V Ljubljani v petek 10. julija 1863.
Naprej velja za Ljubljano: za vse leto 6 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 „ 20 „ „ „ začet. „ 1 „ 75 „ „ „
po pošti: za vse leto 7 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 „ 60 „ „ „ začet. „ 2 „ 5 - „ -
NAPREJ.
Za iiavadnn^Tvestopno
vrsto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat, 8 „ „ „ dvakrat, 10 „ „ „ trikrat natisne, veče črke plačujejo po prostoru. Za vsak tisk mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Vredništvo je na starem trgu hišna št. 15.
Rokopisi se ne vračujejo.
Dopisi naj se blagovoljno frankirajo.

Ta list izhaja vsak vtorek in petek.
Teeaj I.
O poljskem vprašanji.
Odgovor g. dr. Fr. L. Biegra g. A. Hilferdingu.
Malorusi, živoči pod poljsko, torej pod zapadno, katoliško izobraženostjo, še zdaj največ pišejo, in pisali so poljski; v novejšej dobi pak se odločno in trdovratno pote-zajo Malorusi ali gališki Rusini za svoj jezik in slovstvo, branijo do krvi svoje cirilice, te važne vezi z Rusi, ter ne ostajejo brezi vspeha, ker se v tem stavijo pod zavetje sedanje avstrijske politike. Da nete s Poljaki imeti nič opravka, celo morda v tacih rečeh ne, ktere bi tudi njim samim pri-dovale, to je znanaiz političnih bojev v dunajskem državnem zboru itd., in mi Cehi smo se prepričali tega — da bi tako ne — na svojo lastno kvaro. ' Da je med gališkimi Rusini živo sočutje za Ruse in nagnenost k njihovamu slovstvu, to je vsem videčim očitno in neovržno, celo tudi lehko razumljivo. Malorusi zopet, ki so pod velikorusko vlado in izobraženostjo, pišo skoraj brez izimka velikoruski — in izmed tistih, ki so maloruski pisali, ni lehko imel kteri misli, da bi razvil malorusko slovstvo v celoti, in torej tudi v znanstvili, in da bi jo tako bistveno oddelil od vzajemnega dušnega gospodarstva. Dokler pa vidimo Maloruse živeti z Rusi v takej dušnej zlogi, ki se nam zdi glavno znamenje vkupne jezikove narodnosti, iz ktere se nujno mora poroditi prepričanost o nravnej nerazdelnosti, in tudi o potrebi vkupnega političnega bitja, bodemo dvomili, da bi se razsoden del tega velicega plemena s Poljaki hotel slovstveno in politično zediniti. Koder koli je med Rusini ali Litovci gorka nagnenost h kato-liškej veri, ondod pač Poljaci nahajajo svoje privržence tudi v tem vporu, — ali težko bi potegnil s Poljaki in z njihovim bojem proti Rusom kak Malorus, kteri si je v svesti svoje narodnosti, in ki je za-njo navdušen; kajti celo taki Malorusi, kteri malorusko narodnost med Poljaki in vporniki stavijo nalašč na videz, delajo to več zato, da bi dobili poljskej reči, ki jim je draga, tudi maloruskih podpornikov, nego da bi položili stalo samostojnemu duševnemu živenju maloruskega plemena. Prav to malorusko vprašanje dela vse poljsko vprašanje tako prepirno, in je od vekov vzrok bratobojskega razdvoja med dvema slovanskima plemenoma, kterih vspeh in napredovanje nam je enako na srcu; ono je nekaka osodna hromota vsega slovanstva, o kterem ne vemo, kako in kdaj se izleči, ko se bode umeknila polnej veri in zlogi med dvema najmočnejšema plemenoma. Ko bi svojo voljo s pogledom na svojo politično in narodno postavljenost odločno in nedvomno na znanje dal rod, ki šteje 15 milijonov, s povzdig-nenimi učilnicami k večemu duševnemu živenju prebujen, na priliko tako, kakor naš narod, potem samo bi vsaj po našej sodbi na čisto rešeno bilo to vprašanje. Poljski vpor
