanje po njem (pa ni veliko na razpolago). Zato se pisec bralcem že vnaprej opravičuje, če mi bo iz kronike ušlo kaj zanimive-ea. JANUAR Sejem MODA 70 — priznanja brez kupčij dnevnega reda, sprejel pa je tudi 5 sklepov, in sicer: o novih prodajnih in plačilnih pogojih za leto 1970, o uporabi rezervnega sklada za obratna sredstva, o objavi razpisa za delovno mesto »vodje tehničnega sektorja«, o potrditvi pogodbe o ustanovitvi poslovnega združenja tekstilne industrije, o imenovanju predstavnika podjetja v UO poslovnega združenja in o spremembi rokov v pogodbah o stanovanjskem varčevanju, sklenjenih s Kreditno banko in hranilnico Nova Gorica na podlagi sklepa DS št. 95/68. DS — dva nova pravilnika Na tradicionalnem sejmu mode v Ljubljani smo zlasti z nekaj izrednimi vzorci tiska na lahko tkanino iz mešanice poliestra in bombaža poželi vrsto priznanj obiskovalcev in kupcev. Žal pa kupčije na samem sejmu in po njem kljub temu niso kdovekako zacvetele. FEBRUAR Zaključni račun za leto 1969: ne solza ne radosti Osrednji dogodek tega meseca je bil sprejem zaključnega računa za leto 1969. Rezultat: le glava nad vodo. Delavski svet je na svoji prvi seji v tem letu obravnaval 8 točk dnevnega reda in sprejel osem sklepov, med katerimi sta zlasti pomembna sklepa, s katerima je sprejel dva pravilnika, in sicer pravilnik o uporabi sredstev za stanovanjske potrebe in dodeljevanje stanovanj ter pravilnik o štipendijah in posojilih ter strokovnem usposabljanju delavcev. Drugi sklepi so bili: o razpisu posojil; o spremembi pravilnika o nadomestilih za prvih 30 dni odsotnosti z dela zaradi bolezni; o sprejemu poslovnika; o obratovanju s čistilnimi napravami in vodenju obratnega dnevnika; o spremembi sklepa DS št. 113/68; o najetju kredita za nabavo kosmatilnega stroja; o Delavski svet je na svoji 3. seji dne 9. februarja imel na dnevnem redu 8 točk in sprejel kar 11 sklepov. Ti sklepi so: o potrditvi inventurnega elaborata za leto 1969, o odobritvi posojil za stanovanjsko izgradnjo prvi skupini delavcev, o nakupu dveh stanovanj, o oročitvi sredstev za stanovanjsko izgradnjo, o spremembi sklepa z dne 14. 1. 1970. o oročitvi 100.000 N din, za stanovanjsko izgradnjo, o nabavi treh visokohitrostnih raztezalk, o nabavi pralnega stroja, o zamenjavi dveh črpalnih agregatov, o spremembi 135. in 137. člena statuta, o določitvi dodatka za delo v podaljšanem delovnem času, na proste sobote in praznike ter sklep o Predsednik Stane Kavčič si je z zanimanjem ogledal našo tovarno oročitvi sredstev za stanovanjsko izgradnjo ter o odobritvi finančne pomoči ob novem letu trem socialnim zavodom (v Stari gori, Vrhpolju, Gradišču pri Prvačini). UO je na 25. seji istega dne imel na dnevnem redu 5 točk ter sprejel 4 sklepe: dva sklepa o sprejemu predloga že navedenih pravilnikov; o vezavi delavcev, ki jim je bilo odobreno posojilo za stanovanjsko izgradnjo, na delo v podjetju ter o sprejetju odpovedi dela v podjetju vodji tehničnega sektorja Janeza Dolinarja. Na 2. seji, ki je bila dne 22. 1., je delavski svet obravnava 15 točk programu ukrepov za varstvo pri delu. Na svoji naslednji, to je 4. seji po vrstnem redu dne 26. 2. 1970. je delavski svet obravnaval 5 točk in sprejel 3 pomembne sklepe: o sprejemu zaključnega računa za leto 1969, o nadomestitvi dela izrabljene opreme v tkalnici (načrt glede tega se je med tem že delno spremenil — glej članek tov. Orešiča) in o sprejemu pravilnika o pripravnikih. Upravni odbor je na svoji 26. seji dne 13. 2. obravnaval 2 točki in sprejel tudi 2 sklepa, in sicer: o sprejemu Frana Orešiča na delov- no mesto vodja tehničnega sektorja ter o spremembi že sprejetega sklepa UO z dne 16. 9. 1969. o odobritvi službenega potovanja v Italijo. MAREC — Sušeč Marcu pravimo tudi sušeč in res je bilo v tem mesecu sušno tudi z dogodki v podjetju. Bila je le 1 seja upravnega odbora — 27. po vrsti dne 5. marva 1970., na kateri je bil sprejet tudi le 1 nič kaj pomembni sklep o zamenjavi delovne sobote z drugo prosto. APRIL Zvezna skupščina o tekstilni industriji: tresla se je gora, rodila se je miš. Po dolgotrajnem odlaganju je gospodarski zbor zvezne skupščine končno le obravnaval problematiko tekstilne industrije Jugoslavije. Tekstilci so pripravljali veliko gradiva in celo vrsto predlogov, sprejeto pa je bilo od tega le bore malo. Pereči problemi tekstilne industrije pa so slej ko prej ostali odprti. (Nadaljevanje na 3. strani) Volili smo organe upravljanja Predsednik DS je Franc Furlan, njegov namestnik pa Jože Krapež UO je izvolil le namestnika predsednika — Franca Samca Čeprav je delavski svet na svoji seji dne 11. 6. 1970 sklenil, da morajo biti izvoljeni člani organov upravljanja in izvršilnih organov po bodoči organizaciji upravljanja najpozneje do konca marca, je vseeno razpisal nove volitve v sedanje organe upravljanja. To je storil zaradi tega, ker se je zaradi prenehanja dela članov organov upravljanja v podjetju njihovo število preveč zmanjšalo, pa tudi preostali člani niso redno hodili na seje. Mandat novoizvoljenih članov bo trajal le do aprila 1971. Volitve v vse organe upravljanja so bile razpisane za 30. junij 1970 in tega dne tudi izvedene. Volilna udeležba je bila dobra, saj je volilo 86,97 % vseh vpisanih volivcev. Novoizvoljeni delavski svet se je sestal na prvo sejo 21. julija in se konstituiral. Za svojega predsednika si je delavski svet izvolil Franca Furlana, vodjo EE oplemetilnica, za njegovega namestnika pa Jožeta Krapeža, skladiščnika skladišča surovin in preje. Upravni odbor se je konstituiral šele 27. avgusta. Izvolil si je le namestnika predsednika, in sicer Fran-Samca, vodjo pripravljalnice v tkalnici, medtem ko je izvolitev predsednika preložil na naslednjo sejo, ker je bil predlagani kandidat opravičeno odsoten. G. S. NOVI ČLANI KOMISIJ DELAVSKEGA SVETA: KOMISIJA ZA NASTOP IN PRENEHANJE DELA 1. Brecelj Bernard 2. Ličen Niko 3. Samec Franc — predsednik 4. Troha Drago 5. Zorman Magda KOMISIJA ZA DELOVNA MESTA 1. Buda Marko — predsednik 2. Krečič Dušan 3. Škofič Jože 4. Terbižan Valter 5. Verč Bojan KOMISIJA ZA DODELJEVANJE STANOVANJ 1. Bačar Stano 2. Bratina Albin 3. Hrobat Slavko — predsednik 4. Stibilj Stanko