"POŠTNINA PLOCONA V GOTOVINI * * DECEMBER Koledar Apostolstva molitve za december 1932. Glavni mesečni namen, blagoslovljen po sv. očetu: Hrepenenje po nebesih. Misijonski mesečni namen, blagoslovljen po sv. očetu: Afriška „Bantu" plemena. Mesečni zavetnik: sv. Silvester p. (31.) Dnevi Godovi Posebni dnevni nameni Vedno češčenje sv. R. T. Ljublj. Sk. | Lavant. Sk. 1 2 3 Četrtek Petek Sobota Eligij škof Bibijana dev. m. Frančišek Ks. sp. Adventni duh Posvetitev družin S. J. Indija, Kitajska, Japonska Ljub. Jožef in. Boh. Bistrica Lozice Dobrovnik Turnišče Celje Sv. Danij. 4 5 6 7 8 9 10 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. adv. Barbara m. Saba opat Nikolaj šk. sp. Ambrož š. c. uč. Brezni. Spočetje Peter Fourier sp. Lavret. M. B. Pogostno sv. obhajilo Trpeča Rusija in Mehika Proglas Slomška za blaž. Proglas Barage za blaž. Čistost mladine Starši in vzgojitelji Marijine družbe Zagorje ob S. Metlika Novo mesto Mošnje Ljublj. stolnica Kamnik Kokra Celje Sv. Danij. m Celje Marij. c. Limbuš Ruše Sv. Lovrenc m 11 12 13 14 15 16 17 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. adv. Damaz p. Sinezij muč. Lucija dev. m. + Spiridijon sp. Kristina dev. + Evzebij š. m. + Lazar škof Apostol, mož in fantov Dijaške kongregacije Duhovne vaje in misijoni Spreobrnjenje grešnikov Opravljanje svete ure Misijonska društva Duhovniki in škofje Studenec Šk. Loka uršul. Dražgoše Grahovo Zagradec Adlešiči Sorica Puščava Maribor Magd. » Sv. Duh Osi. v. Sv. Križ Marib. Selnica 18 19 20 21 22 23 24 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. adv. Gracijan š. Nemezij muč. Liberat muč. Tomaž aposiol Zenon muč. Viklorija d. m. + Adam in Eva Sv. oče. Katoliška akcija. Državniki in njih svetovalci Brezposelni in zapuščeni Preganjanje katoličanov v Španiji Protiverske organizacije Odvrnilev krize Priprava sveta na božič Turjak Lipoglav Krašnja Sava Ovsiše Lj. Marijanišče Harije G. Sv. Kungota S. Marjeta Pes. Maribor šol. ss. S. Barbara Slg. S. Martin Vur. S. Peter Marib. m 25 26 27 28 29 30 31 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Božič R j. K. Štefan muč. Janez E v. ap. Ned. otroci Tomaž š. muč. David kralj Silvesterp.(m.z.) Mir med narodi Zaradi vere preganjani Katol. učenjaki in izobraženci Verska vzgoja v družinah Dobrodelne akcije in zavodi Verski listi. Dober tisk. Zahv. za dobrote. Umrli. Vipava Postojna Vrh pri Vinici Rateče Semič Košana Ljublj. bogosl. Maribor franč. » m Kamnica Maribor sioln. m PROŠNJE. F. T. se priporoča presv. Srcu J. in sveto-gorski Materi božji ter sv. Tereziji D, J. za pomoč v hudi stiski. — V molitev se 'prip. Š. F. za usliša-nje v važni zadevi in za zdravje, ZAHVALE. Marijina družbenka ee zahvaljuje Jezusu, Mariji in škofu Slomšek-u, da je zadobila dušni mir. — V težki bolezni sem se zatekel z gorečo molitvijo k sv. Tereziji D. J. za pomoč; zdravje se mi je vrnilo. Javno izrekam zahvalo. Jenko J. — Zahvala ubogim dušam v vicah za pomoč v težki zadevi. — Š, F. se zahv. Lurški M. b. in sv. Antonu za zdravje oči in za Uslišano prošnjo. Zahvala. Podpisani Kodrič Anton, Preša U p. Majšperg se iskreno zahvaljujem »KARITAS« posmrtninskemu oddelku Vzajemne zavarovalnice za posmrtnino po moji sorodnici Danjko Mariji, ki je v osmem mesecu zavarovanja umrla. Moja dolžnost je, da »KARITAS« vsem najtopleje priporočam kot solidno in popolnoma varno ustanovo. PreSa, 28. okt. 1932. KOdrlC Anton 1. r. DELO v teh težkih časih se more še najlažje dobiti z ustanovitvijo domače pletame. — Mi damo vsakomur tekoče delo, ker smo odjemalci za pletenine, dobavimo prejo in izplačamo zaslužek za pletenje, kar dokazuje mnogo zali valnic. V slučaju, da b očete delati in zaslužiti, se obrnite po gratis prospekte na tvrdko DOMAČA PLETARSKA INDUSTRIJA JOSIP KA.LIS, MARIBOR, TRUBARJEVA 2, odd. 35 Zarja nad temnimi prepadi (Za praznik Brezmadežne.) Kadair človek naredi svoj prvi večji greh, še prav posebno živo začuti vso njegovo grenkobo in nesrečo. Zave se, da je nekaj zlega sprejel v svojo dušo, in to zlo ga sedaj muči in peče in ponižuje pred samim seboj. S težkim domotožjem razmišlja o prejšnjem času brezgrešne nedolžnosti in si ga želi nazaj. Suženj greha je postal, pa to suženjstvo je zanj trdo in poniževalno in bridko; njegovo srce še vedno drži z Bogom, z vestjo in s čednostjo; v grehu vidi svojega sovražnika in mučitelja. Že ob početku človeštva je bilo tako. Ko sta se Adam in Eva pregrešila ter so kot grom udarjale besede Sodnika okrog njiju, sama sta pa s povešeno glavo in s strtim srcem stala ob izgubljenem raju: sta občutila vso težo in nesrečo svojega dejanja. Zdaj sta spoznala dragocenost brezgrešnega življenja in prijateljstva božjega; z žalostjo sta se spominjala dušnega miru, ki je poprej domoval v njunih srcih, sedaj se je pa moral umakniti in dati prostor kesanju, razočaranju in nemiru. Nad to dušečo temo jima je pa svetila lučka, katero jima je bil prižgal sam Bog ob izgonu iz raja; ni jima šla iz glave božja obljuba o Ženi, ki bo prišla rešit človeštvo in kači — zapeljivki stret glavo, zdrobit okove greha in v sebi zopet utelesit popolno nedolžnost in brezgrešnost. Hrepeneče sta se ozirala na to Zmagovalko in se ob njej tešila v svoji nesreči in brezupnosti. Milo jima je svetila ta zvezda iz bodočih temnih davnin: zvezda Marija, znanilka in nosilka lepših časov, vsa lepa in svetla v svoji brezmadežnosti. Brezmadežna, V težkih in neveselih časih živimo čudi mi. Veliko dobrega