zahteva k svojemu vspeliu, kije obsežen v obnovi starega poljskega kraljestva, dve silno veliki reči: prvič privolitev vseh treh zapadnih velicih držav, da bi vsaka izmed njih odstopila in samostojnej poljskej vladi dala svoj del, ki ga ima od poljske krone, t. j. Avstrija Galicijo in Krakovsko, Pruska Poznanjsko in pomorsko pokrajino s Kdansko (Danzig) loko (ker bi tolika država ne mogla prebiti brez pristopa k morju); drugič: rusko privolitev, da bi jej zopet bili povrneni pod vlado vsi maloruski kraji, kteri so bili nekdaj podložni poljskej vladi — t. j. da bi tudi prišli pod moč poljske izobraženosti, ktera bi čedalje bolj odvračala to pleme od vkupnega ruskega jezika in pravoslavne cerkve, in tako ga naposled čisto popoljfičila, kakor se drugače ne da misliti, in kakor bi se tudi zgodilo brez dvoma. In prav tu se zahteva nekaj, k čemur ni treba samo, da vlada privoli, ampak tudi ruski narod. Popolnoma umejem, da je Poljaku, porojenemu in živočeinu v Maloruskej, težko, da bi teh dežel ne štel k svojej domovini, da je Poljakom sploh težko za vselej odreči se vrnitvi teh dežel k poljskemu kraljestvu, ker so bile nekdaj njegova moč — teh dežel, iz kterih so prišle najslavnejše, zdaj še živoče poljske rodovine — teh dežel, kterih so se pred veki ne samo s telesno ampak tudi z nravno močjo tako bili polastili, da v njih še vedno, da-si tam rusko žezlo gospoduje, imajo neodvržno in dosti močno družabno in duševno vlado; jaz umejem, da se Poljaku zdi samoboj-stvo, odreči se zemljam, koder je vsaj najbogatejša vrsta ljudi z dušo in telesom njihova, koder imajo toliko zgodovinskih spominkov in toliko imetka. Zameriti jim tega celo premišljeni Rus ne more. Moremo pa tudi zahtevati od ruskega naroda, ki dobro ve, da šteje do 60 milijonov duš, in da je sam edina mogočna slovanska država, celo najmočnejša v Evropi, da bi pustil 9 milijonov štejočemu poljskemu narodu tako razsežne dežele, ki se prostirajo od morja do morja, in po kterih gosto natlačeno prebiva pleme ruskega naroda, ter da bi mu oddal 15 milijonov Malorusov pod njegovo politično in duševno vlado in torej na zadnje k ločenju od ruskega jezika in slovstva?	(Konec prih.)
Dalje o prošnji zarad davkov.
Iz gotovih virov nam je znano, kako so eksekucije' rabile po teh le okrajih: po bistriškem, postojnskem, kočevskem, krškem, idriskem, kranjskem, v okraji kranjske gore, v loškem, okrog Loža, v ljubljanskem mestu, v kostanjeviškem okraji, v novomeškem, v vrhniškem, planinskem, radoliškem, ra-teškem, senožeškem," kamniškem in trebanjskem. To se je pa vse godilo 1862. leta. V postojnskem okraji plačuje
2015 gospodarjev davke, eksekvirali so jih 1074, rubili so jih 573, sekvestrirali 18, prodali šestim. Konci leta je bilo na davkih dolga 7.765 gld. 461/i kr.; vsega davka pak je bilo plačati 37.651 gld. 24 kr.; na dolgu je bilo torej še ostalo do 2.300 gld. pri tacih gospodarjih ki nimajo premičnega blaga.
