Dolenjske Novice iiitiiijajo vsak čfifrtdl;; ako : : je til <íaii jiraxtiik, dan poprej. : :
Cenil jim je za celo leto 5 li, za pol leta -'"jO 1Í. NaroCiiiiia za NcuiEijn, lioaiio iti (Jritgc evrojjuke drŽave znaša «'ňO iv, za Ameriko (»"»O K, liist ill o^Iuhí Nfl ))1iičiiji\jo iia|iťe.j.
Vk« (IdiíÍHfl, naročnino in oziiaiiila H)irej«ii)ii tiskiiriia .T. Krajec nasi.
Skrbimo za čebele tudi po zimi!
Letošnja ugodna ziiim muli priliko vestnim fiebeiarjeni, da pornagaj« svojim iebelain du pravt gojitve v ziniskem Časn. Znano je, da so lansko leto medile gozdna drevesa, njihov med je za pieziiiiovatije iiajslaboji in zato je važno, da si vé Čebelar o pravem (iasu pomagati, da ne iiride po zimi ali pa zgodaj sjiomladi ob iebele vsled bolezni, griže, ampak si jih pripravi za jioitiladansko pašo prav močne in s tem tudi njih zgodnjo rojenje pospešuje.
V	ta namen naj veljajo sledeči nasveti:
V	splošno je kvarilo, p(i zimi čebele s krmljenjetii moMti in jih k prezgodnjemu delovanju siliti, vendar kdor nima čiste vesti, (ia je pojtolnoma pravilno vzimil čebele, to je, da jim je odločil saadoshio niiiožino meda, da so čebele vedno iia gorkem itd., stori le prav, da večkrat pogleda, kako se njegove živalice počutijo. Tilio šiiiiiljaiije pomeni, da je vse v redu. Ako pa Čebele močneje šumljajo, ali ako 80 pretihe, je to vedno sumljivo znamenje. Gorki solnČni žarki izvabljajo mnogo Čebel na solnee, ako le té jtanj onesnažijo ali so sami onesnaženi, ali je veliko čebelic mrtvih, je to slabo znamenje. Tu more vmes poseči vešča roka, čebelarjeva pomoč. Ta .oîiiitûji v tem, da preižíe vzrok torîi neugodnim znaitieiijem. Treba je opazovati in priti na vzrok. Ako manjka čebelicam medu ali so na slabem (smj'ekovem) ozim-Ijene, tedaj se jim mora polagati v majhnih količinah med-pitanec ali pa v votli sto])-Ijeni čebelni sladkor. To pitanje se izvrSi iia dvojen iiaČin ali na zadnji strani ali na panjevi bradi. Od čehelarjeve s])retnosti je odvisno, kateri itačin je jiriporočljivejši. Neobiiodno potrebna je ta pomoč, če so čebele grižave. Tii mora čebelar krmili čebele, da jiL obvaruje, sicer bodo imel spomladi prazne panje. Pomniti je treba, da čebele po zimi malo inane rabijo iti zaio močno pitunje ni potrebno. Vendar tildi v tem ozini je opazovafije in skušnja najboljši svetovalec. Le toliko se mora opozoriti, da pitanje s pi'eredko tekočino, ki se v notranjščini panja — v celicah — skisa in povzroča ple.snobo v satovju nc
Doneski k zgodovini Bele Krajine.
r-eopold i'odiogai-, (D^lje. IV.)
Ko je prešla Belokrajina v last andeškib grofov, se je očak, sorodnik te rodovine, na prošnjo andeškili pobrigat za versko'zapuščeni narod. Pobožna Zofija Višnjogoi'ska, oČakoVii svakinja, je bita v vodnem stialui' da se med nepoiičeno ljudstvo zatrosi krivo-verstvo. Andeški grofje so obdarili cerkve ' s premoženjem, očak pa si je lastil desetine, ki pripadajo tistim, kateri opravljajo dušno-pastiisko delo.^ Zdaj še-le se je Zagreb spomnil, zakaj in kdo pobiia desetine. Začel sc je dolgotiajen lu'epir in boj zai'adi njih.
stoletne pi'av'îo, ki so se obravnavale v Zagrelm, Ogleju in Ilimii, jim niso priborile pravic do belokranjskih desetin.
je leta 1268, podelil beiokj'anjske župnije koroški vojvoda Ulrik lU. (l'soÔ
do 1269) v sporazumu očaka nemškemu
more hasniti in da taka tekočina gorkoto v panju zmanjšuje in zato škoduje. Krmljenje sredi zime pa bodi vendar le zadnje sredstvo, s katerim pomagamo čebelicam pre-zimovati. Mii' je in ostane glavno pravilo. Le skrb za naše drago živalice in slaba vest, da jim nismo vsega dali, kar potrebujejo, naj sili, da jim pomagamo,
A. Lapajne.
Obneicovaicem kmečkega stanu.
v seji državnega zbora 23. januarja je imel naš poslanec Jarc govoi', zaiadi katerega ga je dunajsko židovsko Časopisje, ki pozna tiste, ki jediS, ne pa tistih, ki pridelujejo, ostro napadlo. Govor priobčiijeino po stenografičnem zapisniku. (Slovenski.)