in plemenitega je še na zemlji, v mnogih dušah še vlada Bog, vest in krepost. Vendar ker je javnost Bogu tuja in ponekod tudi sovražna, ne morejo vsi dobri posamezniki dovolj priti do veljave. Mrak grešne bogoodtujenosti leži na zemlji in že mlada srca se zastrupljajo, da potem nimajo dovolj moči in jih zajemajo silni vrtinci strasti in zapeljevanj. Iz tega mraka pa udarjajo žalostni kriki na naše uho, človeštvo je ob vsem zunanjem napredku nesrečno in nosi ogromno gorje v svoji notranjosti. Tolažba molitve je na premnogih krajih ponehala, po velemestih sprejemajo cerkve in cerkvice le majhen del prebivalstva v svoj sveti mir. Borba za kruh in oblast, za čast in za zlato- strašno divja in mori in duši srca, ker so ljudje, kjer bivajo na gosto skupaj, pozabili na dobrega nebeškega Očeta in na njegovo skrb in previdnost. Sebičnost odtujuje in izkorišča ljudi; ozračje je nasičeno s pohlepom in pohoto, 'ki sii iščeta žrtev. Jezus je z besedo »ta svet« vedno zaznamoval nekaj zlega in božjemu kraljestvu sovražnega; že površen pogled na svet nam dokazuje, kako se je tudi v tem pravilno izražal. Prav zato pa nam 8. december, praznik Brezmadežne, zablesti v čarobni luči. Nekaj neizrekljivo lepega in vzvišenega stopi na ta dan pred naše žalostne in razočarane duše: Devica in Mati, brez sence in sledu greha od prvega hipa bivanja, vsa lepa in vsa sveta. Polna milosti od svojega prvega začetka. Tih ponos preveva naše srce na ta dan: torej vendar eno izmed človeških bitij, vendar nekdo izmed našega grešnega sorodstva, ki je ohranil vse dostojanstvo rodu in ga še dvignili do nedoumljivih višin! Da, Brezmadežna je utelešeno ko- prnenje človeštva po neoskrunjeni dušni lepoti in veličini. Ona je kot luč, ki sveti in sije nad zastrupljenimi močvarami padlega in slabotnega človeštva ter mu kaže lepšo pot. Je kot prenežni beli cvet, ki se je raze vel nad to solzno dolino, od greha oskrunjeno in od Pravičnega prokleto. Zato jo za 8. december vsi pozdravljamo. O le krasite ji oltarje in ji nosite zelenja in cvetja! Prižigajte ji luči in pojte ji speve! Klečite pred njeno podobo in ji darujte svoja srca! Njej, prelestni Zarji, ki je bleščeče zažarela nad mračnimi in temnimi prepadi in nam iz svoje neoskru- njene in neizrekljivo bogate brezmadež-nosti dala Sonce — Kristusa. Zdrava, polna milosti, blagoslovljena med človeškimi otroki! Blaženi Herman, prvi prior dominikanskega samostana v Brežah na Koroškem, ustanovljenega od bi. Heme, je takole molil: »0 ti presladki Jezus, stori me vrednega, da bom tvojo in svojo Mater, najlepšo in najslavnejšo med vsemi, z ustnicami hvalil, s srcem ljubil in častil in posnemal njena dela!« Tudi mi k Jezusu in k brezmadežni Devici in svoji Materi tako vzdihnimo! Dr. Fr. Jaklič. SONCE V MOJO D U S O SIJE... Sonce v mojo dušo kadar ti pri meni si, križ mi venec sreče vije, če z menoj ga nosiš ti. Pridi, o Marija, k meni, nosi križ gorja z menoj, v svoje me srce zakleni, da otrok bom večno tvoj! Strma pota so življenja, boj jih spremlja in vihar, v morju tonemo trpljenja polni zmote in prevar. 0 poglej na nas mornarje, temno pot nam razsvetljuj, pelji nas do večne zarje, z nami, Mati, se vojskuj! 0 Marija, vedno bije za nesrečne ti srce, v tebi upanje nam sije, da minilo bo gorje. Prosi Jezusa goreče, da nas sprejme v sveti raj, tam ti bomo večne sreče speve peli vekomaj! Gregor Mali. Vir Katoliški dejavnosti Vsak učinek ima neki vzrok. Nič ne postane samo iz sebe. Za vsako dejanje je treba moči. Brez moči, brez pogonske in gonilne sile stroj stoji. Tako je tudi v duhovnem življenju. Ako ni moči, ne gonilne sile, bo vse govorjenje o dejavnosti (akciji), o načrtih in osnutkih premnogokrat le kup goreče slame, brez koristi in brez uspeha. Kje leži torej moč uspešne »Katoliške akcije«, kje vrelo njene sile? »Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu; zakaj brez mene ne morete nič storiti.« (Jan 15, 5.) »Duh je, ki oživlja« (Jan 6, 63.) Te besede Kristusove vsebujejo vso skrivnost krščanskega pokreta tekom dvajsetih stoletij. V označenih besedah imamo jasne smernice za Katoliško akcijo tudi v naših dneh. Kakor namreč vinske mladike črpajo moč in življenje, da morejo rasti, cveteti in slednjič obroditi, edinole iz trte, tako črpamo in zajemamo mi življenjsko moč iz Kristusa. To nadnaravno življenje nam Kristus dovaja po zakramentih, po skupni molitvi, skupnem bogočastju, z eno besedo potom sv. liturgije. Tu žubori neusahljivi vir milosti in moči, tu polje močno, resnično, nadnaravno življenje, tu črpamo modrost križa in odpovedi, tu se navzamemo duha Kristusovega. Središče in višek našega bogočastja pa je — s v. m a š a. Vse bogočastje: jutra -njice, hvalnice in pa večernice, sploh vsa služba božja se vije kot lep venec okrog središča: sv. maše. Tako je sv. maša — daritev — cilj in početek vsega našega verskega življenja. Da, daritev! Krvava na Golgati, nekrvava pri sv. maši. To je ključ vseh skrivnosti verskega, nadnaravnega življenja, to je studenec pristnega verskega življenja, življenja iz vere, življenja — polnega ljubezni, bogatega na žrtvah, življenja — daritve! Iz odrešilne daritve našega Gospoda Jezusa Kristusa na križu in pri sv. maši nam torej doteka nadnaravno življenje, in iz tega zopet izvira naša dejavnost, Katoliška akcija. Če te medsebojne odnose dobro premislimo, nam bo samo po sebi jasno, kakšna mora biti v svojem najglob-jem bistvu prava Katoliška akcija. Predvsem