I. PO 5. Vidmar Rado KOMISIJA ZA VARSTVO DELOVNIH DOLŽNOSTI 1. Curk Zdenko 2. Gorjup Stane — predsednik 3. Hrib Milan 4. Ipavec Marija 5. Peljhan Emil KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE MATERIALNE ODGOVORNOSTI 1. Curk Zdenko 2. Leon Ivan 3. Stankovič Dimitrije 4. Stibilj Jože 5. Strancar Angel KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA L Badalič Cirila 2. Rebek Jože 3. Repič Jurij 4. Trošt Kristjan 5. Vidic Stane KOMISIJA ZA VARSTVO PRI DELU 1. Kete Florjan 2. Krečič Dušan 3. Stefanovič Dušan 4. Stibilj Stanko II. opl. 5. Trošt Darinka KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE L Brecelj Franc 2. Ferjančič Alojz 3. Krivec Marica 4. Perhavec Miro 5. Terbižan Valter — predsednik KADROVSKA KOMISIJA 1. Ergaver Drago 2. Juretič Silvan 3. Krašna Danilo 4. Rot Slavko 5. IVeingerl Franc KOMISIJA ZA OSNOVNA SREDSTVA 1. Hladnik Stane 2. Tone Kodrič 3. Repič Zdravko 4. Rušt Miloš 5. Vitežnik Franc KOMISIJA ZA OCENJEVANJE DELOVNIH MEST 1. Bačar Herman 2. Kete Florjan 3. Starc Aldo 4. Trebižan Valter 5. Kodrič Elizabeta 6. Nevreden Anica 7. Ferjančič Alojz 8. Škofič Jože 9. Vouk Silvo 10. Bačar Stano — predsednik 11. Perhavec Miro Od januarja do septembra Gostje in predstavniki podjetja so se pogovarjali o problemih tekstilne industrije Novi pravilniki (Nadaljevanje s 2. strani) V domači hiši se je delavski svet dne 14. 4. sestal na 5. sejo in po obravnavi 5 točk dnevnega reda sprejel tele 3 sklepe: o odobritvi posojil za stanovanjsko izgradnjo 24 članom delovne skupnosti (za novogradnje in adaptacijo), o predlogu kandidatov za Petomajsko priznanje ter o nabavi knjižnega stroja. MAJ Razprave o gospodarskem načrtu za leto 1970: delavke »na posodo« Fructalu. Po dolgem času so bili v tem mesecu sklicani v podjetju zbori delavcev, na katerih smo obravnavali predlog gospodarskega načrta za leto 1970 in v tej zvezi tudi predlog za povečanje osebnih dohodkov. Obravnavali pa smo tudi vlogo podjetja Fructal, da mu zaradi izpada proizvodnje kot posledice velikega pomanjkanja delovne sile za mesec in pol posodimo skupino 50 do 60 delavk. To solidarnostno akcijo smo s pristankom delavk tudi izvedli. Okrog 20. maja se je izvršila sprememba v vodstvu tehničnega sektorja, ko je iz podjetja odšel naš dolgoletni tehnični vodja Janez Dolinar, vodstvo sektorja pa je prevzel tov. Fran Orešič, doteda- nji šef oddelka za tkalstvo pri Tekstilnem inštitutu Maribor. JUNIJ Obisk predsednika Kavčiča Med obiskom v občini Ajdovščina dne 5. junija si je predsednik izvršnega sveta skupščine SRS tov. Stane Kavčič v spremstvu člana izvršnega sveta tov. Jožka Štruklja in naj višjih predstavnikov naše občine ogledal našo tovarno in se s predstavniki samoupravnih organov, strokovnih služb in družbenopolitičnih organizacij dalj časa pogovarjal o problemih tovarne in tekstilne industrije. Delavski svet se je v tem mesecu dvakrat sestal: 11. junija na šesto sejo, dne 26. junija pa na sedmo sejo. Na prvi seji je obravnaval 5 točk dnevnega reda in sprejel 6 sklepov, na drugi pa 3 točke in sprejel 2 sklepa. Kot pišemo na drugem mestu, so bile na tej seji razpisane volitve v delavski svet in svet EE, v zvezi s čimer je delavski svet sprejel tri sklepe. Z veliko zamudo, ki ji je bil vzrok nestabilnost tekstilnega tržišča, je bil končno sprejet gospodarski načrt za leto 1970. Z nadaljnjim sklepom je DS odobril sindikalni organizaciji podjetja dotacijo v višini 10.000 N din. 30. junija smo volili nove člane v DS in svete EE. Volitve so potekale v najlepšem redu, le udeležba je bila že nekoliko dopustniška. V juniju je bila končno sprejeta nova analitična ocena delovnih mest in hkrati tudi povečani osebni dohodki, o čemer pišemo več v uvodnem članku. Sklep o tem je sprejel delavski svet na svoji sedmi seji dne 26. junija. Na tej seji je tudi sklenil odobriti denarno pomoč za postavitev spomenika padlim borcem med NOB na Brjah. Kot zabavni del kronike moramo omeniti še mokri izlet na Vremščico, na katerem pa še dež in megla nista mogla pokvariti dobrega raz-položenja. JULIJ Novi delavski svet prevzame »oblast« Na osmi seji delavskega sveta dne 21. julija so utrujeni stari člani delavskega sveta predali svoje funkcije novim, ki bodo, kot vemo, vladali le do aprila prihodnjega leta. Med petimi točkami dnevnega reda je DS sprejel 8 sklepov, med katerimi je najvažnejši sklep o sprejetju periodičnega obračuna za prvo polletje 1970. V zvezi s konstituiranjem delavskega sveta in izvolitvijo upravnega odbora je bilo sprejetih nadaljnjih 6 sklepov in končno še sklep o sprejetju pravilnika o cenah, o čemer pišemo v drugem sestavku. Ne kaže pozabiti, da so stari in novi člani delavskega sveta staro in novo oblast uradno zapili v do. mu kulture (prevladovala je žal jaffa), najbolj zagreti pa so zakusko nadaljevali privatno v Lokavcu (brez jaffe). AVGUST Delaven mesec dopustov V mesecu dopustov se tokrat ne moremo pohvaliti s počitkom, normalnim za ta čas. Priprave in tudi uvajanje nove organizacije dela v tehničnem sektorju je lepo napredovalo, tu in v obratih se je čutilo prizadevanje za pripravo čim lepše in bogatejše kolekcije, več pozornosti se je že posvečalo skrbi za boljšo kvaliteto, kar bo glavno področje dela v naslednjih mesecih. Tudi delavski svet je imel v tem mesecu zelo delovno sejo, saj je imel na svoji deveti seji dne 24. avgusta na delovnem redu kar 9 točk, sprejel pa je 8 sklepov. Ti sklepi so nam še živo v spominu, saj so bili vsi objavljeni v gradivu za sejo in nato ponovno po seji, kar bomo, kot smo že objavili, odslej redno delali. Zato le na kratko omenimo te sklepe: o imenovanju novih članov v komisije DS, o novem načinu nagrajevanja trgov-skih predstavnikov, delavcev v prodajalni in okrepčevalnici podjetja ter voznika dostavnega vozila, o povišanju štipendij študentom in dijakom, o kritju stroškov prevoza na delo in z dela, o nabavi delov parnega kotla kot odpadnega materiala, o odobritvi sofinanciranja asfaltiranja ceste v počitniškem naselju Novigrad, o odobritvi dotacije gasilskemu društvu Tekstine in o zadolžitvi strokovnih služb, da proučijo možnost za pripravljanje toplih malic v podjetju. Tudi novi upravni odbor je imel v tem mesecu sejo, in sicer prvo, na kateri je obravnaval pet točk dnevnega reda in sprejel tudi 5 sklepov: o izvolitvi namestnika predsednika UO, o rešitvi reklamacije Tovarne dekorativnih tkanin Ljubljana, o odobritvi udeležbe vodji previjalnice v predilnici na seminarju za upravljanje elektronskih čistilcev (v Ustru — Švica), o odobritvi izrednega neplačanega dopusta pravnici Gabrijeli Kranjc za dokončanje študija na drugi stopnji pravne fakultete v Ljubljani ter o zavrnitvi vloge delavki Cilki Ušajevi za spremembo delovnega časa. In potem je izšel Tekstilec in kronike je bilo konec! GŠ Delavski svet je letos sprejel že štiri pravilnike in sicer: — pravilnik o uporabi sredstev za stanovanjske potrebe in dodeljevanju stanovanj, dne 14. 