Ni ga naroda v tej državi, ki bi s toliko nestrpnostjo pričakoval, da mu usoda podeli zopet težko zaželjeni mir, kot jugoslovanski narod. Ni ga naroda, ki bi bil v tej vojski doprinesel državi in vladaijii toliko žrtev, kakor naš narod. Gospoda! Nemštvo govori o svojih velikih žrtvah v tej vojski. V čigavem ozemlju pa je divjala vojska'? Aii ni bila to — Čc izvzamem Galicijo in Bukovino — naša jugoslovanska zemlja? Vojska je zadela naSemu narodu tako težke rano, da dvomim, da bi se mogle v doglednem času zaceliti.
(Nemški.) Visoka zbornica! Ni ga stanu, ki bi tako lirepenel po miru, kakor kmečki stan. (Hes je!) Třepetaje gledajo Žene, stai'ci in otroci v Brest-Litevski, kdaj napoči trenutek, ko bodo zopet pozdravili v zapuščeni hiši očeta, brate in sinove. Vsaj ni večjega nasprotja, kakor je med mečem in phigoui. Nobene jianoge našega gospodarstva ni vojska tako opustošila, kakor kmetijstva. Mirno lahko trdim, da ni noben dru^^ stan moral toliko žrtvovati, kakor kmečki.
Gospoda! Kaj je napravila vojska iz kmeta? Njegova zemlja, njegovi polni skednji, polni hlevi — to je bil njegov ponos pred vojsko. Kaj mora videti sedaj, ako se vrne iz strelskega jarka na dopust? Njegova družina se bori z zailnjo silo, da pridela živež — brez pomoči od oblastev
in države, za katei'o je moral kmet vse dati, svojo živino in svoje pridelke. Vsa pi'ostost mu je vzeta iii prisojene ao nui odredbe, ukazi in kazni. Obenem vidi moŽ, ko pride s fronte, kako slabo gospodari vojaštvo s pridelki, ki mn jih je odvzelo. Vidi, kako pogiujajo v zbirališčih konji in živina, ki bi jih tako nujno rabil; vidi na stotine vagonov zmrznjenega krompirja, ki so mu ga vzeli, da ga niti za seme ni ostalo; vidi, kako kali žito po skladiščih, da postane nerabno za živež. In če hoče kupiti obleko ali čevlje, jielrolej ali sladkor, mora vedoma })restopiti ukaze in od ti'govca do trgovca kvošnjariti s skrito nuiJio, da sploh dobi, kar rabi. Vse te razmei'e so uničile v našem kmetu to, kar so je najvišje cenilo, njegovo zaupanje do državne oblasti, njegovo vero v pravičnost sodišč. (Medklici.)
To pa še ni vse. Kot kmečki zastopnik nimam dovolj besedi, da ožigosam drzno igro, ki jo je igrala vlada ob zadnjem delavskem štrajku s kmetom (čujte!). Vlada se je pogodila z delavci na stroške kmetov, na stroške ti'pečili žená in otrok in oma-gyjočih starcev, (Pritrjevanje.) Javnost ima vtisek, kakor bi bila vlada s tem pritrdila očitkom proti kmetu, čeŠ, da je požerult in oderuli. Govori se, da so pripravlja nov pritisk na kmeta. Mi kmečki poslanci — mislim, da govorim laliko v imenu vseli — odklanjamo za ta slučaj vso odgovornost za dogodke, ki utegnejo priti. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Ùe si bo kmečka nevolja poiskala duška. Če se ponovijo slučaji kakor v Ptuju, ne bomo mogli kmetov pomirjevati, ker smo prepričani, da pome-njajo zadnje odredbe liudo krivico kmečkemu stann.