V	bistriškem okraji plačuje davke 2.906 gospodarjev, ekse-kviranih je bilo 1450, rubežni 1000, sekvestracij 50, dražeb 800. Vsega dolga je bilo 5068 gld. 22'/„ kr.; vsega davka je pa bilo plačati 25.854 gld. 46 kr.; samo pri dveh dražbah se je bilo zares prodalo, sicer pa ne, ker ni bilo kupca. V kočevskem okraji davke plačujejo 4803 gospodarji, rubežni premičnega blaga je bilo 3600, 1400 cenitev in dražeb 40. Dolga je bilo 1195 gld. 89 kr.; vsega davka pa je bilo plačati 34.174 gld. 42 Y4 kr. V krškem okraji davke plačuje 6010 gospodarjev; rubežni je bilo 719, cenitev 150, dražeb 150; vsega dolga 900 gld. 3 kr., davka bi se bilo imelo plačati 48.641 gld. 18 kr. V idriskem okraji davke plačuje 1635 gospodarjev, rubežni je bilo 1144, cenitev 112, sekvestracij 20, dražeb 8; dolga je bilo 1236 gld. 79% kr.; plačati bi se bilo imelo 25.245 gld. 81 kr. V kranjskem okraji davek plačuje 6247 gospodarjev, eksekucij premičnega blaga je bilo 2313 prvič in drugič in 14 tretjič; dolga je bilo 1241 gld.; plačati se je imelo 79.703 gld. 18 kr. Okraj Loka ima 5380 gospodarjev, ki plačujejo davke, eksekucij je bilo 2860 prvič, 360 drugič; dolga je bilo 1211 gld. 71 kr., plačati se je imelo 50.213 gld. 96 kr. V kostanjeviškej okolici je 4500 gospodarjev, ki plačujejo davke; bilo je 2119 rubežni, 508 cenitev, 11 dražeb; dolga je bilo 1580 gld. 72 kr.; plačati se je imelo 38.645gld. 65kr. V novomeškem okraji 7200 gospodarjev plačuje davke, eksekviranih je bilo 3000, 35 dražeb premičnega in 3 nepremičnega blaga; dolga je bilo 1587 gld. 39kr.; plačati se je imelo 75.667 gld. 45 kr. V vrhniškem okraji plačuje 4028 gospodarjev davke, eksekviranih je bilo 1720, rubežni 1360 in 258 cenitev in dražeb premičnega blaga, 14 sekvestracij; dolga je bilo 498 gld. 46 '/9 kr.; plačati seje imelo 39.449 gld. 4 kr. V planinskem okraji davke plačuje3094 gospodarjev, eksekviranih je bilo 1370, rubežni 1273, cenitev in dražeb premičnega blaga 1171 in 43 sekvestracij; dolga je bilo 7763 gld. 55l/s kr.; plačati se je imelo 39.640 gld. 1 kr.
V	senožeškem okraji davke plačuje 2060 gospodarjev, eksekviranih je bilo 1950, rubežni 2125, cenitev in dražeb 1615, sekvestracij 126; dolga je bilo 15.409 gld.; plačati bi se bilo imelo 28.091 gld. 3 kr. V kamniškem okraji plačuje 4806 gospodarjev davke; 2625 so jih terjali županje, rubežni in cenitev je bilo 1625, pridelki so se prodali osmim, bila je 1 dražba nepremičnega blaga; na dolgu je ostalo 2168 gld. 42 kr.; plačati se je imelo 69.418 gld. 59V4 kr. V trebanjskem okraji plačuje davke 5022 gospodarjev, rabljenih je bilo 1485; dolga je bilo 347 gld. 57 kr.; plačati se je imelo 34.756 gld. 31'/a kr. Za metliško in črnomaljsko okrožje, koder se zarad davkov najhuje eksekvira, nimamo poročil.
Dopisi.
