Posamezna številka po 10 vin.
UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 6, 11. nadstropje. - Uradne ure za stranke so od 10. do 12. dopoldne in od 4. do 7. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne . . .	sprejemajo.	:	:
NAROČNINA: celoletna po poiti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogersko in Bosno K 10’40, polletna K 5'20, četrtletna K 2-60, mesečna K —-90; za Nemčijo celoletno K 12-—; za : :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 14'	.	: '• :
Glasilo slovenskega delovnega ljudstva.
„ ZARJA" izhaja v Ljubljani vsako sredo :::	in	soboto.	v,
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici Stev. 6, II. nad' stropje, in uraduje za stranke vsak delavnik od 9. do 12. do :::	poldne	in od 4. do 7. zvečer.	:::
Inserati: enostopna petit vrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništva. :::
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ——— Reklamacije lista so poštnine proste. .................. -
Stev. 851.
V Ljubljani, v soboto dne 4. julija 1914.
Leto IV.
=
DEVETI STRANKIN ZBOR.
Razprave v pondeliek.
Drugi dan strankinega zborovanja otvarja sodrug Anton Kristan v pondeljek ob pol devetih in naznanja, da je prišel na zbor zastopnik češko-slovanske socialno demokratične stranke dr. S o u k u p. Podeli mu tudi takoj besedo.
Živahno pozdravljen pravi sodrug
dr. Sonkup:
Češka socialna demokracija zasleduje pozorno Vaš boj, ker ve, da je odvisno od razvoja Vaše stranke naše razmerje v avstrijski internacionali.
Po balkanski vojni živimo pri nas v prav posebnih razmerah. Strel v Sarajevu je prišel kakor blisk in osvetljuje položaj v Avstriji kar najjasneje, ta strel je simbol avstrijskih razmer, posledica absolutizma. Obžalujemo, kar se je zgodilo, ker vemo, da se z atentati ne izpremene razmere. Prepričani smo, da ne morejo obstati razmere takšne, kakršne so danes. ^Po vsej Avstriji je absolutizem vladar in na Češkem imamo tudi komisariat. Štirje gj-ofje vladajo Avstro-Ogrsko:	Schonborn,
Stiirgkh, Tisza in Berchtold. Ta vlada je izraz skupnega napada reakcije, da stre ljudski parlament. Češki socialistični proletariat se pripravlja ravno sedaj na največji boj proti absolutizmu, ta boj prične 26. Julija, ker v takih razmerah nam ni mogoče več živeti. Avstrija ni bila še nikdar v tako težki notranji krizi kakor ravno sedaj. Dobiti moramo konsolidirano državo, ker drugače ni obstoja tej državi. Atentati vzbujajo zopet atentate. Reforma mora prinesti namesto reakcije pravico: Ali ne bo Avstrije, ali pa bo lehko živela kot federacija avtonomnih narodov.
Poleg češko-nemškega problema imamo v Avstriji še večji problem, to je jugoslovanski problem. Nad vso Evropo visi nerešeno jugoslovansko vprašanje. Jugoslovani so razdeljeni v ti državi na štiri dele. A tudi za Jugoslovane se približuje zgodovinski moment, ki kategorično zahteva rešitev njih življenjskih vpra-
V	avgustu bo na Dunaju kongres internacionale. Naša naloga bo. da se tedaj dotaknemo tudi tega vprašanja. Danes je živa misel ujedinjenja balkanskih narodov, tudi pri nas je mora poglobiti misel na federacijo avstrijskih narodov. Ako hočemo napredovati kot proletarski razred, tedaj mora priti prej do narodnostne poravnave v Avstriji. Jasno mora biti. kaj da bo z državo, kaj z nami. Od vseh strani se širi v Avstriji iredentizem in sega v Peterburg in Berlin, v Bnkarešt in Rim. Parlamentarno delo je vsled obstrukcije povsem neplodno, socialnega zavarovanja, ki je tako živo potrebno, ni mogoče izvesti. V vsem, kar sc godi pri nas, vidimo, da delujejo tajno na to, da se uniči ljudski parlament, da se pripravlja atmosfera, ugodna za državni prebrat, da bi dobili vodstvo države zopet fevdalci. Ali če pride do tega, tedaj bo konec Avstrije. Državni prevrat, ki bi hotel ubiti ljudski parlament, ^	.Avstrijo usoden.
Vašim razpravam želim mnogo uspeha,. Živela jugoslovanska socialna demokracija. Živela mednarodna socialna demokracija! (Burno odobravanje).
Nadaljevanje debate o točki »organizacija«.
S. Anton Kristan: Z ozirom na pičli čas in pa na ogromno delo, ki ga ima opraviti zbor, predlagam, ker je priglašenih že doslej 14 govornikov, da izvolijo delegatje enega pro in enega kontra govornika, vsi priglašeni govorniki naj pa se^ odrečejo besedi.
S. Gaspari O rst) predlaga, da naj poroča pred vsem komisija za pregledovanje predlogov.
• S. dr. Ferfolja (Trst) se strinja s predlogom s. Kristana in predlaga za govornika k predlogu tržaškega političnega odbora o organizaciji sodruga drja. Tumo.
b. dr. Tuma: Predlagam, da govori k tej točki po en zastopnik vsake dežele, ker je zadeva tako važna, da ne gre, da jo odpravimo kar sumarično. Na razpotju smo in zato je treba da slišimo mnenje vsake dežele.
S. Anton Kristan umakne svoj predlog in sodi ug «ir. Ferfolja se pridružuje predlogu sodruga 1 ume.
S. Leskovec (puij) predlaga, naj se reši pi ej vprašanje o mladinski organizaciji.
S. Cobal predlaga: Vsi doslej priglašeni govorniki naj se odreko besedi. Zato pa naj
5?I?nn«?L -UVipIe,i ob? rc[cre"ta k tej točki, nato
referenta'	hnata	zopet
S. A. Kristan predlaga, naj poroča najprej iodiug Cobal o sklepih komisije glede mladinske organizacije. — Sprejeto. (Sklep »mo objavili v sredo.)
S. dr. Ferfolja predlaga, da naj govore le
zastopniki dežel.
Z večino glasov je sprejet predlog sodruga Ferfolje.
Preden pridejo do besede zastopniki dežel, sprejme zbor soglasno predlog Izvrševalnega odbora o taktiki. (Predlog smo objavili v sredo.)
Na predlog s. Čobala se določi sledeči red za govornike posameznih dežel:	Primorsko,
Štajersko, Koroško, Dalmacija, Kranjska.
S. dr. Tutna, govornik za Primorsko: Vprašanje, ali bodi sedež novega izvrševalnega odbora Trst ali Ljubljana, je tako važno, da nas ne smejo voditi pri rešitvi tega vprašanja drugi razlogi nego zgolj stvarni. Izločiti moramo vse lokalne interese, odločati ne smejo lokalne razmere. temveč glejmo le na interese jugoslovanskega proletariata.
Trst ima veliko bodočnost. Trst je danes jedro vse avstrijske politike, v Trstu se zbirajo od dne do dne večje mase slovenskega in hrvaškega proletariata in Trst predstavlja bodočnost slovenskega čistega industrijskega proletarijata, ki mora z rodne grude. Kdor ima srce za naš proletariat, mora reči, da je Trst edino pravo mesto za sedež izvrševalnega odbora. Vzemimo v pretres le statistiko strokovno organiziranih delavcev v Trstu, ki jo Je omenil včeraj sodrug Kopač. Seveda ugovarjajo nekateri, da je med temi 8000 organiziranimi delavci mnogo Italijanov. Ali prav s tem pridemo k najvažnejšemu, namreč, da le v Trstu izvedemo lehko politično idejo mednarodnosti, ker se tu zbirajo slovenski, hrvaški, italijanski, nemški delavci in so v vednem stiku. Trst nam kaže gibanje naprej. Kranjska pa nam kaže najbolj žalostno perspektivo, ker klerikalizem ni še prišel do viška. Zato je umevno, da mora biti središče našega gibanja Trst. Le nam je mar bodočnost, če nočemo izčrpati naših sil le v boju zoper klerikalizem, tedaj morate glasovati za premestitev eksekutive v Trst. (Odobravanje). Vsa politika naše stranke je krožila zadnja leta okolo ene točke, okolo •takozvanega središča Slovenije, Ljubljane. Iz-
središče. Slovenski delavci morajo pa dati višje vidike slovenski in jugoslovanski politiki.