Dokazati hočem, da je bil z zadnjimi odredbami gleile množine žita na glavo kmet bolj priki ajšan kakor meščan. Množina se je skiČila za delavce na kii.etih od 2100 gramov na teden na 1575 gramov; za težake od 2565 giamov na 2000 gramov. Ker dajejo kmečki mlini k večjemu 80"/u moke, ostane moke za kmeta samo 1260 gramov ozirouia 1850 gramov, to je 200 gramov manj kakor po mestih. (Medklici.) Te razmere se ne morejo vzdržati. Če ostane ta odredba in če se Še mlini zapro.
bo nastal med kmeti vihar. Gospoda ne pozna kmečkih razmer, kako more sicer misliti,- da bo delal ob taki mali poi'ciji kmet od zore do mraka, če to ostane, bo delal kmet, kakor delavci po mestih, osem do deset ur na dan in naj skrbi vlada za to. kdo bo prideloval živež.
Še slabše, kakor kmetom samim, se godi tistim, ki stanujejo na kmetih in morajo moko kupovati; to so kajžai'ji in kmečki obrtniki. Ti ne dobe niti petine tega, kar je določenega. Poznam kraje, kjer že po tedne (klici: po mesece) niso dobili moke. Vlada se ozira najbolj na tiste, ki največ kričti, vlada daje najprej tistim hrane, od katerih so najbolj boji revolucije. Kdor ne dela v Avstriji revolucije, ta zaostane — to vemo po izkušnjah zadnjih dni. Krivo je temu, ker je naročeno podružnicam žitno-prometnega zavoda, naj skrbi najprej za mesta in industrialne kraje, potem še-le za ostale dežele,	(lionec prihodnjič.)
Silno pomanjkanje živine na Kranjskem in omejitev civilnega konzuma mesai
Deželna komisija za ureditev prometa z živino na Kranjskem pii c. kr. deželni vladi v Ljubljani je v seji dne 31. jan. 1918 energično ugovarjala zoper neverjetno velike zahteve vojaške uprave po živini. Tudi C. ki', deželna vlada je uložila luotest na kompetontnem mestu zopor ogromno zahteve živine po vojaštvu; povdaiilo so je na kompetentnih mestih od vseh faktorjev, da Kranjska pod nobenini pogojem ne more izpolniti predpisov vojaštva, ki pa zahteva kljub vsemu, predpisano število živine. Zahteve civilnega prebivalstva po mesu so Čimdalje večje. Meseca februarja t. 1. bi nu)ralo „Deželno mesto" iz Kranjske dobaviti nad 13,000 glav, alio bi hotelo izpolniti vojaške zahteve in zahtevo civilnega konzuma, nasprotno pa zamore „Deželno mesto" prostovoljno, to je potom prostovoljnega nakupa dobaviti iz celo dežele le 613 glav. Vse kar bi se več živine dobavilo, bi bilo treba s silo re
v i t o ž k e m u redu, jo začel Zagreb pravdo zaiadi desetin z njimi, ki so se pogi'ole Še leta 1751., ko so je vstanovila goriška škoiija, pa vse zastonj. Zagreb je odnesel iz vseh teh pi'avd bridko zavest, da je zagrešil, česar ni mogel in tudi ni smel več popravljati.
Leta 1228, je vstanovil očak Bertold župnijo sv. Petra v Či'uomlju in ji podredil štiri podružnice z ondotnîmi duhovniki, kateri so bili tam že preje alt pa jili je postavil tje 1. 1 228., namreč: Tri fare (Metliko Še ni hilo), Semič, Podzemelj in Vinico.
lu'votno črnomaljske župnije (iz leta 1228) z oitietijenimi podružnicami se je razvilo do danes trinajst samostojnih belokranjskih žnpnij. Iz župnije Črnomelj se je ločila Planina leta 1787. in Dra-gatnš leta 1854.
Glede starost! podružnic sedanje župnije sv. Petra v Črnomlju imamo tri zapisnike, iz katerih v saj približno precenimo njih starodavnost in starost.
Pi'vi zapisnik je zapisnik zagrebških desetin iz leta 1334. Ta pove, da je imela črnomaljska župnija samo dve podružnici: sv. Janeza Evg. v Dobličah in sv. Jerneja na Otovcu, Drugih ta zapisnik ne omenja.
Drugi zapisnik je iz leta 1526., ko 80 se pobrale v vojne namene po cerkvah dragocetiosti (kelih, monstrance in druga zlatnina in srebrnina). Izmed sedanjih štirinajstoi'ih podružnic še ni bilo I. 1526: 1. sv. Vida na VidoŠih, 2.—3, sv. Jakoba in Marije Pomočnice v Uodinah, 4. N. L. G. v Vojni vasi.
Tretji zapisnik je v Valvazorjevi „Slava vojvodine Kranjske" (1689).