Iz Zagreba. L. T. — Dolgo in srčno pričakovani praznik sv. Cirila in Metoda smo 5. julija prav slovesno obhajali. Poznal bi človek bil uže zvečer pred imenovanim dnevom, da bode prihodnji dan nekaj posebnega, ker mili zvonovi so doneli dolgo pred mrakom. Ob polu devetih zvečer so kon-certovali v tukajšnjem igrališči, kamor se je bilo nenavadno veliko ljudi zbralo. Ne bodem vsega programa popisoval, naj le rečem, da je ta koncert gotovo zadovoljil vsacega domo-ljubega poslušalca, če uže zarad druzega ne, gotovo zarad
hvale vrednega namena. Posebno po godi je bila pesem slavnega hrvaškega pesnika g. J. T., „to bi liepo, krasno bilo," ktero je tako lepo deklamovala, gospodičinaPreširnova, vneta Hrvatica, da so jo poslušalci s ploskanjem slavili in jej vpili „živila!" Konci nepozabljive veselice je zapelo društvo Jenkov „Naprej," kteri je bil jako všeč, kakor povsod in vselej. Poleg strašne vročine, ki je bila v igrališči, vendar so bili ljudje veseli, in ploskanju ni bilo konca, dokler niso zapeli še „hrvatske domovine," po kterej so pevci odšli sprem-ljeni z gromovitim ploskanjem. Nekteri Slovenci so bili za gotovo pričakovani, posebno so se pa veselili dr. T o mana skoraj do zadnjega trenotja; ali kar doleti brzojav, da zarad ljubljanske „besede" ne more Hrvatov počastiti ta dan s svojim prihodom. Izmed Slovencev je bil prišel samo slavno znani g. Matija Majar. Drugi dan, t. j. 5. julija je uže na vse zgodaj vojaška godba donela po ulicah, in 101 top je bil izpaljen. Ob 9. uri so služili v stolnej cerkvi prav slovesno sv. mašo premilostivi zagrebški kardinal g. Juri Ha v lok. Med obilim ljudstvom je bilo posebno lepo videti gg. prav- 1 nike vse narodno oblečene, prepasane z lepimi rudečimi traki, na kterih je vsacemu visela svetla sablja. Omena je vredno, da so brali po imenovanej službi božjej list (epistel) ic pa evangelje v domačem jeziku, kar je marsikterega spomnilo zlate pretekle dobe, ko se je pri nas maševalo v narodnem jeziku. Žalostni časi pak so nam vzeli ta neprecenljivi zaklad. Po maši se je začela pridiga, v kterej so prečestiti g. tukajšni kanonik J. Maric prav umljivo razložili važen pomen tega praznika in slovanskega naroda preveliko srečo, ktero sta mu donesla sveta moža Ciril in Metod. Ta pridiga je bila tako všeč, da bode v posebnej knjižici natisnena, in da se prav zelo razširi med svet. Po tej slovesnosti v stolnej cerkvi se je zbralo društvo po hrvaškej navadi v streljani, v kterej je obedovalo in se radovalo do 5. ure popoldne. G. M. Majar je v slovenskej besedi govoril, in potem napil zdi-avico vrlim Hrvatom. Slovenski govor našega slavnega pisatelja je jako segel v srca hrvaške gospode. Zahvalili so se mu, in posebno ga posla vili s tem, da so očitno priznali, da le tri misli navdajajo njegovo-navdušeno srce, namreč: slovesnost sv. Cirila in Metoda, Zagreb in Hrvatje. Tudi so * bili trije Rusi v družbi. Eden izmed njih je napil vsim južnim Slovanom. Cehe je zastopal g. Korinek, kterega govor je tudi jako ugodil poslušalcem. Potem so bile razne napitnice. — Najveselejše je bilo pa v Maksimira, v najlepšem kraju zagrebške okolice. Uže večkrat sem bil med mnogimi ljudmi, ali tolike množice še nikdar nisem videl. Lučica poleg lučice je gorela pozno v noč, godba je igrala, društva so pela, umetni kresi so se videli, baloni izpuščali itd. — Da je v spominu ostal tudi prostemu svetu ta praznik, dobili so kmetje zastonj jedi in pijače dovolj. Lepo je bilo gledati, kako so naši kmetje kolo plesali, drugi pa godli, da je bilo veselje. Voz za vozom je drdral po širokej cesti, vse živo, vse veselo se je spominjalo velicega praznika. Marsikteri je moral zarad pomanjkanja prostora lačen in žejen oditi, in zadovoljiti se le s tem, da je videl vesele družbe in krasno okolico olepšano s krasnimi narodnimi barvami. Ob 10. uri zvečer se je začel ples v nekej ondotnej krčmi, in potem so se razšli gostje brez kacega nemira ali demonstracije, ktere so se nekteri prav trdno nadjali. V pondeljek 6. julija je bila pa večerna veselica v streljani s prav umetnimi kresi — vse spominek pi-ešlega praznika. Bog daj, da bi še prav dostikrat učakali ta imenitni slovanski praznik!