Pravimo, da je naša stranka jugoslovanska socialno demokratična stranka. Ali kaj je na našem delu jugoslovanskega? Nič! Nikdar mstno ničesar storili, da bi bili resnično združili ves jugoslovanski proletariat. Poglejte Dalmacijo, kakor deveta dežela nam je. Kje je mogoče izvrševati praktično delo? To bodi za nas merodajno. Stik z vsem jugoslovanskim proletariatom dobimo pa le, če je središče našega gibanja 1'rst. Dalmacija se razvija danes nenavadno hitro, industrialni razvoj postaja od dne do dne silnejši, le da je nam žal premalo znan ta razvoj. Potem Pulj, kjer je na tisoče in tisoče delavcev in vsem tem masam v Dalmaciji in Pulju nismo dali doslej ničesar. Lokalna rodovina ^u^liane je bila naša zgodovina zadnjih let. To je tudi vzrok, da nismo vztrajali z dnevnikom. Če hočete imeti list, ki bo dvigal pravo industrialno delavstvo, potem poiščite za to delo tudi prava tla.
Sodrugi s Kranjskega pravijo, da so proti Trstu za to. ker ni nikakšnih garancij za uspešen razvoj stranke, Če bo središče stranke v Trstu. Ampak vprašajte one osebe, ki so zasejale med slovenski proletariat revolucionarno sem« socializma in ki so bile že enkrat izvolile ■ * za t^išče, sicer v neugodnih razmerah, in te osebe Vam potrdijo, da je edino Trst porok za velik razmah našega gibanja. Ako hočete dejansko izkazati solidarnost, ako Vam je na srcu blagor stranke, tedni Kranjskega, Štajerskega, Koroškega glasovati z nami za sedež centrale v Trstu in za nre-nos glasila v Trst.	P
Sodrug Sitter (Trbovlje), govornik za Štajersko: Delegatje s Štajerskega smo proti Trstu, ker se bojimo, da ne bo mogoče iz Trsta zbu-jati vse ono slovensko delavstvo na Spodnjem štajerskem, ki doslej še ni v naši stranki.
bodrug Kocmur (Ljubljana), govornik za Koroško: Vsi vemo, da bi bili uspehi naše stianke lehko večji. Prav pa ni, če dolžimo sedaj drug dt ugega. Pravi vzroki naših neuspehov so: Pomanjkanje politične izobrazbe, pomanjkanje razredne zavesti med našim delavstvom. Podrobno delo. ki je najvažnejše, smo zanemarjali. Zadnja leta napredujejo naše organizacije med slovenskim delavstvom na Sp. Štajerskem in Koroškem. Če pa bo središče odslej v Trstu, tedaj se bo zgodilo to. kar je bil očital stranki sodrug Tuma prej, češ, da je zgodovina stranke zadnjih let lokalna zgodovina Ljubljane, odslej bo pa lokalna zgodovina Trsta.
Sodrug Gabrič (Spljct), govornik za Dalmacijo, opisuje najprej silni razvoj industrije v zadnjih letih v Dalmaciji. Pravi, da je socialistični stranki v Dalmaciji, mnogo na tem, da Pride eksekutiva v Trst, ker je dalmatinskim
sodrugom pač Trst bližji nego Ljubljana. Končno izjavi, da se vzdrže dalmatinski delegatje pri tej točki glasovanja. Glede povišanja strankinega davka pravi, da Jih to ne zadene, ker imajo že sedaj 30vinarski prispevek.
Sodrug Čobal, govornik za Kranjsko: Sodrug Tuma je teoretik in je govoril tudi s tega stališča. Jaz pa presojam to vprašanje z zgolj praktične strani. Tumova izvajanja me niso prepričala, da je središče slovenske in jugoslovanske politike Trst. Bojimo se eksperimentov, zato smo proti Trstu, ker je zrastla podlaga za ta eksperiment na teoretičnem polju. Zato pa predlagam: Komisija, ki je zborovala že snoči, naj se snide še enkrat, da najde srednjo pot med tržaškim predlogom in predlogom izvrševalnega odbora.
Predlog sodruga Čobala ne dobi pri glasovanju večine.
Sodrug Mlinar (Ljubljana) konštatira. da so vsi napadi na izvrševalni odbor neosnovani. Dalje predlaga, da se preloži glasovanje o tem vprašanju, dokler ne reši zbor zadeve, ki so v zvezi s tem« -	*
Sodrug Petejan ‘(Trst) ima' kot koreferent zaključno besedo in pravi: Naš predlog na premestitev sedeža ekeskutive in glasila v Trst smo podprli s fakti, rta drugi strani tega ni bilo. Izjavljam pa. če tudi ne sprejmete našega predloga, da bomo delovali v prid stranke s podvojeno močjo. Glede povišanja strankinega davka izjavljam, da ne vztrajamo na povišanju in se pridružujem predlogu sodruga Štrausa, da ostani strankin davek 20 vinarjev mesečno.
S. A. Kristan: Podan je predlog s 15 podpisi, da se glasuje o premestitvi sedeža ekse-ikutive v Trst poimensko.j 1 Izid poimenskega glasovanja smo objavili že v sredo.
S. Gaspari (Trst) predlaga, da se izvoli volilna komisija. V to komisijo predlaga: Fer-foflo, Tumo, Gasparija, Malovrha, Štrausa. — Sprejeto.
S tem je bilo zaključeno dopoldansko zborovanje.
♦ •
Popoldansko zborovanje otvarja s. Milost ob dveh popoldne in poda besedo s. čo-balu, da poroča o rešitvi dalmatinske zadeve.
S. Čobal predlaga v imenu dalmatinske komisije naslednjo resolucijo:
Komisija za poravnavo spora v deželni politični organizaciji jugoslovanske socialno demokratične stranke, v Dalmaciji je po zaslišanju ene in druge sporne struje iz Dalmacije, prišla do sledečih Zaključkov:
Na temelju dokazov smatra za dognano, da je Jerko Dorbič za čas svojega delovanja v stranki oškodoval strokovne organizacije in s tem škodoval tudi politični organizaciji socialno demokratične stranke.
Komisija predlaga:
1. Strankin zbor jugoslovanske socjalno demokratične stranke izključuje Jerka Dorbiča
iz stranke in mu zabranjuje vsako delovanje v njej.
2. Vsi sodrugi, ki so bili izključeni od političnega odbora v Dalmaciji iz stranke zaradi afere Dorbiča in za katere ni dokazano, da so s svojim delovanjem škodovali stranki, se morajo sprejeti zopet v stranko.
3. Zbor poziva sodruge iz Dalmacije, da izpolnjujejo sklepe zbora, opuste medsebojni spor in da složno delajo v interesu zatiranega proletariata.
S. Haramina (Trst) pojasnjuje Dorbičevo delo v dalmatinski stranki in priporoča resolucijo komisije.
S. Anton Kristan je proti resoluciji in pravi, da ne sme zbor obsoditi Dorbiča, ne da zasliši tudi njega.
S. Mihevc (Trst) pojasnjuje, kaj da so zakrivili Dorbičevi pristaši v kovinarski organizaciji.
S. Regent (Trst): Strinjam se z mnenjem s. Kristana. Poudarjati pa moram: čeprav ni bil Dorbič navzoč na zboru, je pa imel tukaj zagovornike; dalje je bil Dorbič neštetokrat pozvan na opravičenje, a se ni nikdar odzval in je sploh odrekal vsaki strankini inštituciji pravico razpravljati o njegovi zadevi.
. ..?• dr- Tuma: Zaradi stvari, ki je dala komisiji povod za izključitev Dorbiča, je Dorbič v sodnijski preiskavi. Dokler ne izreče sodnik sodbe, pa tudi mi nimamo pravice soditi. Zato predlagam: Dokler ni končana preiskava proti Dorbiču in izrečena sodba po sodniku, naj strankin zbor suspendira Dorbiča. Po izrečeni sodbi kazenskega sodnika naj pa reli to zadevo novoizvoljeni izvrševalni odbor.
Pri glasovanju je sprejet z večino glasov predlog komisije, Tumov predlog odklonjen.
Nato poroča s. Štraus o sklepih volilne komisije za sestavo izvrševalnega odbora. Sklep je bil objavljen že v sredo.
Sklep glede strankinega statuta smo objavili tudi že v sredo. Nato preide zbor k razpravi o 5. točki dnevnega reda:
Tisk.