1,	Tega leta cei'kve svetega Duha v Lîi'iiomlju ni bilo, bi'žkotie je bila nekaj let prej pogorela, da jo obubožani Črnomaljci niso po požaru (15G6) kmalu zidali.
2,	Na VidoŠih jo bila cerkev, v kateri se je častil sv. Urh, če se ni Val-vazor v svetniku zmotil; sedaj in menda tudi takrat se je gori častil sv. Vid.
i. V Dobličah navaja Valvazor dve cerkvi: sv. Janeza Kvg. in sv. Florijana. Te cerkvice ni več. Po spominn starih so se še videle njeno Jiiševiue med Jernejo in Dragovanjo vasjo. Zidali sta jo menda obe vasi v spomin na kak požar. Mali zvon iz te cerkve je kupila vas Rožičvrh za kapelo sredi vasi, kjer se je nekaj Časa opravljala daritev sv, maše, kakor na Jel-ševniku, kjer so zidali kapelo ljudje iz te vasi in Sncčivrha,
4.	Cerkve sv. Jere nad Petrovo vasjo ni več, tndi ni sledu več o tijej.
5.	Marije Pomočnice na Eodiriah tudi še ni bilo. To mejaško cerkev so zidali okoli li;ta 1720. Belokranjci in Kočevarji, ki imajo skupno vinograde po belokranjskih goricah.
6.	Vojna vas — tu se Časti Rojstvo Marije Device, leta 1689. pa N. L. G,

kvirirati. Kitietovalci se upirajo odilajaiii živin«, icš, tla voîti ]-abijo za (le!o, ostala iSivitia je majhna, inolziiili in pa brejih krav pa sploh iii mogoče iii niti ciopustno odvzeti. Po tem položaju je bila prisiljena „Dežehia koinisiija za vreditcv prometa i! živino na Kratijskeiii" tudi civilni konzum lui Kranjskem i»riinerno -znižati ter se bo klanje v mnogih občiiuih po deželi moralo řisto ustaviti, v drugih oliCinali pa omejiti. Kmetovalci morajo biti pi ipravljeni, da bodo prisiljeni oddati živino, katero bodo silno težko pogi esali ter bodo morali oddati brezdvoiiia tudi plemensko živino vsiij vso tako, ki iii posebne pasme iu posebno dobra za pleme, Ti'eba bo oddati tudi delavne vole. „Kranjsko deželno mesto za vnov-fievanje živine v Ljubljani" bo po svojih zaupnikih skušalo liudo breme kar mogoče porazdeliti, tako da ne bo živiiioieja, dasi bo zelo oškodovana, čisto uničena in vsaj kolikor toliko ohranjena. Vole bo treba, kakor rečeno, tudi odvzeti, vendar se bo skusalo tako urediti, da bo v vsaki vasi ostalo vsaj nekaj živine za delo. Poljedeljci hodo morali eden drugemu pri delu z živino pomagati. Apeliramo na živinorejce, naj se ne upirajo v očigled opisanega položaja dobavam živine po zaupnikih „Deželnega mesta za vnovčevanjc živine", ker sicer bi ukazalo vojaštvo rekvizicijo, pri katei'i bi nastale, ker bi se rekvizicija vršila brez ozii'a, kal' na splošno, uedogledne posledice za živinorejo, nevarno bi pa bilo tudi za ljudstvo samo. Zaupniki „Deželnega mesta" imajo strog nalog, da zahtevajo le tisto živino, kar se sicer težko, vendar pa še vedno najlažje pogreša. Na drugi strani apeliramo na iii'cbivalstvo mest in indn-strijskib krajev, na delavstvo In meščanstvo, naj omeji zaCasno uživanje mesa in ta vsaj toliko Časa, da se l^o moglo obdelati polje, ker je sicer nevarnost, da se tudi drugih piidelkov jeseni ne bo skoro iiiË pridelalo, ako bi se kar vso živino od kraja pobralo. Koiizumentjc naj raznniejo položaj ter ga gledajo kakoi'Šen je ter naj ne nastojiijo nasilno, ker to položaja nc more izpremeniti. V interesu vsega prebivalstva in bodočnosti našega narodnega gospodai'stva je, da se vsaj večji del živine za delo (dirani in ne pobije zadnji rep. Živinorejci, predvsem jia tiuii županstva naj gledajo, da ne bodo ljudje po deželi doma klali živine in telet" in da se ne bo višilo tiliotapstvo živine v sosedne dežele,, ker oboje je skrajno škod--Ijivo že sedaj, odslej bi pa bilo to naravnost poguba r/d naše gospodarstvo. — Deželno mesto za vnovČevaiijc živine v Ljubljani.
Gospodarsfvo.