resnična, iskrena. Izvirati mora iz resničnega, nadnaravnega življenja. Njena gonilna sila mora biti sveta, plameneča ljubezen do Boga in do bližnjega ter živa zavest, da smo otroci božji. Ne zunanji razlogi, temveč resnično, prekipevajoče življenje iz Kristusa in za Kristusa nas mora naganjati za Katoliško dejavnost. Taka je bila katoliška akcija prvih kristjanov. Okrepljeni z božjim kruhom ter napojeni s skrivnostnim vinom so šli med poganski svet, in njih čista, sveta duša je izžarevala neko nepopisno privlačno silo, ki je pridobivala najboljše, najplemeni-tejše izmed poganov za Kristusa. Tedaj so bili, ne toliko duhovniki, temveč mnogo bolj laiki razširjevalci božje besede in božjega kraljestva: vojaki, trgovci, obrtniki itd. Le tako je bilo mogoče, da se je krščanstvo kljub vsemu preganjanju, zatiranju in zaničevanju tako hitro širilo. Laiki, polni resničnega verskega življenja, so bili tedaj najboljši, najagilnejši člani, stebri Katoliške akcije. Če naj hodijo tudi naši katol. laiki po istih stopinjah (dela je dovolj, saj je ves svet eno samo misijonsko polje), jih je treba voditi k onim starim studencem, ki so iz njih že naši pradedje črpali močno in prekipevajočo krščansko življenjsko silo: k sv. liturgiji, k čim popolnejšemu združenju z našo trto — Jezusom Kristusom, virom življenja, moči in svetosti. Katoliška akcija pa mora biti tudi požrtvovalna, da, biti mora daritev, nekrvava daritev v pravem pomenu besede. V najpopolnejši ljubezni se je Kristus za nas velikodušno žrtvoval, da nam je mogel pridobiti in podariti nadnaravno življenje. Ni mogoče torej drugače, kot da nas to nadnaravno življenje, ki izvira iz Kristusove žrtve na križu, zopet naganja k žrtvam, k nesebičnemu, požrtvovalnemu delu. Žrtvovati se moramo ne iz sebičnosti, ne iz pohlepa, ne iz častilakomnosti. Tako delo bi bilo le človeško, minljivo, nepopolno. Katoliška akcija pa je po svoji naravi povsem nadnaravna ustanova, saj je sad skrivnostnega življenja, ki izvira iz odprtega srca Jezusovega, saj gre za tem, da vse človeštvo združi v sv. veri, da vse človeštvo spoji s skrivnostno trto: Jezusom Kristusom. Odkod n. pr. Baragovi nezaslišani uspehi? Kako, da je zmogel započeti ter dovršiti tako velikansko »akcijo«? Čitajte njegov prekrasni življenjepis, ki ga nam je lani podarila Mohorjeva družba, in jasno vam bo, da je to vršila v njem Kristusova moč, nadnaravno življenje, molitev in daritev, t. j. sv. liturgija. Seveda, dogaja se tupatam, da Bog da blagoslov tudi manj popolnim, manj čistim ustanovam na nadnaravnem polju. Toda to vrši božja neizmerna dobrota, božje brezkončno usmiljenje ter božja ljubezen napram sv. Cerkvi, ki neprestano dviga k molitvi svoje svete in čiste roke ter prosi usmiljenja za svoje slabotne otročiče. Če pa hočemo, da Kat. akcija dobro uspeva, če ji hočemo zagotoviti trajen uspeh, jo moramo postaviti na trden temelj, ki je Jezus Kristus; kajti »drugega temelja nihče ne more položiti razen tega, ki je položen, in ta je Jezus Kristus«. (1 Kor 3, 12.) Če nočemo, da takoj prvi vihar izruje cvetoče drevo naše Katol. akcije, je potrebno, da skrbimo za krepke in globoke korenine, da prodiramo v globin o, kjer izvira »živa voda«, Jezus Kristus. Če nočemo, da bo vse naše delo le »prazno mahanje po zraku«, da nas bo Katoliška akcle nekako slepila in navdajala z napuhom, je treba, da se v liturgiji učimo prave, resnične p o b o ž n o s t i. Iz Kristusa torej izvira vse naše življenje in tja se mora zopet vračati. Prav to je najgloblji zmisel Katol. akcije: Vse za Jezusa! O. Mih. Mlekuž O, S. B. Deset gramov taiškega apostolstva Ko sem podpisani tam poleti mešal in varil zdravilo zoper malokrvnost Katoliške akcije, sem zapisal drugih reči po 30 gramov, laiškega apostolstva pa samo deset. Zakaj tako? Zato, ker ti bo to-le, o čemer se bova danes menila, nekako kar samo po sebi jasno, čim si dobro spoznal, kako je s človeško dušo in kakšne pravice ima Bog do nje, in čim si boš prizadeval upodobiti se po Jezusovem Srcu z življenjem po njegovih naukih. Te-Ie tri reči so kakor korenine, deblo in veje: če bodo te korenine zdrave, bo deblo krepko in te veje sočnate, to je: če boš o teh resnicah globoko prepričan, bo iz vsega tega začel goreti v tvojem srcu kar sam od sebe zlati sad — laiškega apostolstva. Kdo je laik? Kaj je apostolstvo? Laik je — s to-le tujo, grško besedo — vsak, ki ni duhovnik, torej: neduhovnik, tako da lahko delimo vse ljudi, zlasti vse kristjane, na dvoje: v duhovnike in nedu-hovnike, ali: v duhovnike in laike. In kaj je apostolstvo? Tisto delovanje, kakršnemu so se posvetili apostoli potem, ko jih je Kristus poklical proč od čolnov in ribiških mrež. »Odslej boš ljudi lovil,« je rekel tedaj Kristus sv. Petru, »in« — tako nadaljuje sv. pismo (Luk 5, 10, 11) — »potegnili so čolne h kraju, popustili vse in šli za njim.« In kako so apostoli »ljudi lovili«? Talko, da so jim oznanjali Kristusov nauk, jih s sv. krstom prerajali v otroke božje, jih sprejemali v Kristusovo Cerkev in jih navajali k življenju po Kristusovem nadku. In zakaj so se apostoli posvetili takemu delovanju? Prvič: iz ljubezni do Bog a. Pred vsem o njih velja beseda sv. Pavla (Rimlj 5, 5): »Božja ljubezen je izlita v naša srca po Sv. Duhu, ki nam je bil dan.