So<frug dr. F e r f o 1 j a predlaga, naj se snide še enkrat komisija, ki je bila razpravljala že prejšnji dan o vsem in naj poda poročilo.
Sodrug Čobal: če nam dajo sodrugi s Primorskega tako zagotovilo, da prevzamejo vse obveznosti »Zarje«, potem sem za to, da se snide komisija.
Sodrug dr. F e r f o 1 j a, ki je bil določen kot koreferent k tej točki, prečita nato zadnji stavek svojega poročila, ki pravi: Obveznosti »Zarje« smatramo kot strankino zadevo in uredi jih-izvrševalni odbor dogovorno z založbo »Zai^Cf«.
Sodrug Čobal umakne nato svoj predlog in zbor sprejme sklep, ki smo ga priobčili v sredo.
Predsednik zbora sodrug A. Kristan predlaga: Ker odhaja večina delegatov čez nekaj ur in ne bi mogli rešiti danes še nadaljni točki dnevnega reda. predlagam, da se ti dve točki opustita in preide k zadnji točki »Raznoterosti«.
Sodrug Tuma: Strinjam se s predlogom.
Za moje poročilo »Socialna demokracija in občina« sem izdelal tudi resolucijo, ki jo je pregledala in soglasno odobrila komisija. Zato predlagam, da naj strankin zbor sliši to resolucijo in jo odobri. — Sprejeto. (Resolucija je v številki od srede.)
Sodrug Oaspari (Trst): K točki »Zadružništvo« je izdelal poročevalec s. Čobal re< solucijo, s katero se pa ne strinjam popolnoma Zato predlagam, da ne razpravljamo ne o »Zadružništvu«, ne o tozadevni resoluciji. — Sprejeto soglasno.
Raznoterosti.
Pri tej točki predlaga ?. Anton K r i s t a n resolucijo glede mednarodnega kongresa na Dunaju. Resolucija je bila sprejeta soglasno, objavljena je v številki od srede.
Sodrug Leskovec (Pulj) govori o razmerah v Istri s posebnim ozirom na zadnje de-želnozborske volitve, ki so se vršile v znamenju nacionalnega boja. Slovenski in hrvaški sodrugi so priredili v času ob volitvah 24 shodov. Njihovi kandidatje so dobili v 4 okrajih 1122 glasov. Gotovo je bilo pa oddanih okolo 600 glasov več za te kandidate, a so nekatere volilne komisije postopale pri štetju socialističnih glasov zelo pristransko.
O organizaciji slovenskih socialnih demokratov v Istri poroča sodrug Leskovec, da je 166 slovenskih delavcev strokovno organiziranih, 56 pa politično. Končno predlaga strankinemu zboru sklep goriške deželne konference, naj se skliče v najkrajšem času konferenca slovenskih, hrvaških in italijanskih deželnih iz-vrševalnih odborov na Primorskem, ki naj nrede razmere med temi tremi sitrankami. — . Sprejeto soglasno.	n/
Sodrug Kopač (Trst): Včeraj in danes' je padlo med najstarejšimi sodrugi precej ostrih besed in marsikateri, ki je prvič na zboru, misli morda, da vladajo med nami osebne mržnje. Ampak to ni res. Te besede naj bodo le dokaz, da v naši stranki ne prikrivamo resnice, da jo povemo drug drugemu v obraz, čeprav je včasih neprijetna. In ravno to Je dokaz zdravih razmer v stranki. Resnični moramo ostati, če hočemo dalje. (Burno odobravanje.)
Sodrug Č o b a I: Že sodrug Kopač je dejal, da so padale robate in ostre besede. Ali noben od nas jih ne smatra za osebno žaljive. (Klici:1 Res je!) Vse nas je vodilo le eno: Korist stranki. Socialisti smo bojevniki tudi takrat, kadar pretresamo razmere v lastni stranki. (Živahno odobravanje.) Vsi pa pojdimo sedaj'na delo, pri katerem naj nas vodi le solidarnost in interes proletariata in na prihodnjem strankinem zboru bodo lepša poročila. (Viharno odobravanje.)
Predsednik zbora sodrug A. Kristan? Dovršili smo naše delo in zahvaljujem se vsem delegatom za vnetost, s kal ero so sodelovali. Važne sklepe nam je prinesel strankin zbor.
Ali sklepi ne smejo ostati sklepi. Na delo, da spravimo zadnjega delavca v naše organizacije, na delo za razširitev našega tiska. Na delo pojdimo z zavestjo, da jc rešitev proletariata le v socialni demokraciji. Vse za socializem! Živela mednarodna socialna demokracija. (Viharno, dolgotrajno odobravanje.)
Ob pol petih popoldne je sklenil zbor svoje
delo,
Br?Q)avni pozdravi zboru:
Spljet:- Želimo dobar uspjeh radu kongresa, kojl fie donijeti uspjefna riješenja za rad-nički pokret u Dalmaciji. Živio mironosac so-’ cializara. h=s Socialistična stranka Split.
Za resnico.
Roma«.
Spisal Jožef Laichter. (Dalje.).
XLI.
Ivan je odhajal od Hanuša s prepričanjem, da je spoznal, kaj se bržkone godi v njegovi duši.
A na Hanuša ni mislil dolgo. Nekaj drugega je imel na srci, neko misel, neki namen, kateri se mu je v glavi porodil hkratu s premiš-Ijanjem o Soumarjevi smrti.
Vrnil se je domov, prižgal svetilko, vzel Jcnjigo. A precej je videi, da se bo danes le težko resno zakopal v študije. Dvignil se Je od mize v mislih, zopet in zopet se Je sprehajal po dobi.
V	tem so ga poklicali večerjat. V Jedilnici (e bil celo uro, potem se Je znova vrnil sem, £a trenotek je zopet sedel h knjigi, toda končno se je naglo dvignil rekoč: »Ne, danes nisi ga nič... in bolje torej, če odpraviš to zadevo.«
Hitro se je oblekel, povedal, da mora Se iekam iti, ter zapustil hišo, ki se je sedaj za časa naglega soda zapirala ob sedmih.
Zmrzovalo le. Na ulici se je globoko odi
C ' 3'p'I je' tt U duh ti sam Tja š Vama. Zdravo!
—	Albert Sejtz.
S p 1 j e t: Socializam nosi mir. mir vodi do napretka i do slobode naroda, sviju, dakle 1 slavenskih. — Milan Tomljenovič.
S p I j e t: Nadamo se sretnom uspjehu so-cialističkog sabora, da nam donese uspjeha za buduči rad. Živio socializam, ko ji nosi miri — Organizacija zidara.
Spije t: Želimo dobar uspjeh radu kongresa, koji ima riješiti sve, što šteti socialistič-kom proletariatu Dalmacije. — Socialistička omladina.
Spljet: Dobar uspjeh želimo! — Struka obučara.
Spljet: Kongresu želimo uspjeh. da utare put za buduči napredak organizacije. — Krojači.
Spljet: Organizacija drvodjelaca Spljet želi današnjemu kongresu sretan uspjeh. Živili!
Trst:	Vašim razpravam želi obilo
uspeha krajevna skupina železničarjev Trst 2.
Pulj: Pridružujem se odluci za d ob rob h stranke. — Dozet.
Spljet: Potpisani pozdravljaju drugar-ski zbor, želeči najboljši uspjeh njegovom pretresanju naročito oko napretka našeg pokreta u Dalmaciji. — Mandič, Minola, Prkušič, Mato-šič, Mlina, Štajcer, Minozzi, Baldasar, Barac, Gjudič, Domazet. Radeljak, Pinguentini, Novak, Maksimovič, Maggio, Manola.
Knin:	Za čovječanska prava poradite
prave istine! Poradite oko napretka socialne demokracije u Dalmaciji. Živili drugovi! — Marinovič.
Sarajevski atentat.
Mladi gimnazijalec, ki je v glavnem mestu Bosne streljal na avstrijskega prestolonaslednika, je navidezno dosegel svoj namen. Mrtvi peljejo trupli nadvojvode Franca Ferdinanda in vojvodkinje Hohenberg na Dunaj, da ju pokopljejo z vsemi častmi člana cesarske hiše. Dijak Princip je mlad fant; od dvajsetih let ni pričakovati one zrelosti, ki bi znala modro presojati vzroke in učinke, in kako se slikajo v njegovi glavi posledice atentata, bi najbrže tudi sam težko prav povedal. Toda če se na njegovo mesto postavijo ideje, Iz katerih je bil baje porojen napad na nadvojvodo, ideje iz starejših glav, v katerih dobivajo jasnejše oblike kakor v možganih dvajsetletnega mladeniča, in če se s stališča teh idej presodita smrtonosna strela iz študentovega revolverja, mora biti zaključek raziskave ta, da je bil atentat skrajno nezrelo delo, njegov učinek pa omenjenim idejam direktno nasproten.