Iz Maribora. 6. julija 1863. — Denes praznuje tukajšnja gimnazija tisočletni spomin sv. Cirila in Metoda. Dijaki imajo ves- ta dan praznik. Zjutraj ob osmih je bila slovesna božja
služba, pri kterej se je pela Miklošičeva slovenska maša, pred ktero je govoril verski učitelj o pomenu denašnjega godu. Omenivši na kratko zgodovino naših blagovestnikov, razlagal je prednosti krščanske omike, ktero sta bila sv. moža prinesla našim praočetom, in pokazal z gorečo besedo, kaj imamo mi storiti, da bodemo vredni vnuki sv. slovanskih bratov. Pri-poznajmo si medsobne pravice, in namestu razpora in prepira bode kraljevala med posamezniki in med narodi ljubezen in zloga. Iz celega srca smo g. govornikovih misli. Ves praznik pozdravljamo veseli in radi za znamenje, da pričenja nam nekoliko milša sapica veti tudi po onih pokrajinah, po kterih je dosedaj nismo bili vajeni. Tedaj hvala vsem, ki so v nas obudili to misel.
Važnejše dogodbe.
Ljubljana. Novi prvosednik ljubljanskega deželnega sodstva g. dr. Andrej Lušin je 8 dan t. m. prišel v Ljubljano, in precej prevzel uradno vodstvo.
—	-7. in 8. dan t. m. je bila po ljubljanskem močvirji slana, ki je škodila sočivju, bučam in prašnej ajdi.
—	5. dan t. m., ko je bila v čitalnici svečanost, poslala je g. dr. Bleiweisu radoslavska srenja iz Štajerskega diplom častnega srenj čana.
Štajerska. V nedeljo 12. dan t. m. ob sedmih zvečer bode v mariborskej čitalnici veliki zbor, v kterem se poda račun minolega leta in po pravilih izvoli za prihodnje leto nov odbor.
Dunaj. Nj. veličanstvo je naročilo nečemu umetniku v Rimi naj naredi podobo sv. očeta papeža.
—	„Presse" piše, da bi se državni zbor utegnil zopet sniti 13. dan t. m.
Trojedina kraljevina. Nj. veličanstvo je izvolilo g. Antona Mažuraniča za voditelja reške gimnazije in g. dr. Martina Matuncija za voditelja varaždinske gimnazije. Oba sta bila do zdaj samo začasna voditelja.
Češka. Langievič ni pobegnil iz Jožefova, temuč oznanja v poljskem listu „Czasu," naj ga nihče ne pride obiskat, ker ga ne puste k njemu.
Moravska. Pri velehradskej svečanosti je bilo do 100.000 romarjev, ki so bili prišli v procesijah, ktere so vodili duhovniki. Tudi dunajski pevci in pevke so se glasili pri velikej maši, ktero je služil praški veliki kncz-vladika kardinal Schwar-zenberg. Vseh duhovnov je bilo do 500 pričujočih. Vladika Strosmajer je namestu sebe poslal duhovne, ker ni mogel sam priti. Vendar odbor za svečanost na Velehradu oznanja, da ne more biti zdaj tudi posvetna veselica, ker so jo uradovi dovolili še le po cerkvenej slovesnosti, ki bode 15. dan septembra meseca.
Ruska. 4. dan t. m. je knez GorČakov neki pred carja položil odgovor zapadnim pismom. Odgovor boje da je miren, in pride kmalo pred ministerstvo na posvetovanje.
—	Na Ruskem se neki vse jako nadja vojske.
—• Vielopolski je pre izpuščen iz službe in bode potoval po tujih deželah.
Poljska. Veliki knez Konstantin je pomilostil več Lahov, ujetih na bojišči, da ne izgube glave; pošljejo jih v Sibirijo.
—- 29. dan junija so se bili pruski vojaci s Poljaki srečali in udarili na pruskej zemlji na koninskem mostu, ki drži preki Prosne.
—	Vpornici so zopet zmogli v bitvah pri Kučborgu in pri Giedroči. Rusi so oplenili (gepliindert) mesto Radzivilov.