« Kako jih je spričo te ljubezni bolelo, da Bog od tolikih in tolikih ljudi, ker ga niso poznali, ni prejemal ne ljubezni, ne hvaležnosti, ne dolžne časti in slave! Zato so šli na vse strani med pogane in »lovili ljudi« za Boga. Drugič pa jih je priganjala k temu njih ljubezen do ljudi. Saj je povsod, kjer je prava ljubezen do Boga, tudi ljubezen do bližnjega. Apostoli so gledali dan na dan na lastne oči vso grozno duhovno in družabno bedo poganov; obenem so pa videli jasno, da »v nikomer drugem ni zve-ličanja« kakor samo v Kristusu; »zakaj nobeno drugo ime pod nebom ni dano, da bi se mogli v njem zveličati« (Apd 4, 12). Da ljudi osrečijo, so jim hoteli dati z vero v Kristusa pravo bogopodobnost in nebesa, obenem pa s to vero položiti za ljudi tudi temelj njih časni sireči, zemeljskemu blagostanju. Pa porečeš morda: »Vse prav! A čemu naj jaz laik prevzamem kako apostolstvo, ko ste vi, duhovniki, za to na svetu? Vi ste ribiči. Lovite nas, pa nas boste imeli.« V tem ugovoru je nekaj resnice, pa nekaj zmote. Res je, da je za apostolstvo poklican predvsem duhovnik, ker se je za to usposobil. Zdravnik je učen na bolezni in zdravje, sodnik in advokat sta učena na postave, duhovnik pa na vse tiste božje stvari, ki so potrebne, da more voditi ljudi po poti krščanskega življenja v sv. nebesa. Tudi to je res, da je duhovnik za apo-stoilstvo od Boga odbran in od sv. Cerkve postavljen: apostolstvo je njegova stanov- ska dolžnost, njegova služba; zato pravičnost, da to službo tudi vrši. Zdaj pa čuj! Če tebe, laika, ne silita k apostolstvu stanovska dolžnost in pravičnost, te pa sili — ljubezen, ljubezen do Boga m do bližnjega, včasih pa tudi celo pravičnost in dolžnost! Vidva, oče in mati: ali se ne zavedata, da je vajina prva, najvažnejša, največja, najsvetejša dolžnost, dolžnost nad dolžnostmi — krščanska vzgoja vajinih otrok? Torej laiško apostolstvo med vajinimi otroki! — Gospodar, gospodinja: v svojo hišo in v krog svoje družine sta sprejela pastirja, pastirico, hlapca, deklo, služkinjo', vajenca — vajina dolžnost je, da skrbita za njihovo versko življenje, dokler ostanejo v krogu vajine družine, — da torej vršita med njimi laiško apoistolstvo. — Vzgojitelj, vzgojiteljica: izročili so vama mladino v vzgojo. Sveta dolžnost staršev -— krščanska vzgoja — je prešla na vaju, apostolsko delovanje napram tem otrokom je vajina d o 1 ž n o s t. Vse druge pa sili torej k apostolstvu vsaj — ljubezen. Saj je krščanska ljubezen tako zelo vsem zapovedana, da je Kristus rekel (Jan 13, 35): »Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako boste imeli ljubezen med seboj.« — »Otročiči moji,« nas uči učenec ljubezni, sv. Janez (1. pismo 3, 18), »ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici.« Kdaj pa ljubimo tako? Ne samo tedaj, če damo revežu kos kruha, kako oblačilo, kako drugo miloščino — to so telesna dela usmiljenja —, marveč še veliko bolj, če izkazujemo bližnjemu duhovna dela usmiljenja. Samo malo poglej okoli sebe, pa ti takih revežev ne bo treba šele dolgo iskati. Glej te od staršev zanemarjene otroke, ki rastejo kot gaber v hosti! Tega neumno objestnega fanta, ta kot pleve lahka dekleta: čutna zabava, čutno uživanje jim je edini evangelij, vse drugo — neumnost! Glej te vnemarne očete in matere — še sanja se jim ne o vzvišenih in svetih dolžnostih staršev! Glej nekatere naše inteligente — o puhlih napol-inteli-gentih in laži-inteligentih še govorim ne! — Nekaj izobrazbe jim je tako napolnilo glavo in srce z dimom napuha, da se čutijo poklicane za sodnike nad Bogom in njegovimi razodetimi resnicami! Njih življenje pa je pogosto tako, da se Bogu smili! O koliko akademskih divjakov je med nami! — Pravičnost in poštenost gineta čimdalje-bolj med nami. Mesta se bolj in bolj spre- minjajo v Sodome in Gomore. Z ruskih poljan odmeva že po naših krajih satansko rjovenje »brezbožnikov«: »Ni Boga!« In kjer ne priznavajo Kristusa in njegovega nauka, tam gine tudi zemeljsko blagostanje: čimdaljebolj silita med nas volčjeoka brezposelnost in lakota. Kje je rešitev? Okoli nas vre in golta vesoljni potop: edina rešitev je v Noetovi ladji, v sv. Cerkvi. Ne govorite: »Pomagajte vi, duhovniki! Po duhovnikih gre vera doli in gori.« Ne tako! Pomagaj vsak, ki ima še kaj srca v prsih! Pomagaj tudi ti, ki se šteješ za kristjana in ki moraš imeti Kristusovo ljubezen v srcu, če hočeš sploh še veljati za kristjana! Glej, kako se nekateri ljudje že od daleč ognejo duhovniku, če bi ga morali srečati! Kako so nekatere družine duhovniku nedostopne! Koliko jih je, ki ne marajo več ne v cerkev, ne k službi božji, ne k pridigi! Ti pa prideš morda s takimi vsak dan skupaj ali pa vsaj brez težave stopiš do njih. Samo prave Kristusove ljubezni ti je treba in pa toliko preudarnosti, da boš znal o pravem času ob pravo struno zadeti, prijeti za pravi konec niti, pa jih toliko lahko rešiš in osrečiš! Tu bo pomagal prijazen razgovor, dobrohotno prigovarjanje, malo pouka o kaki krščanski resnici. — Tam ti bo odprla vrata do mrtvih duš majhna miloščina, — Zdaj bo vrnila kakega izgubljenca na pravo pot dobra knjiga, ki jo posodiš ali podariš. Za novoletno ali božično darilo boš koga kar sam naročil na »Bogoljub a«, »Glasnika« ali »Cvetje«. — Drugikrat boš koga povabil in vzel s seboj k pridigi, mu priporočil tega ali onega spovednika, da je prijazen in da se ga ni treba nič bati, Včasih boš naletel na taka dva, ki ju je poročil peklenski rokovnjač kar s kozjo molitvico. Pomagaj jima, da se bosta pošteno poročila, ali pa ju pregovori, da bosta šla narazen. —- Ti, dekle, žena, boš morebiti kaki tovarišici lahko odprla oči, kam drevi s takim življenjem, ki ga