Filozofija političnih atentatov je bila od nekdaj šepava, kakor vsa individualistična filozofija, ki stoji tudi ob zibelki teroristične taktike. Pristaši tega bojnega načina, ki sega daleč v preteklost, črpajo svoje nazore iz istega vira, iz katerega zajemajo upravniki in služabniki sedanje družbe. Kazen in atentat sta zrastla na eni gredi; zagovorniki obeh hočejo »popravljati« s tem, da zastrašijo nasprotnika, v enem slučaju zločinca kot sovražnika veljavnega reda, v drugem predstavnika nasprotnih idej in uredb. In oboji se motijo, ker je strah preslabotno sredstvo v boju proti sili razmer. Vsi kazenski sistemi niso mogli odpraviti zločinov, niti njih števila niso mogli omejiti; noben atentat ni zdrobil inštitucije, katero je hotel zadeti. Med političnimi morilci so bili vsakovrstni ljudje: obupane nature, ki so hotele vsaj z velikim treskom zapustiti ta svet; polovični ali pa popolni blazniki; idealisti, ki so mislili, da predpisujejo s svojo bombo ali petardo zgodovini smer. Ali zgodovina je šla svojo pot, naj je bil atentat uspešen ali neuspešen, pot pa so ji kazali faktorji, neskončno močnejši od roke, ki je nastavljala peklenski stroj ali pa streljala iz revolverja. Razmere, katerih ne more bivstveno izpremeniti izbruh ognjenika, se v svoji osnovi tudi po atentatih ne menjajo. Njih sila koraka preko grobov in morišč, volja posameznika pa ji ne pomeni toliko kolikor slonu brenčanje muhe.
Če je atentat v Sarajevu s svojim krvavim učinkom delo dveh treh posameznikov ali pa obširne zarote, je vprašanje, katerega se ne dotikamo, ker bo morala nanj odgovoriti preiskava; treba je veliko megalomanije in nič manj brezvestnosti, da se izreka o tem vprašanju zaključna sodba po doslej znanih simptomih, kakor delajo gotovi časopisi, katerim Je očitno več za postranske namene kakor za res-
nlčdrPrčIškdvalnltd PFgMtT fe^flsodirmi toliko pameti, da bodo že zaradi uspeha preiskave varovali tajnost. Ali naj sta Čabrlnovlč in Princip ravnala na svojo pest. naj sta bila dogovorjena, naj sta bila izvršilna organa majhne ali pa velike skupine zarotnikov, ni tako važno, kakor dejstvo, da so posledice atentata, ne glede na njega katastrofalni učinek, take, da se more veseliti le najtemnejša reakcija. Skoraj vsak politični umor zadrgne kolikor toliko naravni razvoj in napredek. Sarajevski atentat pa je porodil še žalostnejši rezultat kakor večina takih napadov. In žalostno poglavje, ki mu je sledilo, ne more niti presenetiti onega, kdor pozna razmere; ugeniti bi ga bili morali tudi začetniki atentata, če jim ne bi blaznost teroristične metode zaslepila oči.
Aneksija Bosne in Hercegovine je bila neizogibni plod kapitalističnega imperializma, kateremu je politika le pomočnica, ne pa vodnica. Le površnost vidi izvršujočega človeka ločenega od gospodarskih sil, katerim služi. Tudi hrez Aehrenthala bi se bila izvršila aneksija, ker so jo zahtevali zakoni gospodarskega razvoja. Moč teh zakonov pa je dala Bosni tudi tisto sliko, ki je morala nastati v gospodarsko zaostali in zanemarjeni, pretežno agrarni, s tlačanstvom obremenjeni deželi, ko si je moderni kapitalizem s svojimi izkoriščevalnimi tendencami odprl pot vanjo.
S to sliko marsikdo ni zadovoljen. Da so interesi še nekoliko boli zamotani, kakor v mnogih drugih deželah, da ima mala Bosna svoto vseh nasprotij, ki se zbero, če se iščejo od severovzhodne Galicije do zapadne Tirolske in južne Dalmacije, ni nič čudnega; zakaj na majhnem prostoru sta tukaj trčila stari fevdalni in novi kapitalistični svet z vsem spremstvom razrednih, narodnih in verskih vprašanj drug ob drugega. AH za izpremembo položaja, v katerem so posamezni razredi prav tako potlačeni kakor posamezne skupine drugega značaja, ne prihajajo v poštev posamezne osebe, ampak le naravni razvoj gospodarskih in političnih moči.
Socialna demokracija, ki zastopa delavsko ljudstvo, je pač edina stranka resnega političnega dela tudi v Bosni in Hercegovini. Ona ne stavi v loterijo, ne pričakuje osebe, ki bi z ženialnostjo in zlatim srcem prečarala deželo v raj, ne zaupa ne v Intrige ne v čudeže, ampak dela. da se okrepča politična moč delavnega ljudstva z organizacijo in znanjem; ona zbira ljudi enakih interesov v enem taboru in skrbi za to, da postane ta armada, oborožena z vsemi potrebnimi sposobnostmi, zmožna za odločilni boj. To je ravna pot, edina, ki vodi do uspeha.
Drugim strankam je politika igra, ob kateri se mučijo le z vprašanjem, kako bi preslepili, nadmodrili, presenetili nasprotnika, pa ne mislijo, da jim navidezno najlepši trenotni uspeh nič ne pomaga, če nimajo moči, da bi obranili, kar so dosegli, čim se ukanjeni nasprotnik zave svoje sile. V tej politični metodi ima tudi atentat svoje mesto. Razlika med politično intrigo, med »šahovsko potezo« in med političnim atentatom Je le v velikosti, ne pa v kakovosti. Razmer ne premaga ne spletkarila ne atentat.
Vse metode, ki leže ob strani ravne ceste, pa daljšajo pot do cilja in ovirajo naravni razvoj. Strankarska hazardna igra pomaga političnemu igralcu, da vtakne danes majhen dobiček V žep, jutri pa izgubi celo premoženje; atentat uniči življenje, na katero je gledal svet, pa razveže roke reakcionarnim silam, ki so bile že uklenjene.
V	Sarajevu Je razglašena nagla sodba. V Zagrebu preti enak ukrep. Nacionalni šovinizem Je bil boter atentata; odmev smrtonosnih strelov je na drugi strani zbudil nacionalistično furijo in dal barbarstvu pretvezo za blazno divjanje. Med srbstvo in hrvaštvo, ki more le v združitvi pričakovati kulturnejšo bodočnost, so podli elementi vrgli bakljo besnega sovraštva, ki grozi, da uniči dosedanje delo naravnega narodnega zbližanja. S krinko patriotizma in nacionalizma so divje tolpe po Sarajevu in Zagrebu pustošile kakor v sovražni deželi, kulturni, politični In gospodarski sadovi dolgih let so uničeni, iz vseh kotov pa leze reakcija In zavzema izgubljene pozicije. »Srbski« atentat, ki je hotel poslužitl srbstvu, prinaša Srbom ne-izrečno gorje; »hrvaško« maščevanje, ki hoče povečati hrvaško slavo, se maščuje nad Hrvati; krvavo dejanje, ki naj bi bilo pomagalo potlačenim, odpira vrata zatiranju. To je politični pomen atentatov, to Je usodna zmota vse teroristične taktike. Zdravilo zoper to manijo pa je edino v socializmu.
sopel; svobodno mu je bilo. »Da, bolje takol« si Je dejal.
Sl je na Žižkov. Korakal Je hitro. V notranjosti pa se je oglasila majhna nedočakljivost, ki prihaja v trenotkih jako resnih sklepov. Tej se je pridružila še bojazen, porodivša se iz te nedočakljivosti, bojazen, da se ne bi zakasnil s svojim namenom in izgrešil izpolnitve. In šel Je še hitreje.
Na poti je srečal nekoliko kordonov vojaških straž, moral se nekolikokrat vrniti in iti po drugih ulicah.
Naposled Je srečno dospel. Pozvonil je, kajti hiša je bila i tu zaprta. Čakal je nekaj časa, preden je zaropotal ključ v vratih. Potem pa je korakal za žensko, ki ga je spustila v vežo, v souterain k Bartoševim.
