31. SEPTEMBRA 1956 — Stev. S8 A STRAN Dvojni Othello v Brežicoh (... o meni govorite, kakor sem, Shakespeare Othello V, 2) Celjsko gledališče je letos v januarju gostovalo v Brežicah in Ko- stanjevici s Shakespearovim »Othellom«. V Brežicah kot v Kostanjevici, je gledališče naletelo na prisrčen sprejem publike. Celjsko gledališče je pred začetkom nove sezone dobilo iz Brežic navdušeno pismo tov. Miloša Poljanška, ki ga nekoliko skrajšanega objavljamo: Odkar smo se prisrčno poslovili od Celjanov, se večkrat ukvarjamo z mi- slijo: ali smo storili uslugo brežiški publiki, ker smo povabili med nas re- nomi^ani igralski ansambel ali ne. Hva- ležni slučaju smo se namreč v razmaku desetih dni dvakrat srečali z izredno tragedijo Othellom- Odrsko delo je gle- dalo okoli 900 ljudi, a filmsko upodo- bitev ne veliko manj. To se pravi, da nas je — tako naenkrat — zajel umet- niško dognani val Shakespearovsko pretresljivo tragičnega. Torej je korist- no, kar nepozabno, da smo si ogledali film, a še veliko bolj, da smo doživeli celjsko uprizoritev. Čeprav sem. se odločil, da se tokrat nekoliko ozrem na mentaliteto naših ljudi, ki je prišla vidneje do izraza ob Othellu in izraziteje očrtala svoj raz- noliki odnos do kulturnega življenja v mestu, bom najprej poudaril značilno- sti obeh predstav. Velika izrazna različnost, ki se je pa nekje vendarle smotrno spojila v eno samo čudovito doživetje, je vsakogar, ki je videl Celjsko gledališče in kasneje film, poskominala, da ju je primerjal. Se ko smo zrli zgrozljivo turoben film- ski finale: Othellov, Dezdemonin, Ro- derigov in Emilijin pogreb, smo si bili malodane vsi edini, da je bila odrska uprizoritev močnejša, da smo jo glob- lje in temeljiteje občutili. Kje so vzro- ki za takšno ugotovitev? Shakespearova dramska dela so pred- vsem — če že ne samo — domena odra. A tudi tu velja zanje poseben zakon. Shakespeare mora biti na odm tako občuteno in do zadnjih nians razum- ljivo izražena beseda, tako doživeta igra človeka-igralca, da nam že to dvo- je ustvarja polnost in resničnost živ- ljenja. Za to nam je poskrbel Župan- čičev virtuozni prevod in le tega smo z vso zavzetostjo podanega slišali iz ust igralcev. Hitro menjajoči podnaslovi v hrvatskem jeziku v filmu so bili kar preveč bežna zadeva, da bi ustvarili v nas globljo miselno podobo dramske- ga procesa. Filmski prijem je sicei^ po svoje močan. Realistično okolje s smi- selno lepo izbranim ozadjem dogajanja, izredni igralci in režija, vse to je ustva- rilo svojstven mik, ki ga kljub mrač- nosti celote ne smemo prezreti. Zato se je pa na odru vse dogajanje strnilo okoli »besedila, ne zgolj tistega, ki ga je napisal avtor, ampak tistega, ki je napisano med vrsticami, v srcu osebe, ki ji je dal kakršen koli naziv ali ime.« (Celjski gledališki list 1955-56, št. 1, str. 9.) Vse kar je bilo še zraven — več- delni odrski prostor, spletno uporab- ljeni svetlobni in glasovni efekti in v celoti dognana moderna režija Branka Gombača — vse je služilo njima, to je besedilu in igri v poudarek. Koga ni globoko impresionirala izredna krea- cija Othella, ki jo je ustvaril Janez Skof? Komu ne bo ostal izreden kul- turni dogodek še dolgo v spominu? Do- živetje je bilo — vsaj zame — nepo- novljivo. Miloš Poljanšek Celjsko gledališče v svojem poslan- stvu ne zanemaodarski napredek konjiške občine, saj se je industrija v primerjavi z leti pred dru- go svetovno vojno precej močno raz- vila. Začeli so z uvajanjem novih pro- izvodov. Tako so v zreški tovarni ko- vanega orodja, kjer so nekdaj izdelo- vali pretežno le poljsko orodje, pričeli z izdelovanjem ključev, primožev itd. Precej se je razvila tudi vitanjska to- varna orodja in livairna ter »Kostroj«, tovarna za izdelavo usnjarskih in čev- ljarskih