Državne podpore za svojce v Ameriki pridržanih avstrijskih državljanov. Ker so
i^družcne države v severni Ameriki oil 7. dcc(îmbra 1917 tudi z Avsiro-Ogrsko v vojnem stanju, imajo od tega dne tudi svojci v Zili nženihdržavahsevenioameriških pridržanib avstrijskih državljanov jiravico do dižavne podpoi'e po zakonu z dne 17, avgusta 1917, št. 376 drž. zak., če ao seveda ostali zakoniti pogoji podani. Prošnjo je vlagati pii jiolitičnem okrajnem glavarstvu (iiiestneiii magistratu) proailčc-vega bivališča. Vlagajo jih lahko razen svojcev samih za-nje tudi njihovi zastopniki, županstva, pomožne pisarne in obče-koristna društva. (O tem smo že večkrat poročali. Toda prosilke se hodijo vedno k nam priloževat, da nočejo županstva in dniga oblastva nič vedeti o tem tri' odpravljajo pj'osilke s i)iki'o opazko: „Naj vam pa Dol. Novice podeîé podpoio, ki 80 to objavile!" Mi smo naznanili to vest Ijuilem, kfHr smo jo čitali v dingih večjih slovenskih in nemških listib. Pjosinio gospode puslance za tozadevno pomoč in pojasnilo. Op. ured.)
Papirnati bankovci. Avstro - ogrska banka naznanja, da je konccm leta 1917 v Avstro-Ogi'ski krožilo v prometu papir-
natih bankovcev za 18'4 milijard kron. Leta 19 M. je bilo papirnatega denarja v našem cesarstvu za 5 milijai'd, leta 1913. samo za 2A milijarde. Papirnati denar čudovito nara.šča.
Oddaja trt iz državnili trtnic. l'^
državnih trtnic so bodo spomladi I. 1918 oddajale ameriške trte po 25 K za tisoč ključev in 60 K za tisoč korenjakov (bilf). Y manjših množinah se bodo oddajale tudi cepljene trte po 50 vin. za trto. Prošnje za trte je poslati najpozneje do 25. febr. C. kr. vinai'skemii nadzoiniku B. Skalický-ju v Kandiji pri Rudolfovem.
Vojska in mir.
Zadnje dni januarja in prve dni fe-bruai-ja je zboroval v francoskem mestu Versaill največji vojni svet četverospora-zumov. In kakšen je bil izid? Da sc je ententa odločno izrekla za nadaljevanje vojsko do skrajnosti! — V Berolinu so se posvetovali politični in vojaški zastopniki Avstrije in Nemčije. — V Brestu-Litovskem nikakei' ne morejo priti do pravega spo-razumljenja. Trockiju Že očitajo, da nalašč zavlačuje pogajanja.
Czernin in Kiihlmann sta nastopila novo pot. Pogajanja z boljsçviki se bodo razbila. In osrednje države bodo poskušale doseči poseben mir a posameznimi državami Rusije. V enem slučaju se je to tudi že posrečilo. Dne 9, febr. je poročal brzojavni korespondenčui urad iz Bresta-Litovska, da se je mirovna pogodba z Ukrajino
9.	februarja ob 2. uri ^utraj podpisala.
Po mirovnem sklepu z Ukrajino se je morala udati tudi oficijelna Rusija. In 11. febr. je že naznanil korespondenční urad čez Dunaj iz Bresta-Litovskega z dne
10.	febiuarja, da je vojna tudi z ostalo Rusijo končana. Brzojavka se glasi:
Za obravnavanje političnih vprašanj sestavljena nemáko-avstrijsko-ruska komisija je imela včeraj in danes seje. V današnji seji komisije je predsednik ruske delegacije po naročilu svoje vlade sporočil, da Rtisya, odpovedujoč se formalni mirovni pogodbi, proglaša, da je vojno starýe končano in da odreja popolno takojšnjo demobilizacijo ruskih bojnih sil.
Za nadaljne razgovore, ki so vsied tega položaja potrebni med državami štiri-zveze in Rusijo o ureditvi medsebojnih diplomatičnih, konzularnih, pravnih in gospodarskih odnošajev, je gospod Trocky priporočil pot neposrednega občevanja med udeleženimi vladami in v Petrogradu se nahajajoče komisije držav štirizveze.
Dal Bog, da sledi prav kmalu temu mirovnemu poročilu, tej prvi vzhajajoči jutranji zarji, vse oživljajoče soltice splošnega miru med vsemi narodi !