Njegov pozni obisk je vse iznenadil. Bar-toš pri peči v modrih spodnjih hlačah in z odpeto srajco na prsih stoječ se je že spravljal spat. V drugi odstlani postelji je ležala v srajci deklica, katera se Je naglo odela.
Ivan se je opravičeval: »Vidim, da bi vendar ne bil smel, res je že pozno.«
Potem Je povedal, da ima neko zadevo na mislih in da ga Je ta pravzaprav sem prignala. »Pa z vami bi bil tudi rad govoril, ko vas popoldne ni bilo doma,« se Je obrnil k Bartošu in sedel na klop k peči.
Najprej« so se razgovorili o Soumarjevi
Politični pTOglefi.
“s 8 14. Velika tolažba za avstrijske patriote Je v teh dneh grof Stiirgkh. Moč Stiirgkho-vega absolutizma ne omajajo ne bombe ne browningi in § 14. je prej ko slej garancija, da vztraja politično življenje v naši monarhiji, kljub vsem usodnim znakom, na kršitvi ustave. Uradna »Wiener - Zeitung« prinaša dve odredbi po § 14. Prva odredba je polletni proračunski provizorij, ki pooblašča vlado, da pobira za cas od 1. julija do 31. decembra 1914 direktne davke in indirektne davščine in da iz teh dohodkov pokrije potrebne izdatke. Uradni komentar tej odredbi pravi, da se snide državni zbor v diugi polovici meseca julija. To je se-veda le pesek v oči in grda laž. Če ima grof Stiirgkh resnični namen sklicati državni zbor čez dva tedna, zakaj potrebuje potem kar polletni proračunski provizorij? Zadoščal bi mu enmesečen provizorij. Torej je polletni provizorij očiten dokaz, da Stiirgkh noče državnega zbora, da noče še prenehati s svojim zločinskim kršenjem ustave in da prezira ošabno vse zahteve avstrijskega ljudstva. — Druga odredba po § 14 zadeva novelo k pokojninskemu povišanju privatnih nastavljencev, ki je bila sklenjena v državnem zboru, a katere gosposka zbornica še ni odobrila. Sicer pravijo avstrijske postave, da je treba za vsako uzakonitev sklepov obeh zbornic. Ali kdo more zahtevati od absolutista Stiirgkha, da izpolnjuje avstrijske postave? Enkrat dobi brco poslanska zbornica, drugič gosposka. Gospodje gosposki zbor-ničarji so dobili torej sedaj zaušnico od Stiirgkha. Novela stopi v veljavo sicer šele 1. oktobra in je torej vse besedičenje vladnega komentarja k tej odredbi, da ni bilo mogoče več odlašati z uzakonitvijo odredbe le farbarija in nov dokaz, da državni zbor tudi še v jeseni ne pride do dela.
= Vsi hujskači imajo te dni polno dela. Umor prestolonaslednika je zbudil v Avstriji vse sovražnike Srbije, ki kar očitno poživljajo na vojno proti Srbiji, »da se maščujemo...«
V hujskanju se zlasti odlikuje krščansko socialna »Reichspošta«, ki ne imenuje Srbe drugače kakor gadja in kačja zalega. V Zagrebu so pa na delu hrvaški klerikalci, ki uprizarjajo po ulicah ostudne protisrbske demonstracije in dejansko napadajo vsakoga, kdor ne tuli z njimi.
V kavarni so napadli in ranili sodruga Jurija Demetroviča in njegovo soprogo slovensko pisateljico Zofko Kvedrovo ter sodruga Borne-misso. Ko so zahtevali napadeni varstvo policije, je ta res prišla, a ni storila drugega, kakor da je pripravila demonstrantom in napadalcem svobodno pot za odhod. Sodrugi so nato odšli iz kavarne. Ponoči pa je aretirala policija sodruga Bornemisso, najbrže zato, ker se ni pustil ubiti od demonstrantov, in o polnoči je prišla na dom sodruga Demetroviča, ki je moral iz postelje na policijo, kjer je bil obsojen na 25 K globe. Zakaj, tega ne ve ne on, ne policija. Tako podpira policija protisrbske demonstracije in vliva olje na ogenj. Po vsej Bosni in Hercegovini so bili velikanski krvavi izgredi proti Srbom, v Geurtije-vu ao diuuanstrimtii!
rjli prav po arnavtsko. Srbskim trgovcem so pometali na cesto vse blago, srbskim posestnikom so razdejali hiše, streljali so na Srbe in med tem »patriotičnim« delom so prepevali cesarsko pesem... Tudi na Dunaju so uprizorili krščansko socialni in nemško nacionalni dijaki med prepevanjem cesarske pesmi protisrbske demonstracije, a jih je policija hitro razgnala.
—	V zdravilišču za jetične v Horgasu pri Gradcu sta dva Srba, neki major in neki zdravnik. Ko je prišla vest o umoru, so nemški nacionalci demonstrirali pred zdraviliščem do polnoči in zahtevali, da odideta Srba takoj. — Prvi atentator. ki je vrgel bombo proti prestolonasledniku, Cabrlnovič, je po poklicu stavec. Zagrebška policija je v sredo zjutraj zato odredila hišno preiskavo v hiši tiskarskega društva. Potem je odšla policija na dom predsednika tiskarskega društva sodruga Lazareviča in mu odnesla cel sveženj njegove korespondence.
= Izpremembe v bosanski upravi. Vsled atentata v Sarajevu smatrajo v dunajskih političnih krogih, da je omajano stališče skupnega finančnega ministra Billnskega, deželnega Šefa Bosne Potioreka in drja. Mandiča. Bilinski je bil na avdijenci pri cesarju, ki ga je bil sprejel zelo nemilostno, češ, da je bilo vse premalo preskrbljeno za varnost prestolonaslednikovo v Bosni. Bilinski je tudi na to takoj podal de-misijo, a cesar je ni sprejel.
= Hrvaški klerikalci so pobesneli. V torek je imel hrvaški sabor sejo, da izrazi svojo žalost nad atentatom v Sarajevu. Seja je bila pa
bolj podobna ekscesu podivjanih' alkoholikov kakor parlamentarni demonstraciji za izraz ža-Pr.edsednik hrvaškega sabora je Srb Medakovič. Ko je hotel prebrati žalno izjavo, so klerikalni Frankovci zagnali tak hrup, da m mogel Medakovič ziniti niti ene besede. Kričali so nanj in na člane brvaško-srbske koalicije Vun! Vi ste morilci! Zavratni morilci! Srb ne sme več predsedovati našemu saboru! Vi ste v služb, srbske vlade! Živel kralj! Živel nadvojvoda! Vrnite nam .živega nadvojvodo! Sejo je moral Predsednik večkrat prekiniti, ker so !c'erI,k;aI,cl Čimdalje huje divjali. Končno je precital žalno izjavo v hrupu in zaključil sejo Na cesti so klerikalci nadaljevali protisrbske demonstracije in so pobijali šipe Srbom.
= Srbska vlada je podala z ozirom na atentat v Sarajevu naslednjo izjavo: Srbijo navdaja prav tako kakor ostali kulturni svet gnjus proti atentatu in atentatorjem. Čudimo se, kako je mogoče, da nemško, avstrijsko in ogrsko časopisje to nekvalificirano dejanje zmedenih, na umu bonlih ljudi jemljejo za povod, da dolže ^rbijo, ki ni opustila v zadnjem času ničesar, a ustvari dobro in prijateljsko razmerje s sosedno monarhijo. Srbska vlada je mnenja, da jej zapoveduje žalostni dogodek .v Sarajevu, paziti na delo sumljivih elementov in če so ti na srbskem ozemlju, tedaj bo z najstrožjim postopanjem preprečila njih delo, kolikor je pač to mogoče pri anormalmh eksaltiranih liudeh Srbski vladi, ki stori vse, da postavi odnošaje med Avstro - Ogrsko in Srbijo na Prijateljski temelj, so dogodki, kakršen je oni v Sarajevu, prav tako neprijetni kakor avstro-ogrski vladi in ona bo storila vse, kar je v njeni moči, da se pornire duhovi in da se ne pretrgajo gospodarski odnošaji med Avstrijo in Srbijo zaradi dogodkov, za katere se ne sme nalagati odgovornost Srbiji in njeni vladi.