Italija. Beremo, da Garibaldi ne bode nikdar več
tako zdrav, da bi zopet mogel na vojsko, ker se mu rana še zmirom gnoji, in tudi jetra niso zdrava.
Podonavsko Kneževino. Knez Kuza je od buk-reškega skrivnega odbora prejel pismo, ki mu žuga, da bode umorjen, ako ne bode hodil z narodom, in ako bi razglasil diktaturo.
Grška. Vojaci so se vprli, in uže na več krajih je bil boj. Nekoliko vojske je ostalo zveste narodnej vladi. V Atenah so se pognali poslanci: angleški, francozki in ruski, ter dobili so premirek za 48 ur. Pomorski poveljnik Vacca je na suho postavil vojake, da brani poslopja laškega poslanca in tudi na Grškem živočih Lahov.
—■ Voditelji vpornih vojakov so se pa uže podvrgli narodnej vladi. Bojevalo se je od 30. junija do 2. julija. Osnovalo se je zopet novo ministerstvo.
Be§eda
na čast dvajsetletnega truda g. dr. J a n c z a Blei-weisa, vrednika »Novicam."
G. dr. Leon Vončina je g. dr. Bleiweisu tako-le govoril :
Blagi gospod doktor! Dvajset let je preteklo, kar ste se lotili slovenskega peresa z blagim namenom speče moči buditi in zbirati razkropljene, de bi tako z druženimi močmi v občni prid svojega naroda obračali obile izkušnje na obširnem polji kmetijstva, na polji gospodarstva in obrtnosti, pa tudi skrbeli za omiko milega maternega jezika. In če o prvej stopinji na polji tako važnega in zanimljivega početja svojih oči niste mogli obrniti brezi vse skrbi v megleno prihodnjost, kako pač vam mora srce igrati in kipeti polno čistega veselja, ko zdanji čas, ko se denašnji dan ozrete v jasno dvajsetletno minolost! Koliko lepega in drftzega blaga, ne samo za domače, ampak tudi za vnenje, za splošno gospodarstvo in obrtnost, koliko lepega blaga za zgodovino, za jezikoslovstvo in lepoznanstvo, za slovensko književnost sploh se je v dvajsetih letih naneslo in nabralo v „Novice," kar ostane naloženo in shranjeno v predalih tega narodnega hrama za vse prihodnje čase! Pa vi niste samo postavili hrama v prid in povzdigo domače, vsakoršne omike in izobraženosti v svojih „Novicah" slovenskemu narodu, ampak sezidali ste tudi z „ Novicami" ognjišče v ohranitev, povzdigo in oliko narodnega duha, v ohranitev goreče ljubezni do ljube nam domovine. Sami popolnoma zvesti in udani svojemu narodu, sami vsi navdušeni od ljubezni do svoje domovine ste „vi, čestiti g. doktor svojimi „Novicami" bili narodu vodnik v dvomnih, viharnih časih, ter ste tako skrbno in previdno kakor srčno in neprestrašeno odvračevali vse napade in nevihte, in neutrudno skrbeli, da ni ugasnil ogenj tiste prave čiste ljubezni do domačega, narodnega duha in živenja, ktera s tem, da svoje ljubi, varuje in brani, tudi kar je tujega, vedno spoštuje toliko, kolikor je samo na sebi spoštovanja vredno. Zato vam je pa tudi gotova ljubezen, hvaležnost in udanost slovenskega naroda, kteri, da-si te hvaležne ljubezni tako šumeče ne raz-glasuje, in jo v djanji primerno razodetine more, vendar dobro ve in čuti, koliko njemu, koliko domovini velja ime — Bleiweis. Po vsej pravici tedaj smete polni veselja, polni hvaležnosti do Boga s svojimi „Novicamiu v eden in dvajseti tečaj prestopiti; po vsej pravici se tega vašega veselja žele vdeležiti nekteri izmed tistih rodoljubov in vaših prijateljev, kteri vaše previdno in dosledno ravnanje prav zato še posebno cenijo, ko dobro znajo, da zvestoba — zvestoba do Boga in do cesarja, zvestoba veri in državi — dotlej Slovencu ne gane,