strojev, ki jih bodo začeli v kratkem izvažati' v dežele bližnjega vzhoda. Na razstavi bodo obiskovalci videli vrsto izdelkov usnjarskega kombinata KONUS, ki predeluje kože v razno- vrstno usnje. V oddelku pikerije, ki je bila pred tremi leti prestavljena v Ko- njice, izdelujejo danes vrsto pikerjev za potrebe domače tekstilne industrije, ki se lahko po kvaliteti merijo z ino- zemskimi. Tudi oddelek umetnega usnja se je izkopal iz začetnih težav in sedaj gredo njegovi proizvodi dobro v prodajo, saj so samo v zadnjih dveh mesecih izdelali 45 ton, ki so jih takoj razprodali. Od večjih podjetij bo sodelovalo še LIP Konjice, kjer izdelujejo v dveh mizarskih delavnicah naj raznovrstne j- še pohištvo za opremo stanovanj. Po- leg teh podjetij bodo sodelovali na go- spodarski razstavi še 'razna mala obrt- na podjetja, kmetijske zadruge, držav- na posestva, kmetje in mladi zadruž- niki. Le izobražen delavec bo dobro gospodaril Preteklo nedeljo je bil na II. gimna- ziji v Celju sestanek vseh predava- teljev celjskega okraja, ki bodo preda- vali na delavskih vzgojno-izdbraževal- nih šolah. Med drugimi se je sestanka udeležil predsednik okranega odbora Zveze Svobod in prosvetnih društev tovariš Andrej Svetek, zastopnik re- publiškega od^bora Zveze Svobod in prosvetnih društev ter tov. Strehovec, šolski inšpektor. Sestanek je otvoril profesor Franjo Jakhel, ki je poudaril pomen izobra- ževanja za delavce. Triletna vzgojno- izobraževalna šola bo nudila delavcem vsestransko osnovno izobrazbo in ni le trenutnega značaja, ampak se bo ka- sneje še nadaljevala. V socialistični državi je vedno večji imperativ za vsa- kega državljana — znanje. Profesor Jakhel je razipravljal tudi o metodi poučevanja. Med drugim je dejal, da se morajo predavatelji zavedati, da imajo pred seboj odrasle ljudi, zato mora biti pouk nazoren in mora zak- tivizirati mišljenje in kritičnost slu- šateljev. V ta namen je izobraževalna sekcija okrajnega odbora nabavila že nad dve sto diapozitivov, katere bodo posojali tudi drugim društvom. Po uvodnih besedah profesorja Jakh- la so predavatelji pregledali predme- tne skupine učnega programa. Sestav- ljal ci programov so poudarili, da se naj poveže pouk kolikor je mogoče s stvarnostjo. Ves program obsega pet predmetnih skupin in bo nudil, seveda le z dobro interpretacijo, vsakemu de- lavcu trdno osnovo splošne izobrazbe. Tovariš Vinko Smajs, zastopnik ve- lenjske Svobode, je govoril o programu njihovega dela. V velenjski vzgojno- izobraževalni šoli bodo dodali progra- mu še družbeno-moralno vzgojo in družbeno ureditev FLRJ, ekonomiko FLRJ ter zdravstveno higijeno. Vse delo so porazdelili v dva semestra. To- variš Andrej Svetek je poudaril, da se mora ta šola iz leta v leto bolj utrje- vati in uveljavljati. Dejal je, da naj bo šola za delavce taka, da bo razne- tila v njih željo po znanju. KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV PRI OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU CELJE razpisuje mesto DIREKTORJA podjetja »AUREA«, Celje Pogoji: Komercialist s prakso ali izučen zlatar s komercialno prakso. — V poštev pridejo samo osebe, ki niso bile kazjiovane. — Ponudbe je poslati na tajništvo Občinskega ljudskega odbora Celje do 30. septembra 1956. Priložiti je življenjepis z opisom kvalifikacij in dosedanjih zaposlitev ter potrdilo o nekaznoTanju. POSEBNO ZA CELJSKI TEDNIK PISE DOPISNIK ZELJKO TAKAC IZ OSLA V edinstvenem parku sliuiptiip Dolga in tanka pokrajina — tako imenujejo Norvežani svojo domovino — leži na severu Evrope. Morda bi že sprva mislil, da se je majhen narod mornarjev in pogumnih raziskovalcev izkazal v pomorstvu. Po obiskih v treh velikih muzejih v Oslu — v muzeju polarnega broda »Fram«, ekspedicije »Kon-Tiki« in