= Albanija. Prenk Bib Doda je zapustil kneza Viljema. Knezov položaj je obupen. Vsta-ši nameravajo naskočiti Drač od severne strani. Malisori prete, da odidejo, če pridejo dunajski prostovoljci. Knez je baje zadovoljen, da se vrne Esad paša v Albanijo. Vstaja v Epiru. ki je bila že zadušena, se zopet pojavlja.
= Unija med Srbijo in Črno goro. »Vos-sische Zeitung« poroča z Dunaja:	Vest, da
skleneta Srbija in Črna gora unijo, vznemirjf vse diplomatične kroge. Unija med obema dr žavama je nameravana kot realna unija na podlagi pogodbe, sklenjene med Srbijo in črno goro leta 1866. V tej pogodbi se zavezuje črnogorski knez, da se odj>ove zase in za svojo družino vsak čas prestolu proti apanaži, če je mogoča vsled tega združitev vseh Srbov. Sedanja pogajanja, ki so bila pod pokroviteljstvom ruske diplomacije, imajo naslednji rezultat: Obe državi skleneta zvezo po vzoru nemške državne zveze. Črna gora bo imela s Srbijo skupno vodstvo vnanje politike, državne finance, izvzetnši deželne finance, monopola, carine in vojaške naprave. Srbski kralj;— kralj Pefar se odpove prestolu — bo vrhovni vojni poveljnik skupne srbsko-črnogorske armade. — Avst. >-
Or,rIio	Haop,otuia	av(wl Srbija in Črne
gore.
= Obstrukcija socialnih demokratov v Italijanski zbornici. Socialni demokratje obstrui-rajo v zbornici v zvezi z republikanci proti novim davkom, s katerimi hoče pokriti vlada ogromne izdatke za tripolitansko roparsko vojno. Več sto miljonov je izdala vlada za tripolitansko pustolovščino, a ni imela nikakršnega dovoljenja poslanske zbornice za te izdatke. Pred volitvami je razglašala vlada, da i d one izdatke bogatinom v državi. Sedaj pa prihaja z davčnim načrtom, ki povišuje šolski davek, železniške tarife, i>odražuje tobak in alkohol. Oklic, ki ga je izdala ob tej priliki socialno demokratična frakcija, pravi: »Delavci! Buržva-zija je hotela vojno in buržvazija naj jo plača. To je zmisel našega boja v zbornici. Socialistična frakcija smatra za svojo dolžnost, da se zoperstavlja z vsemi sredstvi novim davščinam, če obenem ne misli vlada na zdravje in starostno preskrbo deD' :tya«.
Iz domačih krajev.
—	Napredek. Centralna strokovna komisija Je dokončala poročilo o stanju in delovanju strokovnih organizacij v Avstriji v 1. 1913. Danes poglejmo le številke, ki se nanašajo na strokovne organizacije na Kranjskem. Z veseljem konstatiramo, da so strokovne organizacije na Kranjskem od leta 1912 prav lepo napredovale. Za leto 1913. izkazuje strokovna statistika 2641 organiziranih delav-
:T:::n: in.t .jaiiprrrjaCTr _r. ,t~- t?   vžrrn-. r~:::a
smrti. Bartoš je izražal svoje mnenje. Končno je dostavil: »A kaj — ima vsaj opravljeno! Itak se je potikal tu, niti zdrav ni bil — in kal s takim pasjim življenjem? Za delo ni bil... kaj pa je hotel?«
Ivan je ugovarjal. »Ne, tega ne bi bil smel storiti.« In je razlagal, da kot človek nima pravice, da bi segal po drugih, tako tudi na sebe ne. »To je do neke meje umor. Tudi tu umorim živo bitje ... čeprav svoje.«
»No, da... no, da. Saj bi se tudi nihče ne dotaknil sam sebe, ako bi mu ničesar ne nedo-stajalo. Vsak ve najbolje, kje ga črevelj žuli. Če se človeku dobro godi, mu ne pride na misel nič takega. Toliko rad se ima vsak.«
»To se pravi z drugimi besedami,« se je poprijel Ivan te misli, »ako bi se godilo na svetu ljudem, kakor bi se jim moralo, bi ne bilo samomorov in morda bi tudi ne bilo umorov. Krivda, seveda krivda tedaj tiči... Toda ne, človek mora vendar le vselej krivdo iskati najpreje v sebi.«
Bartošu se je na ustnicah prikazal smehljaj. »No, tebi se lahko govori, pa kdo te bo podučeval? Ko bi bil ti v naši koži!«
Ivan tega ni zapazil, zamislil se Je vase, uprl oči v tla. Potem je pa naenkrat dvignil glavo in izpregovoril:
»Veste* zakaj sem pravzaprav še Pfiselr
Rad bi od vas najel to-le stransko sobo. Izpraznila se je ... in tako ...«
Vsi so se ozrli začudeno vanj.
Ivan je vstal. Rekel je resnobno:
»Vam se zdi to čudno. Morda je to res nekoliko čudno in čudaško. Zatne pa tiči v tem neki pomen in če morete, dajte mi to sobo v najem!« Obširneje jim je razložil, zakaj. Povedal je, da bi se rad sem k njim — preselil, tu v ti sobi dovršil študije, da bi se že sedaj približal življenju in vzrastel z življenjem, katero nuj je vsled dosedanje njegove okolice oddaihj' in kateremu hoče in mora biti blizu v	‘1
svojem poklicu. Dejal je, da se noče ro j j letarizirati, da ve, da bi tega	s	onti
in da mu ne gre za nič takega; ^	. pa hoče
s svojim srcem se skloniti da bi pozneje kot zdravnik bolj razume* bas tiste ljudi, ki so tega najbolj potrebni. Da mu je že davno hodilo to PO mislih in da se je danes po Soumarjevi smrti trdno tega zavedel, trdno se odločil, da bi precei učinil nekaj odločilnega, ko se je to pripetilo. »To pravzaprav ni nič čudnega, temveč popolnoma naravno. Rad bi se približal vašemu življenju, katero je človeku res terra in-cognita, to se pravi, takorekoč neznan svet, kakor zopet nekaterim ljudem življenje nar buržvazijcev. In vendar ima človek le takrat lahko rad kako stvar, če jo od blizu spozna.«
(Dalie.)
eŠNfttTflelavk: na Kranjskem. 'Ce prištejemo k temu številu še 260 organiziranih tobačnih delavk in delavcev, ki v statistiki za 1913. niso yšteti, v oni od 1. 1912. pa, tedaj znaša prirastek 1347 članov. Lepo število je to, če pomislimo, da je bila lansko leto gospodraska kriza silna in če dalje upoštevamo tudi to, da je delo naših strokovnih organizacij za pridobivanje novih članov silno težko vsled gonje, ki jo uprizarjata klerikalizem in nacionalizem za našimi delavci. Lanski napredek naj nam bo bodrilo za bodočnost. Vsi na delo. da bo tudi letos napredek, da utrdimo in poglobimo misel organizacije med kranjskim delavstvom.
— Velikanski salto mortale je napravil zadnje dni najrrrradikalnejši list na Slovenskem, ljubljanski »Dan«. lake'izraze lojalnosti in patriotizma je nagrmadil ta list, ki je bil vedno ponosen na konfiskacije zaradi svojega simpatiziranja s Srbi, da je zatemnil celo »Slovenca«. Nam je seveda vseeno, ali so prf »Dnevu« načelni ali breznačelni; konštatiraii smo »Dne-vov« salto mortale le zaradi tega, ker je »Dan« oficielno glasilo slovenskih narodno socialnih delavcev, ki so tudi pred 14 dnevi na svojem kongresu sklenili kar najradikalnejšo smer svojega delovanja. Ta salto mortale nas veseli edino zaradi tega, ker potrjuje naše mnenje o »Dnevu«, da je žurnalistična cunja.
— Ljubljanski klerikalci prirede v nedeljo ob 10. dopoldne v »Unionu« shod, da dajo »du-ška ogorčenju nad podlim atentatom in izrazijo neomajno vdanost habsburškemu prestolu«. Kdor pazno bere zadnje dni »Slovenca«, ima vtisk, da bi ti ljudje najraje zatajili svoje slovenstvo in slovanstvo. Naglašajo samo svoje katoličanstvo, ki je ravno zaradi tega tako malo vredno kakor piškav oreh. Pisanje Slovenca o velesrbski propagandi med mladino v naših krajih je prav tako denunciantsko kakor pisanje najzagrizenejših graških nacionalističnih listov.
— Aretacije. V Ljubljani so aretirali delavca Jakoba Gantarja in še štiri druge osebe, ki so odobravale atentat na prestolonaslednika.