je začela; drugo boš opozorila na zanke, ki ji bodo nastavljene v nameravani nevarni službi; tretji boš pokazala, kako njenemu izvoljenemu »angelu« rasteta dva črna rožička pod njegovimi lepimi, svetlimi kodri — seveda pa vse to brez laži, obrekovanja in natolcevanja. Tega te pa Bog varuj! Četrto boš spravila morda v Marijino družbo itd. — Tebi, fant, se bo morda — poskusi, potrudi se! — posrečilo izmotati tega aili onega tovariša iz nevarne druščine. Morda -— napelji stvar prav premišljeno, po do- govoru z drugimi dobrimi fanti! — se ti posreči razbiti kakšno nemarno in nevarno fantovsko družbo, ki je prava kuga za toliko mladih fantov; samo nobene laži ne in krivice, nobenega kola, sploh nič takega, za kar bi mogli orožniki prijeti. In tako dalje in tako dalje — kdo bi mogel našteti vse, kair ob povodnji po Savi priplava! Veliko krščanske ljubezni in pa nekaj soli v glavi — pa se da marsikaj dobrega storiti. A kako naj se lotim tega dela ? Prvič : gasi, kjer gori — pihaj, kjer skeli — zdravi, kjer boli — teši, kjer kdo trpi — lovi, kjer kdo v brezno leti — rešuj, kjer se kaka barka topi — podpiraj, kjer kdo medli -— odpiraj oči, kjer jih nevednost ali zmota slepi! Skratka: stori dobrega, kolikor moreš, kar sam od sebe, ne da bi te kdo k temu priganjati moral. O, to je več, kakor če bi zmetal med reveže kupe zlata in srebra. Drugič : stopi v Katoliško akcijo. Delaj apostolsko pod vodstvom duhovnih voditeljev! Nikar reči: »E kaj, povsodi samo duhovnik pa duhovnik! Saj mi, dobri katoliški laiki, lahko tudi sami kaj dobrega storimo!« Gotovo, pa ne samo kaj dobrega, ampak včasih lahko tudi kako — velikansko neumnost. Ne bodi hud! Lej, duše, ljudi navajati na dobro pot je velikanska umetnost. Tu ni zadosti, da ima človek samo dobro v o 1 j o , tu je treba predvsem bogoslovnega znanja in pa veliko modrosti in razsodnosti. Tisti pa, ki se je te umetnosti nalašč učil, je duhovnik. In končno: o n je za to postavljen od Boga in sv. Cerkve, on ima pravico in d o 1 ž n o s t nadzorovati in voditi vse, kar se godi v njegovi župniji glede krščanskega življenja. Zato je Katoliška akcija postavljena pod vrhovno vodstvo duhovnih pastirjev, O Katoliški akciji sami nič ne pišem: o tem so pisali drugi. Samo toliko ti rečem: v Katoliški akciji boš dobil največ prilike, da uspešno vršiš laiško apostol-stvo. Člani Katoliške akcije naj bodo desna roka duhovnega pastirja pri reševanju duš. Za ogromno povodenj dušne bede je še veliko premalo duhovnikov, tako da sami vkljub najboljši volji ne morejo vsemu kaj. Dragi bogoljub, ali si že postavljal kdaj kak mlaj, tako-le za kako novo mašo ali za procesijo sv. Rešnjega Telesa? In če je bil to res pošten mlaj, lepo vitek in visok in z mogočno zeleno krono na vrhu, ali si se kar sam spravil nadenj in ga postavil? Odkar ni več rajnega Štempiharja, ki bi bil nemara to naredil, vas je bilo treba že kar lepo številce, da ste spravili mlaj pokonci: z združenimi močmi, z verigami in žrdmi ste ga dvignili. Glej, tako je tudi s Katoliško akcijo: čim več vas bo, čim bolj boste res fantje od fare, čim svet-leje bodo sijale pred vašimi očmi te-le štiri zvezde: Bog — duša — lepota, moč in zdravje lastne duše — in Malo poznamo Slovenci sv, Otilijo. Le toliko je splošno znano, da praznujemo njen spomin 14. decembra, da je zavetnica bolnikov na očeh in da imajo po raznih deželah velike zavode, bolnišnice in domove za bolnike na očeh in za slepce, ki so izročeni varstvu sv. Otilije. Prav je, da se s to svetnico seznanimo tudi mi. Svoje dni se mi je ponudila redka prilika, da sem mogel obiskati znamenite svete kraje, kjer je isv. Otilija živela in izvrševala dobra dela v prid trpečim in siromakom. Sv. Otilija je bila doma v lepi in verni Alzaciji, v francoski pokrajini, ki sliči v marsičem naši divni Gorenjski. Prostrana ravnina je to. Po nji teče reka II, bogata je pestrega polja in travnikov, preprežena z belimi cestami; ob njih leže lične vasi in snažna mesta. Na eni strani jo obdaja Črni les, na drugi Vo-gezi. Eden vrhov Vogezov, visok okoli 800 metrov, ne daleč od znanega Štrasburga, nosi lepo ime: Otilijina gora. Tu je živela svetnica, tu je sedaj imenitna božja pot za Alzačane, pa tudi priljubljeno letovišče za premožnejše ljudi, ki žele preživeti nekaj poletnih mesecev v svežem, čistem gorskem zraku, proč od svetnega hrušča, v obližju samostanske tihote in pobožnosti. pa dolžnost laiškega apostolstva, tem bolj boste svojim duhovnim pastirjem v pomoč. Spravite v domači duhovniji vsaj eno kom-panijo skupaj, če je pa kraj večji, pa kar cel regiment. Na polkov prapor pa zapišite Cbristus vincit — Christus regnat — Christus imperat, po naše: Kristus zmaguje — Kristus kraljuje — Kristus naš car! Dr. Anton Zdešar C. M. Gregor Mali. Po starodavni legendi je bila sv, Otilija hči imenitnega alzašikega kneza Etticho in krepostne njegove žene Beresvinde. Zakon je ostal dolgo brez otrok, in nestrpno je čakal knez na rojstvo prestolonaslednika. Slednjič je zagledal v knežjem gradu beli dan otroči-ček, slepa deklica. Legenda ve povedati, da se je knežji oče spričo takega rojstva tako ujezil, da je hotel novorojenčka končati in bi ga tudi bil, da niso pravočasno umaknili deteta v daljni samostan. Tu je krstil deklico škof iz Regensburga, in —- evo čudesa: Slepa sirota je med delitvijo zakramenta spregledala. Ostalo je pa dete še dalje v samostanski oskrbi in vzgoji in se razvilo v krasno deklico, Na prigovarjanje brata