Amerikanci se hočejo na vsak način udeležiti pomladanskih bitk na laški in francoski fronti. Pripeljali so baje iz Amerike že veliko Čet v atlantska pristanišča francoskega obrežja. Prevozne ladje je spremljalo nioČno ententino brodovje, med katerim so bile tudi ameriško bojne Udje, Izkrcali so okoli 40.000 do 50.000 mož, poleg tega pa obilo vojnega materijala, po.wbno težke artiljerije, Tenui prvemu velikemu prevozu bodo sledili Še nadaljni, tako da bo začetkom pomladi iia zapadneui bojišču, kakor sodijo vojaškř strokovnjaki, okoli 150.000 Atiierikancev pripravljenih za boj. — Wilson in njegovi svetovalci impolnoma piitijujejo sklepu vojnega sveta zaveznikov, da se naj vojska nadaljuje z vsemi sredstvi.
Angleži se že fiidi bahajo s prihodnjo vojsko. Angleški kralj je rekel v parlamentu, da je nastop Združenih držav in diugili nevtralnih držav v vojski še-le prav okrepil moč angleškega orožja in dvignil zavest, da zmaga angleška reč. Trdi dalje, da so dogodki v Rusiji jiač povečali bremena zaveznikov, a moči in lojaltiosti niso oslabili. — Sir Carson je pa napovedal
na versaillskem posvetu brezobziren gospodarski boj Nemčiji,
Na Francoskem bojišču pa se pripravlja za pi'ihodnje dni nova krvava žaloigra. Obe stranki napovedujeta, da bost.a udarili. Kdo bo prej pričel? Ali bo orožje odloČilo? —
Dunajski listi pišejo; Dasi se z Rusijo ni sklenila Še tiiirovna pogodba, se le lahko ujetniki reduo prično v najkrajšem Času zamenjavati. O tem se bodo v Petrogradu pred vsem pogajali. — Vesti o končani vojski z Rusijo in o miru z Ukrajino so vzbudile med nemškimi poslanci največje zadovoljstvo. Slovenski poslanci govoié bolj pridržano.
Vsi ti dogodki nas iie bodo spravili bližje svetovnemu miru. Nc orožje in ne poseben mir z ruskimi državatiii ne bode i'CŠil zamotanega položaja, ampak ga še le poslabšal. Dokler ne bodo vse sovražne stranke spoznale, da je trajen spoj'azum med narodi na podlagi samoodločbe narodov in gesla brez atieksij in kontribucij edin predpogoj miru, se bo vojska peljala dalje, ki bo zahtevala še veliko tisoč nepotrebnih žrtev in bo gnala človeštvo v grozen propad.
Franjo Neubauer:
Nazaj !
Poje BO po molodiji peami: <Naïaj v planinski rai>
Petl'ôlej dragi nmj, lepo dišeče olje! Kako sem slabe volje, ko v temi sem nocoj! Zakaj, zakaj ne svétiš kot nekdaj?!
Rujavi moj tobak! Kdor zdaj kadi in čika, željan te „topelt" vika, tako S) zdaj sladak I Zakaj, zakaj en cent te nitiiam vsaj!
DolenjČek rujni ti! Čeprav si včasi kisel, pa vendar vsaka misel do tebe mi hiti! Zakaj, zakaj
strašansko drag si zdaj?!
Oj piva svetli vir! Iz Čaše pil sem vitke, pozabil Čase bridke, a zdaj te ni nikjer! Nazaj, nazaj, peneči hmeljev slaj!
In zdaj še ti, podplat, in čevlji vi usnjeni, kako ste vsi leseni! Kam naj gret» potovat? Nazaj, nazaj, država, kož nam daj!
Suknjeiie hlače ve in žametasta suknja! Ob luknji že je luknja in cviina ni, — gorjé! Zakaj, zakaj zdaj Adam nisem vsaj I
Oj sreča prvih dni! Ni Adam cvrl, ne kuhal, ne pil, tobaka puhal, zavijal ni kosti! Nazaj nam raj peklenski vrni zmaj !
Nihče ni tam di'ažil, nihčé ni rekviriral, ne starih cunj pobiral, ni lačen, žejen bil! — Le ni i r nazaj, pa raj bo vekomaj!
DomaČe in tuje novice.
Shodi zaupnikov Slovenske ljudske stranke bodo v Metliki v nedeljo dne 17, t. m. ob pol 9. ui i dopohlan pri Kroni (Widenig), isti dan popoldan ob 3. uri v Ć r n o tli 1 j u p I' i L a k n e r j u. Poročal bo drž. poslanec Jaic, Za novomeški okraj bo shod v pondeljck 18. febr. ob pol 11, uri dopoldan v občitiski pisarni v Kandiji.