1. 1970; — pravilnik o štipendijah in posojilih ter strokovnem usposabljanju delavcev, dne 14. 1. 1970; — pravilnik o pripravnikih, dne 26. 2. 1970; — pravilnik o oblikovanju cen za izdelke in storitve ter pogojih za prodajo izdelkov in opravljanje storitev (pravilnik o cenah); dne 21. 7. 1970. O vsebini predloga prvih dveh pravilnikov smo že pisali v zadnji lanski številki Tekstilca. Pravilnik o štipendijah in posojilih ter strokovnem usposabljanju delavcev določa pogoje in način dodeljevanja štipendij in posojil dijakom in študentom, ki jih bo podjetje po končanem šolanju zaposlilo, ter pravice in dolžnosti štipendistov in pod- Ne brez obžalovanja zaradi osemmesečnega premora v izhajanju tovarniškega glasila smo vam, dragi bralci, pripravili prvo letošnjo številko Tekstilca. Ce to žalovanje delite z nami tudi Vi in čutite zaradi Tekstilčeve odsotnosti vrzel v svoji obveščenosti, potem Vas prosimo, da nam pomagate pri naših prizadevanjih, da bi ne bilo več takih nerednosti v izhajanju lista. Nočemo valiti krivde za pretrganje v izhajanje lista izključno na pomanjkanje sodelavcev. Nikar pa tudi brez premisleka ne recite, da nam ne morete pomagati. Samo od sedanjega enega ali dveh ustvarjalcev lista, ki sta prezaposlena z drugim delom, ni mogoče pričakovati, da bosta sama skrbela za vse in celo večino sestavkov samo tudi napisala, kot je to sedaj. Tako postaja obveščanje tudi enostransko in zlasti nepopolno, saj ne moremo vedno vedeti, kaj Vas najbolj zanima in bi želeli o tem informacije v časopisu. ZATO NAM BOSTE LAHKO NEMALO POMAGALI ŽE S TEM, DA BOSTE UREDNIŠKEMU ODBORU POŠILJALI VPRAŠANJA, NA KATERA VAM BOMO V LISTU ODGOVARJALI. Vprašanje, jetja. S pravilnikom pa je končno urejeno tudi vprašanje strokovnega usposabljanja delavcev, ki so na delu v podjetju, pa nimajo ustreznega strokovnega znanja, sposobnosti ali prakse. Pravilnik o oblikovanju cen za izdelke in storitve ter pogojih za prodajo izdelkov in opravljanje storitev (na kratko: pravilnik o cenah) je moralo podjetje sprejeti na podlagi novega določila zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen. S tem pravilnikom se določajo temeljna načela in merila ter postopek in organi za oblikovanje cen izdelkov in storitev kakor tudi pogoji za prodajo naših izdelkov in opravljanje storitev drugim. Do konca leta moramo sprejeti še nov statut in naslednje pravilnike: o ugotavljanju dohodkov, o delitvi osebnih dohodkov, o knjigovodstvu ter o materialnih stroških. Gš na katero naj odgovorimo, lahko predlagate tudi na sestankih organov upravljanja ali ga izrazite ustno svojemu nadrejenemu. Zlasti nas bo veselilo, če nam boste lahko sporočili, da ste ugotovili, da odgovor na vprašanje zanima tudi vaše sodelavce. To je najmanj kar lahko storite, vendar boste s tem veliko pomagali pri vsebinski usmeritvi Tekstilca k čim širšemu krogu članov kolektiva, zaradi katerih list tudi izhaja. Seveda pa bomo slej ko prej veseli tudi vsakega Vašega prispevka, tudi če ne bo napisan v najbolj bleščečem jeziku in stilu. Pišite o vaših vsakdanjih opažanjih ali doživetjih v tovarni — tudi drobnih (morda ste kje opazili nepravilnost ali pa lepo gesto sodelavca, slišali šalo ali doživeli kaj zabavnega pri delu, imate koristen predlog in podobno). Nadvse veseli bomo tudi fotografskih prispevkov, zlasti še karikatur in sploh zabavnih risb. Prispevke (sestavke, fotografije, risbe) honoriramo. Višino honorarjev bomo objavili v naslednji številki. Urednik vam Polletno poslovanje — informacija Poslovanje podjetja je v I. polletju letošnjega leta teklo v glavnem v enakih okoliščinah kot preteklo leto. Neurejene tržne razmere, slab ekonomski položaj panoge, tendenca naraščanja cen materialu in storitvam, sorazmerno nizki osebni dohodki, neustrezen devizni režim, slaba konkurenčna sposobnost podjetja zaradi zastarele opreme, nelikvidnost v gospodarstvu in visoke obveznosti po kreditih, so v glavnem vsi elementi, ki lahko negativno vplivajo na učinkovitost poslovanja in s tem končni finančni rezultat. Podrobnosti vsakega naštetega vpliva ni potrebno posebej navajati, ker z neznatnim odstopanjem govorimo o tem že vrsto let. Morda je pri tem bistvena splošna ugotovitev, da so take razmere podjetje prisilile, da iz leta v leto dopolnjuje program proizvodnje, kar v bistvu edino omogoča pozitivni finančni rezultat. Vprašanje pri tem pa je, v kakšni meri podjetju uspeva prilagajanje sedanjim razmeram, ker sta hitrost in obseg prilagajanja odvisna tudi od drugih činiteljev, zaradi katerih ostanejo največkrat še tako dobra prizadevanja neuspešna. Obremenjeno z omenjenimi pogoji poslovanja v naši panogi industrije, ki so v določenih primerih za naše podjetje še izrazitejši, se je podjetje pri načrtovanju obsega dejavnosti in poslovnih rezultatov za leto 1970 orientiralo na lastne sile, na maksimalne zmogljivosti obstoječe opreme in na intenzivnejšo uporabo novih tehnoloških dosežkov. To pa hkrati pomeni, da se srečujemo z vedno zahtevnejšo proizvodnjo ob neustreznih tehnično tehnoloških pogojih, kar pa neposredno vpliva na finančni rezultat: 1. pozitivno z vidika nove proizvodnje z boljšim finančnim učinkom in 2. negativno z vidika neustreznih tehnično-tehno- loških pogojev. V opisanih razmerah so z gospodarskim načrtom predvideni določeni poslovni rezultati, ki so sicer optimalni v danih pogojih, vendar komaj pokrivajo nekoliko povečane osebne dohodke in povečano