je ostavila Otilija gostoljubni samostanski krov in odšla domov k družini — v ponovno nesrečo. Častihlepni knez je hotel dati hčerko v zakon plemiču iz obližja; tej nameri se je pa Otilija odločno uprla, ker je gojila v srcu že davno željo, da bi preživela življenje v samostanski družini. Zopet je morala bežati pred razjarjenim očetom, ki je poslal za njo služabnike z naročilom, naj jo dohite in privedejo nazaj. Že so ji bili za petami, kar poseže vmes samo nebo: legenda pravi, da se je odprla skala, kamor se je skrila Otilija pred očetovimi poslanci, BREZMADEŽNA Lilija prekrasna, dar ljubezni večne, upanje in nada zemlje si nesrečne. Božjega Vrtnarja rajski vrt dehteči, ki napajaš srca v neminljivi sreči. Zvezda najmilejša nam v temo prižgana, luč ljubezni svete, s čistostjo obdana. Tvojemu smo varstvu, Mati, izročeni, po ljubezni tvoji za nebo rojeni: Razprostiraj, Mati, nam roke ljubeče, varuj in tolaži v grehu krvaveče. Kliči, o Marija, za seboj trpeče in odpri po smrti raj nam večne sreče! Zdrava, o Marija! Sv. Otilija ki so drveli mimo, ne da bi jo bili zapazili. Ko je izvedel oče o čudežni rešitvi, je spoznal, da je tu vmes božji prst, in je odnehal, Dovolil ji je, da se vrne domov. Še več: podaril ji je celo goro in grad Hohen-berg na njenem vrhu. Otilija se je ogrnila z redovnim pajčolanom, zbrala okrog sebe enako mislečih tovarišic, preuredila grad v samostan in se notri nastanila s svojo samostansko družino, sama je pa ostala voditeljica vse življenje. Skrbna in sveto živeča samostanska predstojnica je zaslovela kmalu po celi deželi kot velika dobrotnica revežev in bolnikov, in od vseh plati so prihajali na goro romarji, da najdejo tu pomoči in tolažbe. Sv. Otilija je umrla; ni pa zamrlo njeno češčenje. Obiskovalcev gore s samostanom sv. Otilije je bilo vedno več, in kmalu je postala »Otilijina gora« sloveča božja pot, kjer so bili često romarji tudi čudežno uslišani. Taka božja pot je ostala gora do danes. Božja pot sv. Otilije je seveda tekom stoletij mnogo doživela in tudi veliko trpela. Radi hunskih vpadov in številnih požarov so bile redovnice samostan zapustile. Cerkev in samostanska poslopja so jela razpadati. Alzačan papež Leon IX. je dal poslopja obnoviti; osebno je posvetil cerkev in blagoslovil samostan ob priliki obiska rodne zemlje leta 1049. Pozneje so pokrile zopet razvaline priljubljeno božjo pot, pa je bila nanovo pozidana. Za časa francoske revolucije je bila gora podržavljena. Leta 1853. je pa prišla stara sloveča božja pot v last štrasburške škofije, ki je ostala njena lastnica do danes. Nenavadno ganljiva, sveta in blaga, dvigujoča in osrečujoča čuvstva navdajajo romarja na tej božji poti, posvečeni s svetim življenjem in delovanjem velike svetnice. Samotna je pot, ki pelje polagoma proti vrhu, kjer je stopala pogosto tudi noga sv. Otilije, da deli ljudem dobrote in milosti. Sredi gorskega pobočja se odpre obsežna ravnina s prijazno cerkvijo in velikimi razvalinami. Tu je stalo svojčas gostišče. Par sto metrov pod vrhom izvira izpod žive skale bister studenec, kjer radi zajemajo božjepotniki vodo, da jo pijejo, se z njo umivajo in zlasti oči izpirajo. Tu je naletela svoj čas svetnica na nadložnega starčka, ki je pri-romal na goro s slepim dečkom v veselem upanju, da najde pomoč pri veliki ljudski do-brotnici, Otilija udari s palico po skali, in takoj priteče iz nje voda; izmije oči dečku, ki je hipoma spregledal. Ob prihodu na vrh te pozdravi sredi smrečja in skal prekrasna kapelica, pravi umetnostni biser iz najnovejše dobe, ki jo na-zivajo: »Otilijin gozdni počitek«, Sem je zaha- jala svetnica iz samostana, da se malo sprehodi in odpočije. Že stojimo pred mogočnim samostanskim poslopjem. Po dvorišču sredi zgradb rastejo stoletne lipe, ki nudijo poleti romarjem prijetno hladno senco. Božjepotna cerkev je posvečena Materi božji. Iz cerkvene ladje vodijo stranska vrata v »Otilijino kapelo«, kjer počiva na oltarju njeno svetniško truplo. Vse stene so poslikane s prizori iz njenega življenja, Tu sem posebno radi zahajajo romarji molit in se priporočat čudodelki. Zadaj za kapelo se širi obsežna terasa, ki nudi nedopovedljivo krasen in veličasten razgled po Alzaciji in še dalje preko mej. Tu se dviga proti nebu mogočen vitek stolp s kipom sv. Otilije na vrhu, Močan vtis pusti v duši pogled na ta lepi ikip svetnice, gledajoče z vrha hriba doli proti Alzaciji, ki je v njenem varstvu. Kip je izdelan v nadnaravni velikosti in poočituje svetnico, kako blagoslavlja z desnico drago ji rodno zemljo, v levici pa drži sv. evangelij, »Kdo bo našel močno ženo?«, vprašuje sv, pismo. Ena izmed njih je brezdvomno sv. Otilija. Tako krepostna je bila, tako usmiljena, tako blaga in nesebična. Koliko dobrot je izkazala človeštvu tekom zemeljskega bivanja. In koliko jih skazuje še danes! Dan za dnem prihajajo gori romarji, prejemajo dušno tolažbo, često celo telesno pomoč. Grešnike kliče s svojim zgledom na pot krščanskega, bogoljubnega življenja. Pravičnike vabi k vztrajnosti in h krščanski popolnosti. V romarski cerkvi je izpostavljeno sv. Rešnje Telo v vedno češčenje; možje iz cele Alzacije, organizirani v »Apo-stolstvu mož«, se vrste po gotovem redu in prihajajo na goro ter časte noč in dan Najsvetejše. Koliko milosti za domači kraj, pa tudi za ves svet! Še več! »Otilijina gora« ni le božja pot, ki vabi !k sebi številne romarje, marveč tudi, kakor že omenjeno, letovišče premožnejših Alzačanov in