Na Izrednem občnem zboru kmeiuske podružnice novomeške, ki se je vršil v pondeljek, dne 11. t. m., je bil soglasno izvoljen podružničnim načelnikom mil. g, di', Seb. Elbert, inf. prost in mestni župnik novomeški.
Čč. gg. župnikom semiške dekanije.
Podpisani s tem naznanjam, da je dovolilo prečast. knezoškofijstvo z dop.z dne 25.jan. št. 319, da se stiie odslej pobirati zadnje nedelje v mesecih po belokranjskih župnijah ne več za invalide sploh, ampak za invalidni dom v Beli Krajini, in prosim, da bi o tem obvestili vei'nike s pridižnice, nabrane zneske pa imšiljali na jioložnice, ki se jim bodo doposlali. I Šašelj.
Odlikovanje Usmilj. bratov v Kandiji. V nedeljo 10. febr, je pripel nadporoČnik g. Jos. Waller vseiu čč. gg. Usmiljenim bratom, ki še dosedaj niso bili odlikovani, srebrne, deloma bronaste, častne svetinje Rdečega kiiža z vojno dekoracijo. Odlikovanje je imelo prav slovesno lice. Gospod nadporoČnik je v krepkih jiatiijotičnih besedah nagovoril in pozdravil zbrane čč. gg. Usmilj, brate, vsem skupaj in vsakemu posebej pi'ijazno čestital k preza-služncmu odlikovanju ter stisnil roko. Isto-tako je storil hišni vojaški zdravnik gosp. dr. Jos. Cbolewa. Pridružujemo so tudi mi s prisrčnimi Čestitkami k čast-ečenui odlikovanju častite družine tega veleple-menitega in človekoljubnega konventa na najvišjem mestu.
Poroke v Novem mestu dne 11. febr. Gosp. Janez B^rinskele, ključavničar v Blatniku pri Črmošnjicah na Kočevskem se je poročil z gdčno Alojzijo Lnžar iz Eečič i)n Semiču, — G, Alojzij Jesi h, dninar iz Radnje vasi pri Trebelnem se je poročil z gdčno Marijo UrbiČ iz Bitnje vasi pri Trebelnem.
Poročil se je 10. t. m. v Piečini g. Karol Sulii, t. Č. črnovojnik v rezervni bolnici Rdečega križa v Novem mestu z gdčno Ano Drag m an. Obilo sreče I
Poročil se je v Ljubljani 11. t. m. gosp. Jožef Jazbec, hišni posestnik in ključavničar v Novem mestu, t, Č, desetnik-črnovojuik z gdČno Filomeno Pavlin, kuharico, goriško begunko Iz Trnovega pri Gorici. Bilo srečno!
Umrl je 5. t. m. v bolnici Usmiljenih bratov v (Kandiji pn Novem mestu gosp. Jožef Schwirt, mesar v Novem mestu, za pljučnico, star 68 let. Naj počiva v miru !
Umrl je v noči soboto na nedeljo 10. febr, v bolnici Usmiljenih bratov v Kandiji, po kratki bolezni v 54. letu starosti, sodni pisarniški oficijal v Metliki, gospod Ivan Novak. Pokojni je bil sin nekdanjega nadučitelja Novaka v Šmihelu; starejšim ljudem gotovo še v dobrem spominu. Umrli oficijal je služboval kot jako vesten in zmožen uradnik v več krajih ua Kianjskeiii in Štajerskem, a umrl jo na domaČi zeiulji ; rodil se je v župniji Prečna. Ostali so trije otroci. Sin Stanko, absolv. jurist, je sedaj nadporoČnik; sin Jožko je tudi pi'i vojakih; hiierka je pa pisarniška pomočnica pri sodniji v Metliki. Pogi'eba na šmihelsko pokopališče so se udeležili; predsedtiik okrožnega aodišča, preblag, g. pl. Garzarolli in sod, svetnik g, dr. Forster iz Rudolfovega, sod. predstojnik gospod Ilutter iz Metlike in več dingili sodnijskili gg. uradnikov in kolegov njegovih iz Metlike in Novega mesta. Bodi mu lahka domaČa gruda!
Poštnih tatov tudi drugod iie manjka. Na Dunaju so zaprli 46 takšnih tičev,
Cenjenim naročnikom. Nekateri naročniki še niso obnovili naročnine za leto 1918. Prosimo vljudno dotičnike, naj blagovolijo to takoj storiti po položnicah, ki so jih prejeli. Z mesecem marcem bomo ustavili list vsem, ki ga niso plačali vsaj za pol leta naprej. — Prosimo, agitirajte z vso vnemo za razširjanje Dol. Novic! Toliko listov izhaja letos nanovo, pa vsi imajo takoj dovolj naročnikov, za stare Dol. Novice ni zanimanja, ne denarja !