amortizacijo (finančno izraženo obrabo osnovnih sredstev) v obsegu, ki zagotavlja odplačevanje kreditnih obveznosti. Načrtovani poslovni rezultati temeljijo letos v večji meri na spremembi strukture proizvodnje v korist izdelkov z višjo stopnjo obdelave, vendar ustrezni obseg take proizvodnje ni bil zagotovljen že na samem začetku leta. Prav zaradi tega je izvršitev plana v prvem polletju po količini in vrednosti v zaostanku, kar bo potrebno z večjimi napori vsaj delno nadoknaditi v II. polletju. Z neznatnim odstopanjem zaradi števila delovnih dni bi se polletno doseganje plana moralo gibati v višini 50 % letnega plana. Dejanske doseganje pa je bilo naslednje: — pri tkaninah 38,7 % po količini, oziroma 34,3 % po vrednosti; — pri preji pa 52,9 % po količini in 46,5 °/o po vrednosti. Z upoštevanjem dosežene vrednosti storitev, je bil skupni plan proizvodnje po vrednosti dosežen z 49,3 %. Plan prodaje pa je bil dosežen s 53,6 %, delno tudi zaradi prodaje prenešenih zalog iz preteklega leta. Podatki o gibanju elementov celotnega dohodka v primerjavi s planom kažejo, da je podjetje ob sorazmerno večjem celotnem dohodku od polovice letnega plana komaj doseglo planirani dohodek. Prav tako so tudi sredstva za in razmišljanje kritje osebnih dohodkov, v obsegu, ki odpadejo na realizacijo, doseženi v višini polletnega plana. Na račun povečanja zakonskih in pogodbenih obveznostih iz dohodka za približno 5 % letnega plana pa je ostanek dohodka za sklade dosežen le z 39 %. V primerjavi s postavljenim planom so torej poslovni rezultati v okviru planirane višine, le da so obveznosti iz dohodka večje od planiranih, zaradi česar so sredstva, ki ostanejo v podjetju za sklade, manjša. Če ocenjujemo polletni obračun našega dela, lahko rečemo, da smo v bistvu dosegli planirani obseg, več v danih razmerah niti nismo pričakovali. Resno pa se bomo morali potruditi, da bomo lahko tudi ob zaključku poslovnega leta izrekli enako ugotovitev. Nenehne podražitve osnovnih in pomožnih materialov, storitev in vsega, s čemer se posredno ali neposredno srečujemo v proizvodnji, kažejo na zaostrovanje pogojev za uspešno gospodarjenje, če pa naš končni polletni finančni rezultat v višini 33 milijonov starih dinarjev sredstev za sklade, od katerih moramo obvezno pokrivati sredstva za stanovanjsko izgradnjo v znesku 21 milijonov starih dinarjev, ocenjujemo z vidika perspektive, potem lahko rečemo, da z doseženim rezultatom ne moremo biti brezskrbni glede naše bodočnost Na tem temelji naš cilj povečanja finančnih učinkov. Čeprav ob neustreznih tehnično-tehno-loških pogojih, je morda naša edina šansa, da s skupnimi napori osvajamo nove proizvode. S kvalitetnimi izdelki pa bomo tudi dokazali življenjsko moč našega kolektiva, kar nam je nedvomno potrebno pri iskanju možnosti financiranja nadaljnje rekonstrukcije in modernizacije. Organizacijska shema: Samoupravni organi Delavski svet Upravni odbor Direktor Vodstvo Štabne službe ; Splošni sektor Rer. sam. in delov, r. Neposredna Referat proizvodnja var. d. Admin. Evidenca Tehnič. sektor Prodaj. Finanč. Plansko sektor sektor. anal. s. Zasnova Priprava Norm. Desi- natura Izvršne Kadr. Nabav. službe služba | oddel. Prip. d. Prip. d. Prip. d. predil. tkaln. oplem. Izvajanje Kontr. kvalit. 1 Splošni 1 1 obrati 1 1 Predil. 1 I obrat, j Tkaln. I obrat. 1 Oplem. obrat. Izvoz J Finan. knjig. | Planer 1 1 1 | i Strojna delavn. Čistiln. | Navij. 1 m. kon. 1 Barvar. pr. in tk. D. trž. potniki Salda konti Kalkul. 1 1 i i i i Elektro delavn. Mikaln. Snov. Smoj. razškr. Faktur. j Likvid. Statist. i | i Mizar. delav. Raztez. dvojil. Škrob. Beliln. Koren. Blagaj. i 1 1 i i Kotlar. česalo. Vdev. Apret. Kolekc. | Obrat. knjig. 1 1 i 1 Flajerji Navij. votka Tiskar. | Transp. | Mater. knjig. i i ^ Knjig, osn. s. Prstan. sukaln. Tkanje Tekson Sklad. | preje , i 1 i Navij. vlagan. Cišč. Kosm. Knjig, os. dob. i J_ Ref. za k. inv. j Adju- stiranje | Sklad. ! j g. izd. 1 i | Eviden. 1 spl. ob. I 1 Eviden. | pred. Eviden. tkaln. Eviden. oplem. Blag. 1 knj. ev. J Ukrepi tehničnega vodstva... (Nadaljevanje s 1. strani) jan j a tekstilnih ploskih izdelkov, to so pletenine, ki jih težko ločimo od itkanin, vlaknovine (povezana vlakna brez predenja, tkanja, ali pletenja), ki se naglo širijo v potrošnjo. V organizacijo prodira elektronska obdelava podatkov, zato moramo že sedanjo reorganizacijo dela in poslovanja usmeriti tako, da bo primerna za bodočo uporabo elektronskih računalnikov. Vse to morajo naši strokovni kadri budno zasledovati, da bi se v pravem trenutku uvrstili v donosnejšo proizvodnjo tekstila. Jedrnat zaključek naših hotenj je; popraviti obstoječe stanje s smotrno organizacijo dela in poslovanja ter z dosegljivimi investicijskimi sredstvi izvesti najnujnejšo rekonstrukcijo in nabavo nove opreme, da bi v kratkem času dosegli višje osebne dohodke in ustvarili potrebne sklade za odplačevanje in nadaljnji razvoj. V nadaljnjem razvoju moramo predvideti modernizacijo v organizacijskem pogledu (elektronsko obdelavo podatkov, t. j. evidenco, planiranje, disponiranje itd.) kakor tudi modernizacijo v tehnološkem pogledu ali predvideti celo preusmeritev na čisto novo tekstilno proizvodnjo, ki se v več smereh poraja v razvoju tekstilne tehnologije. Slednji razvoj bo viden na svetovnem sejmu tekstilnih strojev v Parizu leta 1971, od katerega si obetajo vsi investitorji — tekstilci jasnejšo smer razvoja. Predvideni ukrepi služijo gospodarskemu utrjevanju našega podjetja, s katerimi si moramo in bomo zagotovili primemo povečanje osebnih dohodkov. Fran Orešič Nova organizacija upravljanja v podjetju — do aprila 1971 V našem listu smo že pisalj o določilih ustavnih sprememb, (a-mandmajih), ki govore o organizaciji samoupravljanja v delovnih organizacijah. Pri tem smo glede teh sprememb zlasti poudarili, da dajejo delovnim organizacijam veliko več samostojnosti glede odločitve, kakšne organe upravljanja (obvezen je le delavski svet) in izvršilne organe si bodo postavile. Pomembno je zlasti, da se lahko veliko vprašanj poslovne politike prepusti v odločanje posameznim izvršilnim organom, ki se jih lahko postavi za reševanje vprašanj s posameznih