muzeju vikinških ladij, bi si ta svoj vtis še utrdili. Toda nedaleč od samega centra ži- vahnega velemestnega prometa te pri- pelje podzemna železnica do kraja, kjer obstoj iš navdušen in presenečen. To je edinstveni park na svetu kljub te- mu, da so ga zgradili skoraj na samem robu mesta. Poleg številnih krasno ure- jenih teniških igrišč in dokončanega olimpijskega kopališča ter skrbno ure- jenih in negovanih nasadov je v tem Monolit, obkrožen s kamenitimi ftgur«nii parku nameščeno 150 skupin skulptur, ki so vse delo enega samega človeka: velikega norveškega kiparja in umet- nika Gustava Vigelanda. Težko bi pisal o parku, ne da bi prej povedal kaj več o graditelju in ini- ciatorju. Gustav Vigeland se je rodil 11. aprila 1869. leta v družini drvar- jev, mizarjev in lesorezcev. Tako je mladi Gustav prišel zgodaj v stik z najprimitivnejšim orodjem umetnikov. Sprva so bili učitelji temu talentira- nemu mladeniču lesorezci, kasneje pa umetniki — kiparji. Vigeland je mno- go potoval po svetu, toda sčasoma se je ves posvetil svojemu življenjskemu delu. Mladi kipar je ponudil mestnemu svetu predlog za fontano, toda kasneje se je iz te ideje rodila veličastna za- misel o parku. Vigeland je zelo težko dosegel, da so mu načrt odobrili in mu priskrbeli ves potreben material. Bil je osamljen, brez prijateljev in dru- žine, zato se je ves posvetil svojeniu delu do zadnjih dni svojega življenja, ki je ugasnilo sredi težkih let druge vojne. Fronger park, ali kakor ga imenujejo Vigeland, obsega površino 30 ha krasno negovanih trat, ki so prepredene s ste- zami in posute z belim peskom. Sredi parka sta dve krasni umetni jezeri. Park kipov je v svoji ideji posvečen človeku in njegovi notranji borbi za aktivni odnos do življenja. Vse je de- lano in izdelano po načrtu Vigelanda: načrt parka, razpored stez, vrsta cvet- ja, oblika klopi za odmor obiskoval- cev, razpored kipov, fontana in mo- nolit," z roko izoblikovana ornamentika na vhodnih vratih, skratka vse — ra- zen dveh kipov, ki sta v parku — je njegova zamisel. Umetnost tega genija lahko občudu- Kaj se ne bo zgodilo tako, kakor želim? jemo še preden pridemo v park. Vhod- na vrata in dve kočici ob strani sta posejani z motivi reljefa o borbi člo- veka s samim seboj. Pred leti je bil park ograjen, toda danes ni več sledu o nekdanji ograji: park je dostopen vsem obiskovalcem vse leto, i>odnevi in ponoči. V bližini monolita je fontana, ^stav- ljena na teraso, do katere vodi stop- nišče preko ostalih petih teras, na ka- terih so klopi. Stirioglata fontana ima na robovih 23 norveških figur, preplete- nih s stebli, tako da simbolizirajo nor- veškega človeka in njegovo zemljo, bo- gato z gozdom. Na i>odnožju fontane je krog in krog 60 bas-relijefov iz bro- na, ki opisujejo — kakor figure nad njimi — človeško življenje od embrija pa do skeleta. Tla terase, na kateri je fontana, so tlakovana s čmo-belimi ploščicami in šele kasneje sem zvedel, da je dal Vi- geland tudi tej terasi originalnost, ker so ploščice zgrajene v obliki steze, ki vodi v labirint in je komplicirana kot človeško življenje. Na levi, južni strani mostu sem prišel po stopnicah do malega pristanišča — terase, na kateri je postavljeno devet otroških figur,, ki prikazujejo najraz- ličnejše razvojne etape otroka. Zadnja skupina skulptur vsebuje — saj name je napravila takšen vtis — svetovni na- zor velikega Vigelanda. Ta skupina bronastih odlitkov predstavlja 2 moža, 2 ženi in 2 otroka, ki so izmenično prepleteni" drug z drugim v zaprtem krogu in nihče ne ve, kje je začetek in kje končuje p>osamezna etapa. Mračilo se je že, ko sem se vračal iz tega nevsakdanjega parka in ko sem se izgubljal v velemestnem tru- šča in vrvežu se mi je resnično zdelo, da se Tsi rrlim« • krogu.