dasitudi hrast se omaja in hrib, dokler Slovenec zares Slovenec ostane, dokler se on ne izneveri niti maternemu jeziku niti narodnosti sploh. Da bi vam ti vasi prijatelji in rodoljubi svoje hvaležno veselje in svoje spoštovanje nekoliko vsaj v djanji očitno pokazali, vam poklanjajo sicer majhno ali pomenljivo darilo, ktero prav denes, ko se oči katoliško-slovan-skega sveta proti tisočletnemu krščanskemu Velehradu obračajo, v njih imeni vam izročiti je meni častna in vesela naloga. Naj vam tedaj to srebrno pisno oro dje sč zlatim peresom, ktero prejeti in ohraniti blagovolite, ostane zmirom živo izpričevanje tiste goreče želje, ki jo vsi globoko čutimo, želje namreč, de bi obrodilo vaše, v preteklih dvajsetih letih toliko rodovitno pero še dalje tudi v čast Božjo, v blagost naše mogočne Avstrije, in v duševni in materijalni prid slovenskega naroda obilo obilo blaga, ktero se ne more plačati po svojej pravej vrednosti niti srebrom niti zlatom. Bog vas ohrani še mnogo let krepostnega na duši in telesu, Bog daj, da kakor denes, tako tudi o prihodnjej, o drugej dvajsetletnici s hvaležnim, veselja polnim srcem vam bi klicati mogel: slava vam!
Po tem govoru je izročil g. dr. Leon Vončina g. dr. Bleiweisu pisno orodje, ktero bode tenko načrtano v knjiži, ki se na svitlo da na spomin dvajsetletnega g. dr. Bleivvei-s o ve g a truda; pa vendar naj ga popišemo tudi tu, ker vemo, da ne ustrežemo le samim Slovencem, ampak tudi drugim Slovanom. Ves krasni tintnik je iz debelega srebra, na štiri ogle delan, samo da je pri straneh zavkrožen in zadaj precej daljši nego spredaj, stoječ na štirih, pod-se zasuknenih nogah, da je 2'/4 palca visočine od tal, na ktera postaviš tintnik, pa do njegove, mizi podobne ravnote. Na vsakej nogi se bliska po šest, od zgoraj doli čedalje manjših rubinov, nad kterimi so naši grbi, pozlačeni in sicer: štajerski, koroški, primorski in goriški; kranjski pozlačeni grb je pak spredaj, v sredi prednje dolžave; držiti ga podobi dveh sedečih otroči-čev, od kterih se razprostirajo lepe arabeske ob robu vsega tintnika. Na tintnikovej planjavi sti dve školjkama podobni, pozlačeni, do 4 palce široki in tudi enoliko dolgi globeli za sipo; za vsako globelo pa stoji srebrn stebriček, % palca vi"-sok, zavrezan, da se va-nja lehko položi pero. Zadaj na tint-niku v sredi zadnje dolžave na 1i/3 dolzem stalu sedi iz srebra ulita, čisto bela, 5 palcev visoka Slovenija, v desnici držeč sulico, z levico opirajoč se na pozlačeno pismo, na kterem so vrezane besede: „V spomin dvajsetletnega vredovanja „No v i c" Slovenci na Kranjskem dr. Janezu Bleiweisu 5. julija 1863." Na vsakej strani Slovenije so zopet lepe arabeske in potem na vsacem oglu ena steklena, rudeča, 2 palca visoka posoda na osem robov. Ti dve posodi stojiti vsaka v svojej, tudi osmorobej globeli, ki je okrožena s srebrno, palca visoko ograjo, in imati vsaka svoj srebrn, tesno zapirajoč, lepo okrašen, stolpu podoben, 2'/4 palca visok pokrov. Tintnik je spredaj od noge do noge 11 palcev dolg, na sredi ima 11 y2 palcev dolžave, od zadaj pak od noge do noge 13 palcev, in širok je 9 palcev. Pero je dolgo vse vkup 8 palcev, in ima držalo iz lepe slo-nove kosti, po kterej se ovija izrezano lavorjevo perje z jagodami. Na zgornjem konci je srebrna, spičasta kapica, pod ktero je 6 lepih, okoli držala se vrstečih rubinov; tudi zdo-laj se blisketa 6 rubinov prav nad srebrno tuljavo, v ktero je vtakneno pero iz zlata narejeno. Naredil je g. Jožef Walter v Schvvabisch-Gmiindu to okusno, mojstrovsko delo, kteremu se čudi vsak, kdor ga je videl.