področij. Delaivski svet je tako razbremenjen razpravljanja in sklepanja o tekočih vprašanjih dela in poslovanja podjetja. Njegova naloga bo zlasti sprejemanje splošnih aktov (statut in pravilniki), gospo- Tudi v osmih mesecih letošnjega leta smo imeli v podjetju precejšnje število nezgod, saj se je poškodovalo kar 25 delavcev. Ponovno moramo poudariti, da je tudi v teh mesecih med nezgodniki več moških kot žensk; po posameznih ekonomskih enotah pa je na nevzglednem prvem mestu po številu nezgod tkalnica. Zapis nezgod po posameznih mesecih pa je naslednji; V JANUARJU: Delavec E. G. je dvigal osnovni valj na voziček in pri tem uporabljal za podaljšek osi osnovnega valja kovinsko cev. Med dviganjem pa mu je zdrknila os iz cevi in ga udarila v koleno. Delavec je uporabljal pri dviganju neprimerno cev. Odsotnost z dela je trajala 6 delovnih dni. Delavec A. P. si je poškodoval prst leve roke pri odmikanju zabojev s prejo, ki so bili zloženi pretesno drug poleg drugega. Zaradi tako otežkočenega premikanja zabojev, njihove teže ter pomanjkljive delavčeve previdnosti pri delu je prišlo do nezgode pri delu. Odsotnost z dela je trajala 15 delovnih dni. Delavko P. J. je poškodovala med delom delavka J. B., ki je prevažala prejo na ročnem vozičku. Ker je bilt nepazljiva, je zadela z vozičkom v sodelavko in ji poškodovala gleženj. Delavka je bila zato 7 dni na bolezenskem dopustu. Na poti na delo pa se je poškodovala I. C., ko je padla s kolesa. Pri padcu si je poškodovala nogo. Odsotnost z dela je trajala 19 delovnih dni. V FEBRUARJU: Delavec P. M. je razgrinjal tkanino na tiskarskem stroju in jo nato polagal med vlečne valje. Pri tem pa mu je tekoči trak povlekel roko med vlečne valje. Vzrok za nezgodo je bila premajhna delavčeva pozornost pri opravljanju tega dela, kajti valji, skozi katere je moral delavec polagati tkanino, so bili premalo razmaknjeni in so zato še posebej ogrožali delavčevo varnost med delom. Odsotnost z dela je trajala 9 delovnih dni. Delavki V. K. je priletela v čelo cevka s prejo. Do poškodbe je prišlo zaradi neresnega ravnanja med delom vlagalca v tkalnici M. S. in tkalskega mojstra F. B., ki sta se obmetavala s cevko. Cevka je priletela v glavo delavki, namesto tistemu, ki je bila namenjena. Odsotnost z dela je trajala 1 dan. Delavcu F. B. je na poti iz okrepčevalnice proti predilniški garderobi spodrsnilo na sicer suhi in prosti hodni poti. Prt padcu si je poškodoval nogo v gležnju. Delavec je bil 13 delovnih dm na bolezenskem dopustu. Delavka V. G. je opazila med delom, da Ji bo na enem od tkalskih strojev iztekel volek. Z desno roko je nato hotela čimprej s pomočjo prenosne žice vklopiti avtomatsko menjavo votka. Medtem Pa ji je stisnilo roko ob mizo stroja. Delavka ni upoštevala varstvenega predpisa, ki pravi, da je strogo prepovedano segati z roko med dele stroja, ko je le-ta vklopljen. Odsotnost z dela je trajala 4 delovne dneve. darskega načrta, zaiključnega računa, razvojnega programa in sploh okvirne politike za delo na posameznih področjih. Ti splošni akti in drugi sklepi delavskega sveta bodo tudi izhodišča za delo izvršilnih organov. Tako organizacijo upravljanja bi morali že sprejeti. Ker pa je ta organizacija vezana na izgraditev in funkcioniranje celotne organizacije podjetja in na sprejem novega statuta in cele vrste drugih splošnih aktov (kar ne bo opravljeno prej kot proti koncu leta), je delavski svet dne 11. 6. 1970 sprejel predlog strokovnega kolegija, da se predlogi nove organizacije, statuta in drugih splošnih aktov izdelajo in sprejemajo do konca leta, volitve v nove organe pa opravijo po sprejetju zaključnega računa za leto 1970, v marcu 1971. Na poti z dela pa se je jx>škodoval delavec M. Z., ki je padel z motornega kolesa. Do nesreče je prišlo, ko je motoristu iznenada prečkal cesto pešec, v katerega je motorist zadel in nato padel. Odsotnost z dela je trajala 21 delovnih dni. V MARCU: Delavki I. S. se je medtem ko je čistila cevke zataknila cevka na tekočem traku stroja. Ker je naravnala cevko kar s prosto roko, ji je stisnilo palec desne roke med tekoči trak in ogrodje stroja. Delavka ni upoštevala varstvenega predpisa, ki pravi, da bi morala stroj ustaviti, nato zravnati cevko in stroj spet vklopiti. Odsotnost z dela je trajala 7 delovnih dni. Delavka V. F. je pritrjevala niti na snovalni valj tako, da je niti potisnila med snovalni pogonski boben in snovalni valj, hkrati pa je s stopalom pritiskala na pogonski pedal. Pri tem ji je potegnilo roko med boben in snovalni valj in ji poškodovalo prst. Delavka ni upoštevala predpisov o varnem delu ob tej delovni nalogi. Odsotnost z dela je trajala 15 delovnih dni. V APRILU: Delavki A. B. je pri čiščenju opreme spodrsnilo na namazanih parketnih tleh. Pri padcu se je udarila ob rob stola. Delavka je bila 6 delovnih dni na bolezenskem dopustu. Delavka S. L. je potiskala lonec s pramenom po parketnih tleh. Ko je potiskala lonec, je z njim naletela na parketno deščico, ki se je dvignila in iznenada zaustavila lonec. Delavka je zato izgubila ravnotežje in padla ter si poškodovala roko. Vzrok za nezgodo je bilo neurejeno delovno okolje. Delavka ie bila na bolezenskem dopustu 8 delovnih dni. Delavec M. L. je začutil bolečino v hrbtu medtem ko je dvigal osnovni valj na škrobilni stroj. Vzrok za nezgodo je bila delavčeva nepravilna drža pri dviganju bremena. Odsotnost z dela je trajala 6 delovnih dni. Delavec A. S. je ob sestopu s kamiona začutil bolečino v kolenu. Zaradi poškodbe je trajala odsotnost z dela 15 delovnih dni. Delavec M. D. je čistil stružnico z omelom ter medtem udaril z roko ob stružni nož. Do nezgode je prišlo po krivdi strugarja, ker bi patviloma moral po končanem delu odstraniti nož na stružnici. Odsotnost z dela je trajala 4 delovne dneve. V MAJU: Delavka D. F. je čistila čistilne valjčke na prstančnih strojih. Med čiščenjem pa ji je zdrknil eden od valjčkov iz roKe m ji padel na stopalo. Vzrok za nezgodo je bila nepazljivost in hitrost pri delu. Delavka je bila 8 delovnih dni na bolezenskem dopustu. Delavec F. B. je odvijal vijak na tkalskem stroju. Pri tem pa mu je spodletel ključ, da je delavec udaril z roko ob ogrodje stroja. Do