Uredništvo in upravništvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Stev. 26 Tabor beguncev v Ptuju dne 25. septembra 1910. zbrani na prvem taboru v Ptuju! V trdno sklenjeni organizaciji bomo stremeli za enim velikim ciljem in ta je: 11 mu si ini žarim ml. V znamenju te misli Vas prav prisrčno pozdravljamo, ter Vam kličemo: „Dobro došli!** Oklic. Prebivalstvu mesta Ptuj. Jutri dne 25. t. m. se zberejo v Ptuju begunci in izgnanci iz po Italijanih zasedenega ozemlja in sicer iz cele Štajerske in ostalih delov Slovenije. Sprejmite te svoje brate in sestre z vso bratsko ljubeznijo, kajti ti so danes siromaki brez domov in strehe in pretežna večina teh sirot je danes vezana na podpore. Ob 11. uri se vrši pred mestnim magistratom slavnostno zborovanje, kjer se bode kasneje isto izvolil Narodni svet za po Italjanih zasedeno ozemlje. Ob 14. uri se vrši v mestnem vrtu promenadni koncert kjer se bodejo ob tej priliki nabirali prostovoljni prispevki. Tem potom apeliramo na p, n. občinstvo, da vsak priskoči po svoji gmotni zmožnosti na pomoč. Prispevke bodo nabirale gospodične z nabiralniki med promenadnim koncertom, ki bode trajal od 14. do IT. ure. Pripravljalni odbor Narodnega sveta za po Italijanih zasedeno ozemlje v Ptuju dne 23. septembra 1010. Dr. Ljudevit Jenko t. |t predsednik. Poziv vsem beguncem! Započeta akcija za begunce je organizacija celokupnega ljudstva, katera ima ščititi vse interese istega. To je izvršljivo le, ako nastopi celokupni narod iz zasedenega ozemlja in z železno voljo, disciplino in delavnostjo dokaže celemu svetu, da si na nikak način ne da kratiti svojih pravic. Organizacija zastopana po Narodnem svetu poživlja vse begunce, da pristopijo k njej brez razlike stranke in spola, ker le tako bode mogoče varovati vse interese posameznikov in celokupne neodrešene domovine. Pripravljalni odbor. Begunci! Svetovna vojska je olicijelno Končana! Mirovna konfeienca v Parizu že nad osem mesecev igra z usodo narodov. Židovski denar, amerikanski trusti in latinska zahrbt-nost mešetarijo z zapuščino ravnokar minulega človeškega klanja, rogajo so vsem naravnim zakonom ter hočejo v prvi vrsti osmešiti sio-vanstvo. Niti svojih oficijelnih zaveznikov Rusov in Srbov ne poznajo več ampak skušajo gospodarsko uničiti pri njih to, kar jim je še iz vojske ostalo. Jugoslavija in Rusija naj bi po njih računali postala dominium entente. Wilsonova načela so za nas Slovane danes le še na papirju! Rešitve od zunaj nam ni toraj pričakovati. Kdor bo telesno in duševno močnejši, ta bo zmagal. V lastni sili je moč! Taka je danes situacija na zunaj. In naša notranja politika? Človeku se srce krči, če čitamo vesti iz Beograda. Strankarstvo, koritolovstvo in ozko obzorje na vse strani! Vprašamo Vas nekatere predstavnike Jugoslavije, kje je čut celokupnosti, kje čut odgovornosti Vaše, sedaj v najvažnejšem trenutku cele slovanske zgodovine? Ali se nismo res ničesar naučili iz ravnokar pretekle krvave zgodovine ? Ne vidite, kako so izginili iz površja oni predstavitelji držav in narodov, ki so se drli le za svojo osebno korist in se igrali z ljudstvom, ki jim je zaupalo svojo usodo ? Sovražnik na severu je poražen. Na jugo-zapadu pa — o ironija! — posega v naše narodno telo narod — komedijant, ki sam svojim pustolovščinam ne verjame. On ni prepričan n svojam uspehu, zato uprisu gledališčno šaloigro na Reki, Trstu in Gorici. Ampak za nas begunce to ni igra, za nas je v tem trenutku odločitev za vso bodočnost. Pol drugega tisočletja smo bili sužnji, komaj je zasijala zvezda zlate svobode in že naj zopet izgine v večni zaton ? ! Najboljši del slovenskega naroda naj izgine za vedno iz zgodovine narodov ? Ali naj mi begunci pozabimo