drugih. Dve krasni, po šest metrov široki asfaltirani cesti vodita iz doline na vrh in pospešujeta promet na goro. Samostanu je prizidan velik hotel za letoviščarje s preko 150 sobami, opremljenimi z vsemi najnovejšimi udobnostmi: električno razsvetljavo, telefonom, mrzlo in toplo vodo, centralno kurjavo, čitalnico, igralnimi sobami, prodajalno in drugim, Poleg teh stalnih letoviščar-jev pa prihaja poleti dan za dnem množica gostov na izlet. Ni ga skoro dneva, ko ne bi stalo na veliki planoti po dvajset in več avtov in avtobusov, ki so pripeljali številne izletnike. Gospodarstvo romarskega gostišča in hotela vodi poseben duhovnik-ravnatelj, postav- ljen za ito od škofa; gospodinjstvo pa vodijo s priznano dobroto in snago sestre križarke, ki strežejo tudi gostom pri mizi. Čisti dobiček celega podjetja se porablja za vzgojo duhov-skega naraščaja, kar danes v težkih gospodar- skih prilikah posebno prav pride. In tako oBog obrisal vsako solzo — in smrti ne bo več«. (Raz 21, 4.) — »BOGOLJUB« naj nas obvešča o razmahu v »Katoliški akciji«, o vsem katoliškem gibanju in napredku po domovini in po svetu, zlasti pa o razvoju Evharističnega in Marijanskega življenja. Marijine kongregacije naj imajo tudi v bodoče v »Bogoljubu« jasno in točno ogledalo, ki jim bo predočevalo lastno sliko: ali je brezhibna, cvetoča, mladostna, —■ ali pa je razdrapana, mršava in zdravila potrebna. Prav radi tega bo »Bogoljub«, ki je glasilo Marijinih družb, vsem članom in članicam prav posebno na srcu zlasti sedaj, ko je nesrečna gospodarska zadrega jela že tudi glodati na koreninah našega cerkveno-verskega časopisja. Marijine družbe so že sedaj umeoale in tudi izvrševale prevažno nalogo »Katoliške akcije«, ki hoče utrjevati kraljestvo Kristusovo z dobrim tiskom. Širile in priporočale so krščanske časopise. Letos to apostolsko delo ne bo prav lahko; ali zavedajmo se, da se žrtvujemo za lastno glasilo in v slavo Marijino, če širimo »Bogoljuba«. Vsi smo prepričani, da brez dobrega verskega, družinskega lista, kakor je »Bogoljub«, jame hirati verska zavest, da pojema krščansko življenje in prava značajnost. Žalostnih zgledov imamo vse polno po družinah, ki jim za verski časopis ni mar, pač pa dopuščajo, da se mladina zastruplja po dvomljivih, verskobrezbrižnih ali celo pro-tivnih listih. Dragi prijatelji in sotrudniki našega lista! Kakor bo težko, spraviti skupaj potrebne dinarje za naročnino, vendar se nadejamo, da bo šlo in da bi mogli v številu naročnikov še napredovati, če se vsi zavzamemo zanj. Glejmo, kako se pehajo in kaj žrtvujejo nasprotniki, da spravijo slabo, dostikrat škodljivo in pohujšljivo časopisno blago med ljudi. Ali naj mi mirno gledamo?! Povsod se dobe družine, kjer je »Bogoljub« še neznanec in tujec. Naj postane tudi tem naš list domači prijatelj. Vsem pa, ki bodo v bodočih dneh vršili vzvišeno apostolsko delo za širjenje krščanskih časopisov, zlasti »Bogoljuba«, naj Bog plača z bogatim blagoslovom! Odpustki za mesec december 1932 1. Četrtek, prvi v mesecu. Spomin vseh rajnih iz treh redov sv. Frančiška. P. o.: a) udom br. sv. R. Telesa v bratovski cerkvi; če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v župni; b) istim kakor 12. dan. 2. Petek, prvi v mesecu. P. o.: a) vsem, ki nekoliko premišljujejo dobrotljivost presv. Srca Jez., prejmejo spravno sv. obhajilo in molijo po namenu sv. očeta; b) udom br. presv. Srca Jez.; c) istim kakor včeraj. 3. Sobota, prva v mesecu. Sv. Frančišek Ksav. P. o.: a) vsem, ki prejmejo sv. zakramente, opravijo kake pobožne vaje na čast Brezmadežni, da nekoliko zadoste za njej storjena razžaljenja in molijo po namenu sv. očeta; b) udom »Dejanja sv. Detiin-stva«, če molijo za njega razširjanje. 4. Nedelja, prva v mesecu. Udom rožno-venske br, trije p, o,: 1. če obiščejo bratovsko kapelo; 2, če so pri mesečni procesiji; 3. če v bratovski cerkvi nekaj časa pobožno molijo pred izpostavljenim sv. R, Telesom. Dalje p, o.: a) udom br. presv. Srca Jez,; b) onim, ki nosijo višnjevi škapulir. 7, Sreda, prva v mesecu. P. o. vsem, ki opravijo kake pobožne vaje na čast sv. Jožefu, prejmejo sv. obhajilo in molijo po namenu sv. očeta. 8. Četrtek, Brezmadežno spočetje Marije Device. P. o.: a) udom br. sv, Reš. Telesa kakor 1. dan; b) udom br, presv. Srca Jezusovega v bratovski cerkvi; če te ne morejo obiskati, jim lahko spovednik mesto tega naloži kako drugo dobro delo; c) udom br. naše ljube Gospe presv. Srca v bratovski cerkvi; d) udom br. presv. Srca Jez.; e) udom rožnovenske br. v katerikoli cerkvi; f) udom iškapulirske bT. karmelske Matere božje v bratovski ali župni cekvi; g) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; h) udom molitvenega apostolstva v javni cerkvi; i) udom Marijine družbe; j) udom Družbe kršč. družin; k) udom br. sv. Družine; 1) udom br, za duše v vicah; m) udom Apostolstva sv. Cirila in Metoda; n) istim kakor 12. dan, — Tretjered-nikom v, o, 12. Ponedeljek. Najdenje trupla sv. Frančiška. P. o. vsem v cerkvah treh redov sv. Frančiška; tretjerednikom tudi v župni cerkvi, kjer ni redovne. 13. Torek, BI. Janez Marinonij. P. o. onim, ki nosijo višnjevi škapulir. 15. četrtek. Osmina brezmadežnega Spočetja M. D. P. o, istim kakor 12. dan. 21. Sreda. Sv. Tomaž, P. o. udom br. sv. Petra Klaverja, če molijo za razširjenje sv. vere in po namenu sv. očeta. 