poškodbe je prišlo, ker je delavec uporabljal že dotrajan ključ. Odsotnost z dela je trajala 7 delovnih dni. V JUNIJU: Delavka I. S. se je pri padcu udarila v hrbet, ko ji je spodrsnilo na mokrih tleh v okrepčevalnici. Odsotnost z dela je trajala 1 dan. Delavki I. B. je brizgnila raztopina lu-žine v oko v času, ko je bila začasno razporejena na delo v Fructal. Vrok za nezgodo je bil ta, da delavka ni dobila potrebnih zaščitnih očal za opravljanje tega dela. Odsotnost z dela je trajala 6 delovnih dni. Na poti na delo pa se je poškodovala M. K., ko je padla z dvokolesa. Odsotnost z dela je trajala 8 delovnih dni. V JULIJU: Delavec I. K. je na stružnici obdeloval litino. Med struženjem mu je padel ostru-žek v oko. Delavec bi moral uporabljati pri temu delu zaščitna očala. Odsotnost z dela je trajala 3 delovne dneve. Delavcu M. L. je spodrsnilo, ko se je spuščal po lestvi z belilnega stroja. Padel je s približno enega in pol metra višine in se udaril v kolk. Vzrok za nezgodo je bila delavčeva neprevidnost in pa to, da je kovinska lestev zaradi vlage v belilnict vedno vlažna. Delavčeva odsotnost z dela je trajali 11 delovnih dni. Delavec V. S. je odstranjeval vlakna z vlečnega valja medtem ko je bil stroj vklopljen. Pri tem mu je lopatica zgrabila prst in mu ga poškodovala. Vzrok za nezgodo je bila delavčeva nepazljivost pri delu. Odsotnost z dela je trajala 19 delovnih dni. Na poti na delo se je poškodoval J. P., ko se je peljal z motornim kolesom in ko je zgubil ravnotežje pri srečanju z vprežnim vozilom na preozki poti. Odsoten je bil 5 delovnih dni. V AVGUSTU: Delavka B. S. je čistila tkalski stroj. Delo je opravljala čepe in z obračanjem v tem položaju. Delavka je izjavila, da je iznenada izgubila ravnotežje in padla. Pri padcu se je udarila v levo roko. Odsotnost z dela je trajala 9 delovnih dni. Zaradi nezgod pri delu ter na poti na delo je bilo posameznih mesecih izgubljenih naslednje število delovnih dni: v januarju 47 delovnih dni, v februarju 48 delovnih dni, v marcu 22 delovnih dni, v aprilu 39 delovnih dni, v maju 15 delovnih dni, v juniju 15 delovnih dni, v juliju 38 delovnih dni In v avgustu le 9 delovnih dni. Spočiti se moramo V svojem delovnem poletu marsikdo popolnoma pozabi nase. Dela od jutra do večera in še pozno v noč. Počitka si sploh ne privošči; sprostiti se več ne more in ne zna. Ne zaveda se, da mu pretirano delo bolj škoduje kot koristi in tako omaga zaradi preobremenitve ravno takrat, ko bi najbolj potreboval svoje moči. Sodobni človek si je pridobil pravico do letnega oddiha in do skrajšanega delovnega časa z namenom, da bi se kar najbolje odpočil in si nabral novih moči za nadaljnje delo. Vendar današnji človek teh prostih dni ne izkoristi tako, kot bi moral. Predvsem žena, ki je razpeta med poklicnim delom, gospodinjstvom in materinstvom, neredko pozabi nase. Današnji človek se ne zaveda, da oddih in sprostitev ni ležanje v postelji ali na travi z mislimi na jutrišnje delo, na denarne probleme, na družinske skrbi, na nevšečnosti v poklicu, niti ni priprava na novo hlastanje za kdo ve čim. Največje rezerve za počitek in sproščenost pa so prav gotovo v prostih dneh, nedeljah in praznikih (poleg dopusta seveda). Sedaj, ko je še vedno zunaj tako prijetno, si vzemimo nekaj suhe hrane in pojdimo navsezgodaj v naravo. Ne zapirajmo se v gostilniške prostore, ampak razgrnimo odejo na travo. Leže se prepustimo kopelim sončnih žarkov in svežega jesenskega zraka. Pozabimo na jutrišnje skrbi in prisluhnimo lepoti narave. Naberimo si novih moči za delo, ki nas čaka. Dopisujte v c4£cL(9i&&kl tekMiiec! Iz Trente: Kuhar z nekaj potrošniki Nesreče pri delu IZ ŽIVLJENJA KOLEKTIVA ss== Čestitamo za dosežene uspehe in želimo, da bi nas vedno dobro zastopali! Tekmovanja gasilcev Prišli... Odšli... V času od 1. 1. do 31. 8. 1970 so se zaposlili pri nas: V januarju: Milena Bavčar, Marica Čermelj, Silva Černigoj, Miha Dacar, Dragomira Koren, Nevica Marc, Zmaga Mavrič in Jožka Trošt. V februarju: Jožka Vidmar. V marcu: Nasta Benko, Nada Kretič, Zora Rebek, Marija Sen, Zora Stefančič in Sonja Vidmar. V aprilu: Danilo Bizjak, Zdenka Lozar in Nadja Mercina. V maju: Dušan Štucin. V juniju: Marija Birsa, Rasta Nemec in Franc Orešič. V juliju: Silva Bizjak, Darinka Bratina, Lidija Podgornik, Branka Samec, žarko Stibilj in Marija Vidmar. V avgustu: Lilijana Arčon, Lidija Bizjak, Milena Bratož, Marija Kočevar, Marija Ličen, Gregor Makovec, Alenka Mavrič in Lucijana Virgulin. ... prenehali pa so v tem času delati: V januarju: Lidija Bizjak, Jožef Curk, Ljuba Čibej, Marčela Lukšič, Bernard Trošt, Stoja Volk, Ernt Zunič in Mirko žunlč. V februarju: Helena Čermelj, Teodor Černigoj, Stanislav Fakuč, Rudi Kobal, Vid Mihelj, Jože Raspor, Jurij Srebot, Katja Skrl, Metoda Šuligoj, Jožica Volk in Jože Žigon. V marcu: Stano Bačar, Jožef Batič, Zdenka Batič, Alojz Krapenc, Peter Likar, Peter Lozej, Drago Pintar, Majda Praček, Zora Rebek, Milan Rovan, Slavka Stegovec, Dušan Vidmar in Alojz Zivic. V aprilu: Jožefa Bavčar, Ivanka Birsa, Marjan Bizjak, Vukašln Kondič, Marija Ločni-škar, Sonja Nabergoj, Alojz Rehar, Jože Rijavec, Slavica Ušaj, Vida Zagožen in Majda Žigon. V maju: Ivan Bolčina, Julijana Čermelj, Janez Dolinar, Anka Fabijan, Ivan Ferjančič, Ivanka Kavčič, Boris Kobal, Janka Koron, Franc Kretič, Rajko Mužlna, Stanko Raspor, Vlasta Saksida, Marija Volk m Dušan Vidmar. V juniju: Marija Černigoj, Dora Ferfolja, Milan Ferjančič, Zdravko Hrobat, Marta Kan-dus, Draga Kranjc, Jože Lemut, Maksimilijan Marc, Ivanka Soban, Antonija Spasojevič in Zora Stefančič. V juliju: Jože Gomizelj, Jože Pahor, Slavka Pahor, Otilija Stokelj, Dušan Štucin in Novka Veselinovič. V avgustu: Jožefa Bajc, Ana Bavčar, Marija Birsa, Božena Leban, Franc Praček, Marija Raspor, Marija Stokelj, Leonida Trošt, Zvonimir Trošt In Majda Žigon. V osmih mesecih letošnjega leta se je torej zaposlilo 36 novih delavcev, prenehalo pa je delati 87 delavcev. Stanje zaposlenih na dan 31. 8. 