za vselej na našo solčno Gorico in Trst, toli opevani jugoslovanski biser ob Jadranskem morju ? Ali naj pozabimo na vsa grozodejstva izvršena na naših otrocih in ženah ? Ali se naj zadovoljimo z gostoljubnostjo v naših begunskih taboriščih ? Ali naj nas ne bo sram, da gu-bimo čas s tarnanjem in jadikovanjem ? . . . Srca kvišku, strankarstvo ob stran, na delo z dušo in srcem ! Pozabimo trenotno na one, ki uganjajo pustolovščine v Beogradu ! ne vprašamo, ali je naša delegacija v Parizu storila v polni meri svojo dolžnost ali ne. Mi verujemo v slovanstvo, mi verujemo v elementarno moč 220 milijonskega naroda mi zaupamo jugoslovanski ofiicijelni in ne-oticijelni armadi, za to pa na delo za zlato svobodo ali za v častno smrt! Udeležnike tabora se prosi, da se ta dan vzdrže po možnosti uživa^ nja alkoholnih pijač! Trst. Trst je po svoji legi najugodnejša ležeča luka izmed vseh pomorskih mest celega sveta. Ta zavest ni bila do sedaj nikjer izražena v javnem mnenju in se praktično ni mogla uveljaviti vsled nesrečne, okostnele trgovske politike stare Avstrije. Tržaška luka ima zdravo podnebje, ter sega najglobokeje _ 2 — v evropsko ozemlje. Ima izborne železniške zveze, ter moderne urejene pristane. Ribolov je bil zelo razvit in življenje primeroma pred vojsko jako po ceni. Okolica tržaška ima lepe vrtove, ki so bili skoraj izključno v rokah slovenskih lastnikov, in ki so s svojo zelenjavo popolnoma zadostovali potrebam mestnega prebivaljstva. Trst je štel pred vojno približno 220.000 prebivalcev, izmed katerih ja bilo okoli 100.000 Italijanske narodnosti. Mestna uprava je imela svoj lastni statut, ki ga je avstrijska vlada odobrila v prid Italjanom tako, da so v mestnem svetu bili Italijani iz Italije — toraj tuji državljani z 1/3. V tem uziru je bil toraj Trst unikum na celem svetu. Mestna uprava je pridno skrbela za to, da se je na ta način priselilo v zadnjih letih okoli 45.000 Italijanov iz Italije, ter na ta način ustvarila nuinerično večino italijanskega elementa. Slovencev je bilo v Trstu pred vojno okoli 78.000, tako da je bilo Trst največje slovensko oziroma jugoslovansko mesto. Ostali del prebivaljstva so tvorili Grki, Nemci, Židje, Cehi in Armenci. Nemci so v Trstu imeli vsled germanizatorične avstrijske politike precej vpliva, ter se sedaj izigravali Italijani zoper Slovence, sedaj zopet na robe. Kapital je bil po večini v rokah Grkov, Židov in Nemcev. Vsa večja podjetja so bila v italijanskih rokah. Tudi Slovenci so imeli nekaj bogatih trgovcev s svoji sredi, večina pa je pripadala na male obrtnike, uradništvo in delavstvo. Slovenskih ljudskih šol je bilo v Trstu šest, odvetnikov povprečno 10. Slovenci so imeli svoj „Narodni domu in slovensko gledališče. Okolica tržaška je bila popolnoma slovenska. Žali bog so bili med njimi tudi odpadniki, priča temu je ogromno število slovenskih po italijanskem načinu popačenih imen. Ti odpadniki so naš velik narodni minus. Pa vsaj ta pojav poznamo tudi ob slovensko-nemški meji! Danes je Trst malo drugačen. Slovenec se internira, večino se je izgnalo. Italijanski militarizem in imperijalizem se tam šopiri. Hišne preiskave pri Slovencih so na dnevnem redu. Trgovina je mrtva, Italijani so slave pijani. Kako dolgo bo ta slava trajala, še ne vemo. Če pa pomislim, da je postala Jugoslavija z ravno tako velikim ozemljem kot Italija, da imamo na severu Slovane v takem številu, da prekaša isto vse ostale evropske narode skupaj, da je Rusija sedaj v revoluciji in da bo ista, kakor kažejo tiho se razvijajoči dogodki tam, nadalje v enem letu konsoldirana na znotraj, potem pač misleč človek ne more razumevati zakaj nekatere nemisleče glave mislijo na defini-tivno izgubo Trsta! Trst