— Na Kamniško sedlo in Planjavo priredi izlet ljubljanska podružnica »Prijatelji prirode« v nedeljo 5. julija. Odhod v soboto 4. julija ob sedmih 15 minut zvečer z državnega kolodvora v Kamnik. Proviant naj vzame vsakdo s seboj. Vabimo vse člane, da se udeleže tega izleta v prelepe Kamniške planine, pa tudi gostje so dobrodošli.
— Kinematograf »ideal«. Spored za soboto 4., nedeljo 5., pondeljek 6. 1. Oaumontov teden. (Najnovejše, šport, moda.) 2. Ženitveni časopis! (Mična komedija.) 3. Deklica iz Transvala. (Napeto zanimiva kriminalna drama v 2 dejanjih. Veliki zasledovalni prizori.) 4. Nj. ekscelenca gospod minister. (Famozna komedija v 2 dejanjih.) 5. Avguštinova zaobljuba. (Krasna veseloigra.) — 7. do 9. julija: Nožiča z zlato kačo. (Velefina veseloigra v 3 dejanjih.)
— S Koroške Bele. (Odgovor na dopis v »Gorenjcu« št. 26 z dne 26. junija t. 1.) Dopisnik je lažnik. Dobro vemo, kdo ie, saj se pozna po perju. Ni resnica, da bi bili socialni demo-
« nhAincIfgm odboru. kdaj dovolili Ui.kž-*
no vsoto za organistovo stanovanje. Ampak resnica je. da smo dovolili prosto stanovanje, katero je pa stalo 84 kron, ne pa 200 kron, kolikor je bil vzel g. župnik pri županstvu brez dovoljenja občinskega odbora in le to smo zahtevali nazaj od njega, kar je ostalo, namreč 116 kron, ki ijli mora tudi povrniti po sklepu Občinskega odbora z dne 13. junija 1914. Dopisnik pravi, da nas jezi nova društvena hiša. Zopet laž, nesramna laž, ali pa očitna sleparija. Župnik je kupil staro hišo s cerkvenim denarjem, in ko je delal novo, je prosil v imenu cerkve za cerkveno hišo oziroma za organistovo stanovanje. I orej je sleparil, ako je sedaj društvena hiša in organist le stanuje notri. In tudi cerkvena ključarja pozor! Vidva dajeta poroštvo za 6000 K za društvo, ne pa za cerkev, kakor je bilo rečeno. Ako pa to ni resnica, je dopisnik »Gospod« nesramni lažnik. — Cink Franc, Jenko Ivan, M. Svetina, Anton Svetina, Ivau grl ah, Jožef Hkauc.
Nadalje trdi »Gorenjec«, da je odbornik Not uskočil k socialnim demokratom. To sklepa iz tega, ket delam in glasujem vedno v korist občine in davkoplačevalcev in volilcev, ne pa samo za župnika kakor on in kakor tudi od mene zahteva. Zavedam se, da sem zastopnik ljudstva, on pa misli, da ga je veter prinesel v občinski odbor in da sme zastopati samo sebe in svoje sovrstnike, davkoplačevalce pa izžema-ti, jih napraviti če le mogoče, za svoje sužnje jn jih bičati, s trnjem kronani so pa že. Kar se pa tiče tega, da sem uskočil k socialnim demokratom, pa povem, da sem in ostanem to, in da bom vedno nastopal za pravico, kakor Jo uče socialni dcmokiatje. Ako Vi marate za me ali pa ne je meni vseeno Kar se tiče moje možatosti, Vam dokažem, da jo bolje kažem kakor Vi. Ali je to moško, da ste na občinski seji delali drugače, kakor smo bili sklenili na klu-bovi seji? Ali ie to moško, kar ste počeli z najini nameravanim vodovodom. Vprvič ste rekli, da se je inženir izrazil, da zadostuje za 1400 oseb; čez nekaj mesecev ste rekli, da je za 500 oseb premalo vode; čez teden dni ste pa zopet rekli, da jo je za 160 oseb premalo. Ali h to moško, ko ste se izrazili v Zumrovi gostilni, da sein slaboumen in za dokaz ste postavili mojega brata. Ali je to moško, da far-bate Rabiča, da boste na občinske stroške delali vodovod na senožetih? Kadar ga ni zraven, pa pravite, da na to se misliti ni, da bi mu uapravili vodovod na občinske stroške. Ali je to moško, kar nameravate storiti z cmsn nskrh hikom Verwegerjem? Ce pa h^te IS' kal izvedeti, kar povejte, sem Vam na razoolacm Martin tooč, vulgo Stanej, Koroška Bela
Kar se tiče gasilnega društva pa samo toliko: Kaj se Je pregrešilo gasilno društvo, da je sme imeti veselice z godbo? Morda je g. gupnik nevoljen, ker je dobro delovanje v društvu. Ako ,Vam pa godba ni všeč, pa si poma-
gajte, saj imate prosto pot. Ni še doglo, kar ste se izrazili na seji gasilnega društva, da je čudno, da ne pride do nobenega prepira med nami. Sedaj ste ga sami naredili, ker to je Vaše delovanje, zasejati prepir v občini. — Anton Svetina, podnačelnik; Janez Smolej, četovodja; Erbežnik Jernej, blagajnik; Smolej Franc, gasilec.
— Denunciant na delu. (Dopis iz Nabrežine.) Pred mesecem je bil v Nabrežini železničarski shod, kateremu ie predsedoval sodrug Jan. Takoj po otvoritvi shoda je podal besedo sodr. Kopaču, ki je razložil pomen delavskih zaupnikov in je tudi omenil pri tem, kako je železniški zdravnik v Nabrežini postopal z nekim delavcem in da bo imel še zaradi tega opraviti pri sodišču. Nato je odšel s. Kopač in s. Jan je prečital zahteve železničarjev s postaje Nabrežina. Navzočim je dal te zahteve v podpis. Na shodu je bil tudi denunciant, ki je prežal na vsako besedo s. Jana. Z ozirom na izvajanja s. Kopača, je neki železničar menil, da se mu ne zde povsem verjetna, ker pozna zdravnika kot dobrega človeka. Sodrug je še enkrat pojasnil to zadevo. Takoj drugi dan po shodu, že ob 8. zjutraj, je bil denunciant na delu pri zdravniku. Za njim je prišel še eden in. oba sta na-tvezila zdravniku same laži. Da je organizacija že doslej plačala za dotičnega delavca tisoč kron, čeprav ni bil organiziran, da je predsednik podpise nabiral za premestitev zdravnika iz Nabrežine. Seveda je zdravnik to tudi verjel in je takoj razbobnal po Nabrežini, kako ga »preganjajo« socialni demokratje. Predsednika organizacije je naznanil na ravnateljstvo v Trst, seveda po nedolžnem, ker se zdravnik ni poprej prepričal, če je kaj resnice na tem, ali ne. Gospodu zdravniku bi svetovali, naj raje drugič denunciantu pokaže vrata, bo veliko lepše in bolj zdravo, kakor ljudi dolžiti po nedolžnem. Denunciantu pa čestitamo, da si je izbral tako čedno opravilo.
— Jugoslovanska socialistična mladina v Trstu išče učitelja za poučevanje tamburaške-ga zbora. Plača po dogovoru. Ponudbe sprejema »Jugoslovanska socialistična mladina« v Trstu, Via Appiari Št. 12, I. nadstr. od 8. do 12. zvečer.
Vabilo na naročbo.
Naročnina.
Za avstro-ogrske kraje::
Celo leto................K	10.40
pol leta.................»	5.20
četrt leta...............*	2.60
mesečno...................»	—.90
Za Nemčijo:
Celo leto................K	12.—
pol leta.................»	6.-—
četrt leta...............»	3.—
za Ameriko letna ...»	14.—
polletna.................»	7.—
Posamezna številka 10 vinarjev.
0 Vse čifateTje vabimo, da se~naroče na »Zarjo« in pošljejo naročnino. Naročnina se pošilja pod naslovom Upravništvo »Zarje« v Ljubljani.
Teorija in praksa.
Sodrug dr. Oto Bauer pravi v zadnji številki »Kampfa« o teoriji in praksi sledeče:
»Teoretično je morda to pravilno; ali praktična izkušnja uči drugače«, tako govorjenje, katerega se poslužujejo radi mnogi sodrugi, ne pristoja socialnim demokratom . . . Socialni demokratje so ponosni na to, da je utemeljena naša politika na znanstvenem spoznanju.