1970: 543 žena in 197 moških, skupaj 740 delavcev. Gasilsko društvo našega podjetja je svojo dejavnost v letošnjem letu zelo pospešilo, kar se kaže v velikem številu opravljenih vaj. Zahtevnost vaj se stopnjuje, kar daje gasilkam in gasilcem potrebno izurjenost za učinkovit in siguren poseg v boju s plamenom. Na raznih tekomovanjih in propagandnih nastopih so dokazali, da se v slučaju požara nanje lahko zanesemo; ob takih prilikah pa niso uveljavili le sami sebe kot gasilce, temveč so uveljavili tudi ime našega podjetja Nastopi in tekmovanja, ki so se jih udeležili naši gasilci in gasilke, so naslednji: — Tekmovanje ženskih desetin industrijskih gasilskih društev Primorske v peteroboju, trodelnem . napadu in nudenju prve pomoči različnim vrstam ponesrečencev. Tekmovanje, ki je bilo na Lokvah je bilo povezano tudi s proslavo 20-letnice obstoja tovarne pohištva »Meblo«. — Moška desetina je tekmovala v trodelnem napadu s podaljški, v napadu na 105 metrov in streljanju z vojaško puško na 100 metrov na tekmovanju moških desetin industrijskih gasilskih društev Primorske v Anhovem. Za to tekmovanje, ki je bilo tudi v sklopu urjenja veščin vseljudske obrambe, so vadili na vojaškem strelišču v Ajdovščini. Da smo te vaje lahko izvedli nam je z razumevanjem priskočil na pomoč odsek za narodno obrambo občine Ajdovščina in ajdovski garnizon. — Ženska in moška desetina se je udeležila propagandnega nastopa ob priliki proslave gasilskega društva Zagorje v Zagorju ob Pivki. — Ženska in moška desetina sta se udeležili propagandnnega nastopa v gasilskih veščinah ob priliki proslave Gradnikove brigade in zaprisege novih vojakov na Slapu pr| Vipavi. — Članice in člani ter zastopniki našega društva so se udeležili tudi proslav, obletnic ali razvitja prapora pri gasilskih društvih, s katerimi imamo tovariške stike. To so društva z »Mebla«, Anhovega, Pivke, Podnanosa, Zagorja, Prebolda, Nove Gorice in Ajdovščine. Omeniti moram še, da se bosta dne 13. 9. 1970 naša ženska in moška desetina udeležili republiškega tekmovanja ženskih in moških desetim industrijskih gasilskih društev itekstilne stroke v Novem mestu. Za udeležbo na tem tekmovanju, ki je povezano z dokajšnjimi izdatki, kot tudi za nadaljnje uspešno delo društva do konca leta, je bilo društvo z razumevanjem dotirano s 3550 ND. V tednu gasilstva, ki bo v septembru, bodo članice in člani društva v podjetju izvedli kombinirane mokre vaje in to v dopoldanskih urah v času malice. Namen te kombinirane mokre vaje ženske in moške desetine je, pokazati članom kolektiva izurjenost in pripravljenost naših gasilk in gasilcev. Ob koncu gasilskega tedna bo imelo društvo tudi skromno proslavo, kjer bodo zasluženim članom podeljene pohvale, diplome in odlikovanja. Vodstvo društva, kot tudi vsi člani društva vabijo vse delavce kolektiva, da se v čim večjem številu včlanijo v to za podjetje tako koristno in humano organizacijo. Z gasilskim pozdravom — Na pomoč! F. W. Upokojili so se ... V letošnjem letu so se upokojili naslednji naši delavci: Fakuč Stanislav, mizar, ki je delal v podjetju od 1. 11. 1960, je zaradi invalidnosti odšel od nas 3. februarja; v marcu pa sta nas zapustila dva delavca in sicer: Stegovec Slavka, klasirka tkanin, zapos- Slavka Stegovec lena od 1. 2. 1952, dne 25. marca, Živic Alojz, skladiščni delavec, zaposlen od 16. 11. 1967, pa dne 26. marca. Kavčič Ivanka, adjustirka, zaposlena pri nas od 5. 7. 1954 se je upokojila dne 31. maja. Ob tej priliki objavljamo le sliki tov. Stegovec Slavke in tov. Fakuč Stanislava, ker slik Kavčič Ivanke in Živic Alojza še nismo prejeli. Objavili jih bomo v naslednji številki. Na željo tov. Fakuča, ki so ga obiskali predstavniki sindikalne organizacije ob priliki njegove dolge bolezni pred upokojitvijo, objav- Stanislav Fakuč Ijamo njegovo zahvalo: »Zahvaljujem se vam za pozornost, ki ste mi jo izkazali ob novem letu, ob priliki vašega obiska na domu.« Upokojenim delavcem želimo ob slovesu v imenu kolektiva: hvala in srečno! K vojakom so odšli V našem časopisu se moramo spomniti tudi na tiste delavce, ki so odšli v tem letu k vojakom. Njihov odhod je najbolj prizadel ople-menitilnico, saj so kar trije med njimi iz te delovne enote, in sicer: Vidmar Dušan, pomočnik tiskarja; Ferjančič Ivan, pomočnik pre-mazovalca; Trošt Zvonimir, pomočnik apreterja; ter Raspor Stanko, čistilec statev iz tkalnice in Kretič Franc, delavec za tehtanje in odpremo zabojev in predilnice. Želimo jim, da bi se kmalu in srečno vrnili. Še večkrat na izlet! Da bi malo »razmigali« družbeno življenje v kolektivu, smo letos sklenili prirejati izlete v naravo. Tako sta odšli na izlet že dve skupini: prva v soboto 6. junija na Vremščico, druga pa 25. julija v Trento. Kljub temu, da nam nebo obakrat ni bilo naklonjeno, pa dobre volje ni manjkalo. K temu sta kajpada v največji meri prispevala oba šefa kuhinje: Slavko in Franček, ki nista dovolila (ko se je enkrat kuhinjska mašinerija razža-rela seveda), da bi niti za trenutek komu krulilo po želodcu ali da bi ostalo kako grlo suho. Da drugih zaslužnih (pomočnikov, muzikantov, pevcev ipd.) niti ne omenjamo. Letos nameravamo prirediti še en izlet — piknik, in sicer na Golake k skoraj pozabljeni Iztokovi koči, ki jo upravlja Planinsko društvo Ajdovščina. 2e sedaj vabljeni! Pred časom se je celo šušljalo, da bomo v podjetju ustanovili svoje planinsko društvo ali podružnico ajdovskega. Najbolj vneti pravijo, da še niso odstopili od te zamisli. Kaj pravite k temu? Jesensko-zimska moda Značilnosti letošnje mode zajamemo v mehke, vendar temne barve in midi dolžino. Prevladuje geometrični vzorec. PLAŠČI: Kroj je novemu plašču izprememla dolžina. Največ je modelov v midiju, maxi modelov skoraj ni, mini modeli pa so popolnoma izginili. Blago izbiramo med črtastim tweedom z bucle gamom, doutle ton tvveed, velur z geometričnimi vzorci in velur z mešanico kašmirske volne. Med klasično izbiro najdemo vzorce ribje kosti v globokem reliefu. Jacquard najde svoje pomembno mesto med blagom, ki je namenjeno za svečanost-ne ženske plašče. Med plašči še vedno prevladujejo kardigani, modeli v »slovanskem« stilu z okrasnimi vrvicami, usnjem in ob spodnjem robu dodanim krznenim okraskom, ki se dopolnjuje z krznenim ovratnikom in včasih tudi kučmo. Še vedno je aktualen »vojaški« stil, s svojimi »epoletam« in dvema vrstama gumbov. V italijanski