mora postati zopet naš! Iz Gorice, Malo vesti prihaja od nas, kajti obdani smo krog in krog z velikim zidom in vse misli, da vlada tu najlepša idila. Posebno pa, ko imamo svoj list „Goriški Slovenec", katerega urejuje uradnik prejšnjege in sedanjega deželnega odbora g. Peternel, kateri prinaša same ugodne vesti, k večemu ako se kateri kaj ponesreči. G. Peternel propagira, naj se prilagodimo razmeram, kar pa naši Slovenci nočejo slišati. Pa kako nam gre ? Pred poldrugim mesecem smo se pridno vadili za umetniški koncert, kateri bi se imel vršiti v Fonovi gostilni na Solkanski cesti, a pol ure pred prireditvijo je prišel ukaz, da se koncert, ne sme vršiti in da se sploh v mestu ne bo smel nikdar vršiti. Pač pa se smejo vršiti nedeljo za nedeljo razuzdani plesi po vaseh. Pred tremi meseci se je vršila v Mirnu dijaška veselica, — letos edina prireditev te vrste. V tem oziru torej dificit. Gospodarsko so si začeli naši ljudje pomagati. Pa kaj, ko je prišel na trg italjanski krompir pred našim ; italjanski krompir se je prodajal po 60 cent. do ene lire, naš pa po 20 do 40 cent. kg. Paradižnike so prinesli Začasni odgovorni urednik: Dr. Franjo Šalamun. Lahi skoraj mesec pred našimi, prodajali skoraj liro dražje kakor mi kasneje. Kako bo z vinom si lahko misliti ker je že zdaj vsa goriška preplavljena z italijanskim vinom, kateremu ne more naše vino konkurirati posebno ko so naše trte pokvarjene ali uničene. Naše najboljši kmetje morajo delati na cestah, da si kaj prislužijo za zimo. Sicer niti na cesti ne so smeli kmalu več delati, ker že prihajajo regnicoli in že metajo naše ljudi celo iz ceste. Slovenskih šol v gorici ne bo, ker kakor pravi najnovejši gubernatorski odlok, slovenski učitelji za mesto sploh za mesto ne smejo kompitirati, ampak samo za vasi in znati morajo italijanski. Šolski nadzornik je famozni bandelj katerega rodbinske razmere kažejo dovolj kakšen možakar je. V Standražu je šola v baraki ima napis samo italijanski; šola vJVrtojbije popravljena, ima dvojezičen napis. V Biljah bo prejšna šola kmalu v redu, v Solkanu in v št. Petru je šola v baraki. V goriških slovenskih šolah so vojaki. Politično smo mrtvi, ker list „Goriški Slovenec" ni naše politično glasilo, ampak samo glasilo vojske, pravza-prav dež. komisarja Petterina. Zdaj naui odstavljajo že župane a ljudstvo je še zmirom narodno zavedno in sovražno zmagovalcem, ker čuti, da je vsega oropano. Leposlovni del ¦ • ¦ • Primorska. Od bistre Soče, od Vipave, od Krasa, sinjega morja sovražnik zvit, ohole glave, pregnal nas križem je sveta. Ko zemlja naša čaka draga, da mi zaklade zbiramo iž nje, jo naša moči sraga, tu hiramo, umiramo . . . Na plan, na plan, v roke nož, ker časa ni sedaj za plug; za dragi dom vsi kot en mož si iščimo sedaj zaslug! Dom dragi mora biti prost, stoletni naš sovrag pregnan! Na svoji zemlji gospodar — ne gost. Zatorej vsi na dan, na plan ! Zopet doma. Med ploho granat, orkanom šrapnelov je zbežal Toni Maruščev iz svoje borne hiše, ktera se je že udirala, vsa ranjena od izstrelkov. Prve laške patrulje so se že prikazovale v vasi, Žan Sperevenlov se je že pretepal ž njimi, a on je še vstrajal. Naložil je na mali voziček, kar je mogel rešiti, na vrhu vaega je položil svoje tri otročice in odšel je po klancu proti Voljčjidragi. Iz Čuklja se je še enkrat vrnil, doma je vzel še motiko, fovč in kladivo — ah vse bi vzel, naprtil bi vso hišo na pleča, pa ni mogoče in saj se vrne kmalu. Vsaki hip je zabliskalo in zagrmelo, in vsaki hip je mislil, da bo njega konec in vsega, kar je rešil. Hiteli so. Ko so prišli na počivalo, obstal je, pogledal je še enkrat na bruhajoči vulkan, pokleknil je, poljubil je še enkrat ljubo domačo zemljo, pogledal