25. Nedelja. Božič. P. o.; a) udom br. naše ljube Gospe presv. Srca v bratovski cerkvi; b) udom rožnovenske br. v bratovski cerkvi; če te ne morejo obiskati, jim more spovednik mesto tega naložiti kako drugo dobro delo; c) udom škapulir-ske bT. karmelske Matere božje v bratovski ali župni cerkvi; d) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; e) udom Marijine družbe; f) udom Družbe krščanskih družin; g) udom br. sv. Družine; h) udom družbe za duše v vicah. — Odpustke rimskih šta-cijonskih cerkva morejo zadobiti vsi tisti, ki so navedeni v 3. štev. letošnjega »Bogoljuba« pod »Opombo« v izkazu odpustkov za marec. — Tretjerednikom v. o. — Ker je danes zadnja nedelja v mesecu, p. o. vsem, ki vsaj trikrat na teden skupno molijo rožni venec. 27. Torek, Sv, Janez Ev, P. o.: a) udom br. sv. Reš. Telesa kakor 1, dan; b) u^ajSTBSvesv. Srca Jez. kakor 8. dan; c) udom Klaverja kakor 21, dan. Ob sklepu 30. letnika prihajamo zopet s prošnjo. Ni nam lahko, ko pozivamo na propagando za naš list; lažje nam je, ko se spomnimo, da je delo za dobro krščansko časopisje — apostolsko delo. 0 potrebi takega lista, kot je »Bogo-l j u b«, mora. biti prepričan vsak Slovenec. Naj bo »Bogoljubu« odprta pot v vsako hišo! Cena »Bogoljubu« bo ostala tudi v novem letu neizpremenjena. Za vse leto velja torej naš list za posamezne naročnike: v Jugoslaviji.......Din 20-— za skupne naročnike pri poverjenikih pa Din 18-— V Avstriji velja »Bogoljub« v Italiji ....... v Češkoslovaški .... v Franciji...... v Ameriki...... Naročnino za prihodnje leto naj vsak posamezni naročnik po položnici, ki je priložena tej zadnji »Bogoljubovi« številki. Novi naročnik naj zapiše vrhu srednjega dela Naznanilo uprave v**.** položnice besedico »nov«. Zaželjene premem-be v naslovu se lahko napišejo na zadnji strani položnice. Zelo nam bo ustreženo, če prejmemo naročnino že pred božičem, ker se nam s tem zelo olajša ogromno novoletno delo. Da bodo imeli vneti nabiralci in nabiralke novih naročnikov tudi nekoliko vidnega priznanja, so določene za l. 1933 sledeče nagrade: Za 20 novih naročnikov: lepa Marijina slika s priznanjem uredništva; za 15 novih naročnikov: dr. C. Potočnik: Premišljevanja, ali primerno drugo knjižno darilo; za 10 novih naročnikov: Lepe ascetične knjige p. Mavricija Teraš-a; za 5 novih naročnikov: primerna knjiga ali slika. Na željo se mesto navedenih nagrad izbere lahko za enako ceno tudi kak drug nabožen predmet. Nabiralec, ki se poteguje za eno izmed razpisanih nagrad, naj sporoči naši upravi naslove onih oseb, ki so se po njegovem prizadevanju na novo naročile na »Bogoljuba«. Bog blagoslovi še v bodoče naše skupno prizadevanje! lir Kč. fr. dol. 15-- -■50 pošlje Urednika: Dr. C. Potočnik, Ant. čadež. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Za Jugoslovansko tiskarno: K. čeč. Cena »Bogoljubu«: na umetniškem papirju 30 Din, na navadnem papirju 20 Din; v Avstriji 3 S, v Italiji 8 Lir, v Čehoslovaiki 15 Kč, v Franciji 12 fr., v Ameriki —-50 Dol, — Naroča se pri upravi »Bogoljuba« v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna. y Ljcfelara Komenskega ti fr f Oskrbnina: I. rair 100 Din, II. razr. 80 Din Zdravnik: Dr. Fr. Dergame, šef-primari j t p. Varno naložile svol denar r VZAJEMNI POSOJILNICI ¥ Ltubllanl, polefi Hotelo UNION Obrestovani« najugodneje Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d. VZAJEMNA ZAVAROVALNICA LJubljana, v lastni palači na vogalu Miklošičeve in Masarykove ceste SPREJEMA požarna zavarovanja, zvonove iz brona proti razpoki, zavarovanja stekla ter življenska zavarovanja v vseh kombinacijah PODRUŽNICE: Beograd, Dečanska ulica 27/11, Celje, Cankarjeva ulica 4, Sarajevo, Vojvode Stepe Obala 42, Split, Ulica XI Puka 22, Zagreb, Mihanovičeva ulica 2/II. Poverjeništva v vseh večjih krajih. MESTNA HRANILNICA LII1BLIANSHA t LJubljani. Prešernovo S s podružnico na PlihloSlCevl c 13 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji Ima Jvlog nad 430,OOO.OOODin, rezervnih za- ) kladov pa nad 10,000.000 Din. ' Za pupilne naložbe ima sodni depozitni oddelek, ca varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje po pošti pa svoje položnice. Za vse vloge jamči mestna občina z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. Hranilnica kupuje in prodaja tudi devize in valute najkulantneje. Ta posel opravlja v svoji podružnici na Miklošičevi cesti. Telefon centrale št. 2016 in 2616, podružnice št. 2367. Poštni čekovni račun centrale št. 10533, podružnice št. 16138. Uradne ure za stranke so od 8 do 12'/2. Ljudska posojilnica v Ljubljani registrovana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta 6 (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge znašajo nad 180 milijonov dinarjev. Inserirajle v Bogoljubu! Bolni na pljučih! Tisoči že ozdravljenil Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanja, ki je že marsikoga rešila. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha. Resni možje zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporofajo. Čim prej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker ima moj založnik samo 10.000 komadov za brezplačno razpošiljanje, pišite takoj, da se boste mogli tudi Vi prištevati med one srečneže. Zbiralnica za pošto: GE0RG FULGNER, Berlin-Nenkiilln, Ringbahnstrasse 24. Abt. 493. Lonce in ponve čisti VIM brez brazgotin Z malo Vima na vlažni krpi boste očistili hitro in lahko ponve in vso ostalo kuhinjsko pripravo. Vim je izdaten, deluje hitro in pri tem ne opraska predmetov ter je dober tako za vsa težja kakor tudi za lažja čiščenja v VIM čisti vse,