modi je mnogo majhnih ovratnikov in celo stoječih ovratničkov. Francoska moda pa še vztraja pri klasičnem, malce večjem reverju in ob ovratnikih, ki so na zgornjem delu okrašeni z velurjem. Ramena so postale ozka, tako da rokav še vedno sega na eno tretjino ramen. Tudi rokavi so večinoma ozki. Kostimi niso v jesensko-zimskih kolekcijah bistveni, še vedno pa se pojavljajo palerine, ki pa večkrat sodijo k novim oblikam hlač. BARVE: Barve iz območja rdeče in modre so najbolj zanimive. Seveda pa ne najdemo izrazito rdeče ali modre barve. Med rdečimi prevladujejo rjasta, vinsko rdeča, nekaj karminaste, staro rdeča in opečnata barva. Med vijoličaste odtenke štejemo barvo melancan, čebule in barvo starih strešnih opek. Med modrimi prevladujejo: svinčeno siva, jekleno modra, modra kot večerno nebo, nekaj petrolejsko modre in nekaj izrazito mornarsko modre. Rjava v novih odtenkih, katerim je primešana rdečkasta barva, je najbolj zanimiva temno bronasta, malce temnejša kot vimetnorjava in kakor rjava barva krevladujejo. Ker je rjava barva značilna jesenska in zimska barva, jo najpogosteje srečamo v vseh kalkulacijah. TORBICE so obdržale svojo športno obliko. Med normalno velikimi torbicami srečamo tudi nekaj prav velikih s srednje dolgimi ročaji. Obvezen del torbice pa je kovinski nakit, ki je gladko oblikovan v rumeni ali srebrni barvi, še vedno je v okras tudi v rese navezano usnje. ČEVLJI: so prav tako kot torbi-ve večinoma urezani iz semiša in samo še izjemoma iz laka. Njihova oblika je umerjena, spredaj so zaokroženi, peta je zmerno visoka in ne pretirano široka. Spredaj sega čevelj še vedno visoko na nart, okraskov ima malo. K. B. %meLL &in& ... (Nadaljevanje s 8. strani) šal pognati visoko, a kmalu resignirano umaknil in opeval spomine na nekdanjo ljubico. Poleg ljubezenske lirike pa je pisal Bajc še drugo poezijo, tako, kakršno smo od primorskega pevca pod fašizmom, ki sl ni zakrival oči ali zamolčeval dejstva, že kar navajeni sprejeti. Resda ni bil Bajc posebno udaren poet, tudi ne skrajno revolucionaren; bil je pesnik, ki je težo fašističnega pritiska in nacionalnega zatiranja globoko občutil in to dal tudi duška v nekaterih svojih pesmih. Spočetka so tu le rahli namigi, kakor: » ... moja ljubezen naj ti bo cvetka, ki sem jo vtrgal v rdečem večeru (Pod cipreso [Cankarju]). Kasneje, npr. v letu 1924, pa že prihaja do izpovedi: »Na gori se bliža dan, /od naših želja pozvan./ Zarja preginja mu /po jutranjem snu/ pot s preprogami /živo rdečimi./ S srci kovali ga /smo junaki ml./ S pestjo zažgali ga, /ker so nam pili kri.../ Na gori prihaja dan /bratje, prihaja dan .../ Bratje na delo vsi! /Bratje na delo vsi./ Saj bo dan, dan, dan, /za temo, brat, boš maščevan.« Tudi ko v svoji pes- niški viziji vidi dan osvoboditve Primorcev, poje: »... Mladike smo v gozdu, v jutru zbujene iz sanj./ V rodovitnosti zemlje ustvarjamo gozd ... Zakaj, bi vas vprašal, zakaj? Zakaj pač ustvarjamo gozd? /Odgovor teman bo, ko šum hudournika in viharja v skalovju,/ ki čujem ga dobro, s strahom v srcu, a ne razumem. /Ne vprašajte bratje, zakaj: Strašno je tuljenje skalnih vetrov/ in šum hudournikov«, da potem zaključi to pesem z besedami: »Bratje, zakaj? He, he! Domovina kliče!« (Slovo). Vse, kar se je dogajalo v zasužnjeni domovini, je vzbudilo v njem čustveno reakcijo. Tako piše v oktobru 1924 v pesmi, ki ji je dal za podnaslov »Ob manifestaciji Primorcev«: »Od Trsta do Kobarida so se dvignili, /v črne halje odeti so vrgli svoj glas v nebč,/ ... V izpite čaše nalivamo solz, /Golgoto tkemo v svoj črni plašč./ V obraze si rišemo smrt, /z rokami si grebemo prst — / za grob pod težkimi biči... /Mi črni od Trsta pijemo glad ... Ml bledi iz Istre pijemo kri,/ ki z domov očrnelih polzi, /na beli in trdi naš kamen./ Mi se iz Krasa zažrli smo v kamen... /ki pije mu sok grabeči vampir.../ Saj vemo, da solnce in zarja je, je... (Glas solncu in zarji). In bil je Bajc tudi razmišljujoč poet. Grebel je vase, iskal smisla svojemu življenju in pisanju in cilj svojega hrepenenja. In v takih urah se mu je porodila tudi prenekatera pesem, ki nam kaže, kakšna je bila njegova pesniška narava: »Drevo sem, /ki zarastlo se je v logu/ sredi skal in lepih trat. /je bil vihar, ki me sejal je/ ali tihi, mirni, koprneči veter? / ... Čakam, da poseka me drvar,/ ki živim v življenju samotar.« Ali: »Draga! ... Kamen na cesti sem, /ob njega se spotika vsak... /Nisem cvetje,/ nisem sad. /Le mehko blato,/ kjer se poznajo odtisi ljudi«. Bajc je bil mlad poet, zato je razumljivo, da v njegovih pesmih včasih pogrešamo oblikovane popolnosti. Skoraj vse pesmi pričajo, da so mu privrele iz srca take, kakršne so se nam ohranile, da jih torej ni kdovekaj »pilil«. To je sicer po eni strani dobro, ker lahko sledimo njegovi neposredni notranjosti, vendar je za pesem večkrat premalo, če ji pesnik ne more dati dokončne oblike. Tako stojimo danes pred komaj dobro začetim opusom pesnika, ki mu ni bilo dano, da bi svoj pesniški polet kaj več kot začel, toda že to, kar je zapustil, priča, da smo imeli v Bajcu resničnega, pristnega in, kolikor se da po zapuščini sklepati, tudi nadarjenega poeta, a smo ga, žal, prezgodaj izgubili. Marijan Brecelj tnaietn C&& (/$& ŠKOTSKA Škot je pri pokru izgubil 1000 šterlingov. Zadela ga je kap. Prijatelji so bili zaskrbljeni, kako sporočiti to vdovi. Pa se eden le »skorajži«. »Gospa, kako ste? Ali že veste, da je Vaš mož izgubil pri kartah tisoč šterlingov?« »Vrag naj ga vzame!«, zagodrnja žena. »Ga je že, gospa«. RAZOČARANJE Pri ljubitelju psov se nekdo zanima: Oprostite, vi mi boste gotovo povedali, katera vrsta psov je najbolj zlobna(?). Po mojem zlobnih psov ni. Oh, škoda! želel sem pokloniti enega svoji tašči. EDINA PRILOŽNOST Ali se Ti po kosilu ne odpočiješ? — Da, ko smo pokosili, je moja žena podremala za slabo urico. — Nisem Te vprašal za ženo, ampak zate. — Točno! Jaz se odpočijem, ko ona spi. PRESENEČENJE Dve kokoši sta v predmestju ušli iz kurnika in se odpravili na sprehod po mestnih ulicah. Začudeno sta obstali pred izložbo pisanih velikonočnih pirhov (iz čokolade). Strmeli sta vanje, končno ena pravi: »Pojdi, greva noter vprašat za naslov petelina«. ?0f