je še enkrat proti zlatemu goriškemu solncu, proti solnč-ni Gorici, proti Sveti gori, proti Materi Božji na gradu pri Mirnu, — a vse je bilo zastrto z dimom šrapnelov, granat, o grozota. Kakor v omotici je taval z svojo revščino naprej, naprej, ni slišal grozne eksplozije v volčji dragi, ni maral oče za ploho izstrelkov, kteri so ga obsipali. Daleč ga je zanesla noga, daleč] med tuje ljudi, brez srca, brez duše, kteri so govorili tuj jezik, a imeli so tudi tuje srce. Gledali so njega in njegove sotrpine, kakor zalego nadležno. Last »Tiskovne zadruge v Ptuju." Ko so prosili z denarjem v roki za krompir in za mleko, so jih odganjali kakor pse. Dva otročička sta mu umrla, žena oslabela, a tudi on je bil telesno in duševno ubit. Grozni so bili tisti dnevi trpljenja in sam nebeški Bog ve, kako so prišli tisti grozni mrzli dnevi med mrzlimi ljudmi! In prišel je dan odrešenja ! Srce je zavriskalo veselja, naenkrat mu je bilo boljše, žena se mu je popravila, ah, saj se bodo vrnili kmalu domov, domov. Kmalu bode tista srečna ura, ko se bodo greli v goriškem solncu, se hladili v senci murve. Pot domov je bila dolga, nestrpno so čakali, kdaj da zagledajo domače hribe. V dežju so se bližali Gorici, v dežju so prišli v Gorico, v dežju so šli iskat dom. A kje je nekdanja lepa cvetoča vas ? Tam razvaline ! Ni poznati, kje so bile hiše, kdo je bil tu gospodar, kdo tam, ni bilo cerkve, ne zvonika ; vse uničeno, same razvaline, sami strelski jarki, žične ovire. A kaj vse to ! Glavno je, da je doma ! Zavihal je rokave, v kratkem je postavil začasni dom, pozneje udobno barako, obdelal je polje in zadovoljen je bil! Prišel je veseli preobrat . . . Veselo je vriskal Toni, kakor stotisočori drugi, ker rešeni so bili tujega robstva — a kaj je to? Divja pošast se je valila čez brda črez Sočo. Požrešne so bile njene oči, pasje hi-jenski njen obraz. S palmo, z belo zastavo se je bližal „zmagovaleč." Vse je zasegel, podjarmil kar čez noč. Ljudstvo je šlo spat veselo, prosto, a ko se je zbudilo drugi dan, je videlo, da je vklenjeno . . . Pred kratkim sem bil na razvalinah ljubega domačega kraja. Pred neko baraUo zagledam kmeta, brez kamižole, gologlavega; sedel je na debelem čoku, glavo je podpiral z roko. Bil je Toni Maruščev. Kaj ti je Toni ? Slišal sem, da si si opomogel, da si bogat, da si srečen. „Kaj ? Srečen ? Tiho ! Molči, za božjo voljo", je zahropel Toni in divje skočil po-koncu. „Jaz srečen uf! Nikdar ves čas, nikdar niti v tuji nemški deželi, niti v strelskih jarkih nisem bil tako nesrečen, kakor zdaj. Takrat sem hrepenel po domu, a dom mi je blestel pred očmi kot zarja, katera bo enkrat gotovo zažarela. A zdaj ? Tu vidim domove uničene, uklenjene! Uničili so nam hiše, polja, vinograde, umorili otroke, brate, očete, žene, a zdaj nam hočejo vzeti Še te naše krtine, naše razvaline in naš ljubi jezik, katerega smo vsikdar branili, katerega nam je dosedanji sovražnik še pustil, a ta prokleti Lah nam hoče še to vzeti! Obsojal sem tiste, kateri so zbežali, ali, ako ne pojdem v kratkem tudi jaz, poginem ali pa postanem j etičen. Si videl delati na cesti, kamenje tolči jarke kopati naše nekdaj najboljše kmete ? Si videl v Gorici po zaduhlih beznicah, kako naši gospodje utapljajo svoj gnev v kvartinčkih ? Ali niso vsi ti mojega mnenja ? Ali ni govorijo oni tako, kakor jaz ? ! — Solze so mi zalile oči, molčal sem, stisnil sem mu žuljevo roko. ... — In vendar me je zopet navdalo upanje, da se rešimo Lahov, da postanemo zopet samostojni gospodarji solčne Goriške, bogatega Trsta in kršne Istre. To moramo doseči! Najboljši uspeh ""*L °*Jasi listu", ker je zelo razširjen in ga vsakdo rad čita. Zahtevajte, Ptujski list: Tisk: W. Blanke v Ptuju.