Tintnik prejemši odgovori g. dr. BIeiweis: „V srce ga-nen prejemljem iz vaših rok blago, prekrasno darilo, ktero
mi darujete v imeni domoljubih prijateljev in prijateljic. Ka-košni občutki stresajo v tem slovesnem trenotji moje srce, ne morem povedati s preubogo besedo. Občutki so neskončnega veselja, občutki so presrčne hvaležnosti, pa občutki tudi redke sramežljivosti. Rekel sem: občutki veselja, — in kako bi mi srce ne igralo od veselja, ko vidim, da se mi izkazuje tolika čast preslavnega društva, na ktero se ponosno ozira domovina! — občutki hvaležnosti, rekel sem dalje, in kako bi se mi srce ne topilo v tem občutku, ko vidim, da se me tako prijazno spominjate. Občutki neke in res velike sramežljivosti — rekel sem —■ in kako bi se ne čutil vsega potrtega, ko vidim, da tako cenite moje majhne zasluge, da mi darujete spominek, ki bode meni in vsej mojej rodo-vini vedno neprecenljiva svetinja, — ko vidim, da ste se denes le-sem potrudili samo zarad mene, in napravili tako če-stito svečanost, ki se bode odlikovala s krasnimi pesmimi, krasnimi govori. Slavni zbor! ko vse to vidim, pa vem, da je vse meni namenjeno, pač lehko veste, kako mi mora biti pri srcu. Ne zamerite tedaj, ako mi v takej stiski izmanj-kuje besede, ki bi Vam razodela, kaj zdaj čuti moje srce. Naj prejme tedaj čestiti gospod, ki je početnik denašnje svečanosti, pa čestiti odsek, ki mu je pomagal, naj prejmejo vsi, ki se me tako ljubeznjivo spominjajo, le ob kratkem zagotovilo, da ta dan, kakor vsi tisti dnevi, ko so me tako ljubeznjivo počastili naši bratje iz raznih slovenskih in južnoslo-vanskih okrajin, stoji zlatimi črkami zapisan v pratiki mojega živenja. Darujete mi denes dragocen spominek za dvajsetletno delavnost pri „ Novicah." — Dvajset let — res — veliko let; res tudi da sem velik del svojega živenja v tem času žrtvoval temu poklicu dan na dan; ali brez pomoči toliko domoljubih prijateljev po vsem slovenskem, kaj neki bi samec bil opravil? Zato, ako bi se dalo iz zlatega peresa, ki mi ga denes darujete, peresce za perescem izpuliti, podaril bi jih vsem pripomočnikom, ki še žive — tistim pa, ki počivajo uže v črnej zemlji, položil bi peresce vsacemu na grob, ter rekel: na svoj delež! Domovina se te hvaležno opominja 5. dan julija 1863. leta.	(Dalje prih.)
Program
vožnje čitalničnega društva po Ljubljanici v nedeljo \l dan l. m.
Društvo se zbere ob treh popoldne v Krakovem v Erženovej gostilnici ,,pri raku" št. 27., od koder se odpelje po Ljubljanici do „slonovega grabna'' nad Ižico, potem pojde peš do Matevžetove hiše" št. 1. na močvirji, kjer se napravijo razne veselice in obedo. Ob devetih zvečer se društvo v čolnih vrne v Ljubljano.
Skrbelo se bode za kavo, pijačo in mrzle jedi. Po Ljubljanici voze se bodo izpuščale rakete in umetni ogeiy. Slavni pevski zbor je obljubil, da se vdeleži veselice.
Čitalnični odbor.
Loterija 8. julija 1863.
Dunaj: 72, 70, 62, 85, II.
Cradec: 78, 5, 54, §9, 21._
Dunaj 9. julija. — Nadavek (agio) srebru 9.75._
;