Kaj pa je »teorija«, kateri postavljajo nasproti »izkušnje« ? Nič drugega ni kakor rezultat izkušnje, seveda ne izkušenj iz tesnega prostora enega kraja in ne kratke dobe enega človeškega življenja, temveč izkušenj vseh dežel in vseh časov, izkušenj, ki nam jih pripoveduje zgodovina narodov in izkušenj, ki nam jih odkriva statistika velikih prikazov med masami. Take zbrane in urejene izkušnje imenujemo znanstvo, teorija.
Umetnost in književnost.
Ido — mednarodni jezik. Od mnogo strani sem dobil zadnji čas vprašanja, kaj da je z Ido jezikom. Ker mi ni mogoče tolikim osebno odpisati, naznanjam tem potom, da Ido lepo in brez hrupne reklame napreduje. Na Dunaju se n. pr. ravno sedaj vršijo trije tečaji za Ido, po nekod mu pa stari Esperanto, ki ga le še z denarjem in premijami vzdržujejo, pripravlja
K0LC5A PRI2NAN0 ,HAJ: BOLJŠA 56DflNjd‘Št*X
mm
LJUBLJANA MARIJE TERE: ZIJE CESTA st. Hi NOVI SVET NASPROTI K0LIZEJA ZAH-TEVAJTE PRVI SLOV.CENIK BREZPLAČNO ^
pot do občinstva. Smotreno delo, znanstvena podlaga ter praktična in lahka uporabnost brez-dvomno zasigura Ido jeziku bodočnost. — J. Kovačič._______________
Odgovorni urednik: Ivan Toka n. Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
LJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA- 4 SEPZDRflVNK.PRMARU -DR FR. DERGANC
Na obroke zlata verižica
z is gosjHidf in dame
60 gramov težka, K 140 —, mesečno 4 K- Prve vrste srebrna ura s 3 srebrnimi pokrovci 14 K. Pošilja sena vse strani. Kdor bi rad ceno kupil uro in verižico, piše naj takoj. R. LECHNER, Bfe-dava (Lundenburg) 707, trgovina z zlatnino.
ura za reklame.
Kdor hoče elegantno in fino uro za gospode ali dame zastonj, naj piše takoj na tvrdko ur
Fr. Schmidt,
Pragn,-Y inohrail y.
Avstr, orožnotvorniška družba, Steyr,
Porok za najprijetnejšo vožnjo s kolesom ob času dopusta ali počitnicah je
(orožno kolo) najboljše kolo monarhije
KOLO
^KOSMOS -
dobro, ceno ljudsko kolo.
Katalogi gratis in franko od zastopnikov Ivan Jax A sin, Ljubljana.
Najboljši so danes
v® 1	•	«	•	I
niiti
Prednost: Sira tudi nazaj; pouk brezplačen.
Garancija deset let.
KrogllCan lak (Kugallagor).
V rabi jih je že 2 in pol milijona.
Zahtevajte cenik, ki je poštnine prost.
=1
Stroi veze (Štiha)
maši nogavice in perilo.
Jos. Peteline
= Ljubljana, =
Sv. Petra nasip št. 7 ([za vodo, poleg gostilne pri fajmostru).
Stroji za vsako obrt in kolesa.
Okrajna bolniška blagajna v Gorici.
Štev. 2301/IX 1914
Razpis službe.
Pri podpisani je razpisana služba
strežnika - vratarja
katero je nastopiti s 1. septembrom 1914 in za katero se zahteva razun strokovne izobrazbe tudi znanje deželnih jezikov. K tej službi je spojeno stanovanje in kurjava v naravi.
Prošnje, s to zadevnimi zahtevami plače in opremljene z dokazi strežniške službe ie vložiti vodstvu blagajne najpozneje do 31. julija 1914.
Nadaljna pojasnila se dobe ob navadnih uradnih urah v blagajniški pisarni
Iz okrajne bolniške blagajne v Gorici,
dne 24. junija 1914.
Predsednik:
Alfred Callinl 1. r.
 Okrajna bolniška blagajna v Gorici.
Štev. 2626/IX 1014	Tr	.	nTT
VABILO
Podpisano vodstvo vabi delegate članov blagajna In zastopnike delodajalcev na
redni občni zbor
ki se vrši v nedeljo 12. julija 1914 ob pol 11. zjutraj v dvorani blagajniških uradov (ulica Morelli štev. 16),
DNEVNI RED:
2* Poro^Ha*n 0^°*,r*tev zaP*8nika zadnjega izrednega občnega zbora z dne 21. dec, 1913. 8. Statistično in blagajniško poročilo za leto 1918.
4. Predložitev in odobritev računskega sklepa in izkaz premoženja za leto 1913.
5. Volitev nadzorovalnega odbora.
6. Volitev razsodišča.
7. Raznoterosti.
Za načelstvo okrajne bolniške blagajne v Gorici,
dne 1. julija 1914.
Predsednik: Alfred Callini 1. r.
Opomba: Delodajald so lahko zastopani — glasom § 29. blagajničnih pravil — po svojin z rednim pooblastilom pooblaščenimi uradniki. Toliko delegati članov kolikor zastopniki delodajalcev se morajo izkazati na občnem zboru z izkaznico.
Konsumno društvo za Ljubljano in okolico
registrovana zadruga z omejeno zavezo opozarja konsumente na svoje prodajalne, kjer se oddaja članom
dobro in zdravo blago po zmernih cenah
Po leti
Pisarna je v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta št. 56 v lastni hiši
■ so uradne ure od 7. do 2. in od pol 6. do pol 7. zvečer.
Hranilne vloge se obrestujejo od dne 1 iulija 1914 dalje po
5°« -**
kontni da^vels: plača diuitvo samo.
Načelstvo.
(Varstvena znamka.)
Cenejše vrste od K 150 naprej . . . . . . . . K 26'—
ISa izbiro pošilja tudi na deželo: Krasna j—^ |	krila, kostume, plašče,
lil	domače obleke, perilo mo-
1	derce jn vse modno blago.
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg štev. 9. Lastna hiša.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah in krstni 6pravi.
————— SolidLaa-a, tvrdka. "
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to svrho spadajoče blago dobite najceneje v specialni trgovini
A. & E. Skaberne; Mestni trg 10.
Velika izbira!	Solidna	postrežba!
Pozor občinstvo!
Pozor stavbeniki!
Gostilna
Florljanska ulica štev. 6. ^ Pristna vina. Domača uhinja
Benisch
Okrajna bolniškabla-gajna v Ljubljani.
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah In praznikih je blagajna zaprta.
■	Zaloga	pohi-	•	I	i	Ljubljana,Ma-
l	štvain	tapet-	j	«»•	I W^«tWlIi4	j	rije Terez-«a
|	niškega	blaga	j	mizarstvo.	}	c< ^ (Kolizej).
S......................................—..........
! Zaloga spalnih ter je-[Zaloga otomanov, di-|	dilnih	sob	v	različnih j:	vanov,	žimnic
[: najnovejših slogih. : i in otroških vozičkov
Ordinira
Zdravnik blagajne
Stanovanje
Dr. Zajec Ivan
splošno zdravljenje
Frančiškanska ul St. 2, 11. nadstt.
Dr. Košenina Peter
splošno zdravljenje
Turjaški trg št. 4
Dr. Robida Ivan
splošno zdravljenje
Dalmatinova ul. št. 3, pritličje
Edna posebnost likerja je
Dr. Ipavic Benjamin
splosno zdravljenje
Mestni trg št. 3, 1. nadstiopje
Dr. Bock Emil
očesne in ušesne bolezni
Frančiškanska ul. št. 4, pritličje
Dr. Demšar Jernej |8.I/fl0 3_5
kožne In spolne bolezni
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član vam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpoln eni bolniški list se mora takoj oddati s blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne.
Načelstvo.
Prešernova ulic št. 3, Ul. nadstr
Zdravnik = želodca'
===== Potniki ===== v severno in južno AMERIKO
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Trst-I\ew>oik, Buenos Aires-Rlo de Janeiro
z najnovejšimi brzoparnlkl z dvema vrtinicama, električno razsvetljavo, brezžičnim bozojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopelj itd.
B. Gotzl
Krasne novosti spomladanskih in polletnih oblek, površnikov domačega Izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Brez konkurence!	Solidna	postrežba
------------------- Nafnižfe	cene.	-------------
Ljubljana
; Mestni trg št. 19.