Smrt Je pokosila na peiieiiiičiio sredo ob 9. uri zjutraj 891el.nega Dolenjca stare, lioštene korenine, tnloveriiega moža, zavednega narodnjaka, izboriusga kmetovalca, skrbnega očeta, modrega bivšega veliko-letriega žui)ana, veleposestnika, mlinaija in ^»gaija, prespoštovaiiega gospoda Jakoba o š a ii a v Ki'oiioveiii pri Beli cerkvi. Pogreb bo v petek 15. februarja ob 9. uri Kjntraj v Belo cerkev. Pokojni je bil daleč na oki'og dobi oznaii zdravnik - lionieopat. Bavil se je s liomeopatijo z veseljem, natančnostjo in ňudovito vestnostjo ter je izkazal najlepšo uspelie ])ri ljudeh in živini. Zdravil je brezplačno, nesebično, iz same Ijnbezni <lo bližtijcga. Nabavil si je za to vedo vseh potrebnih bomeopatičnih nemških knjig, katere je vse dobi'o pi'eštudiral in vsebino tudi dobro razumel. Saj je bil vse-sti'ansko izobražen in nčen mož. Nemšćina m celo Latinšana mu niso delale preglavice. Obiskoval je spodnjo gimnazijo v Novem iiiestu. V njegovem ťíasu obiskovati latinske fole, to ni bila malenkost, to je takrat nekaj iíí<ialo! Bog bodi našemu rajnemu zvestemu ''iiroČÉnku ter velikemu dobi'otniku človeštva ^OKat. plafinik v nebesih!
. . Jugoslovanski deklaraciji se pridružujejo naro !ne žene in .lekleta iz Novega mesta ^»^^^'laj je podpisanih lUOO. aprememba posestva. Hišo gospoda poslanca Jarca v Novem mestu na glavnem H'gii je kupil g. Jak. MikoliČ za 35.000 K.
Vlaki vozijo zopet dvakrat iz Ljub-Ijiiiie v Bubnjarce in nazaj tn sicer zjntiaj i» zvečer;, seveda do preklica, ki se pa lahko zgodi vsak hip.
Dva Škofa sta tudi podpisala Jugoslovansko deklaracijo z dne 30. majnika in sicer zagrebški nadškof dr. Ante Jailer lu škof na otoku Krk, dr. Anton a h n i č.
Dijaki v Zagrebu vseh štirih visokili Sili so itneli veliko slavnostno zborovanje, na kateretii so se izjavili za jugoslovansko '"»jnisko deklaracijo.
Oglasil se je iz laškega ujetništva mrnkoy sin Ivan F a b% n iz Dol.
£ tr ® Št. Jerneju. Imeli so ga 11 t T,	febr. pa je pisal,
■ , . , ,	znance v diagi Do-
lenjsk. ter žeh skorajšnje svidenje doma.
Srčne pozdrave pošiljamo vsem Do-enjcem .u vsem bralcem Dol. Novic iz šlezijske bolnice v Opavi. Vsi se veselimo, Kadar dobimo od doma Dol. Novice, kajti one so najboy koristen in zabaven list za
T-	Jos. Špacapan,
Zabjavas;	Novomesto Mihael
Kozak m ICarol Minier.
Tatovi
so odnesli od lo. na 11 febr ponoči na Lakoncah pri Stranski ' vasi! župnije Smihel, veliko masti, obleke, klobuke itd. V bližini je veliko ciganov. Videli omenjeni večer več fantov v vojaški o lekl. _ Škrjančah pa so pokradli pri Turku.
55 jpt	^ j®
nobetlr	Oalligaj'is, ki ni ime.a
bi se b^-i	in sjiloh nikogar, ki
tm.rni ^	Nesi'eĆna žena je sta-
nova a v neki slabi luknji v ulici Salice.
o i '	''«'ia. Pretečenc dni pa
i« mrtvo: umrla je lakote.
Hrvatskem,	l"-ei>ovedani na
dovolj	^^^
Dopisi.
iz Novega mesta. Izicdna slavnost se je vršila zadnjo nedeljo v prostiji v Novem mestu. Ob 11. ui'i dopoldne so se zbrali v proštiji ugledni goriški begunci iz mesta in okolice s svojim podpredsednikom odbora za goriške begunce, gosp. svetnikom Iv. Kovačem, Mil. g, prost dr, Seb. Elbert, pi'edsednik odbora za goriške begutice, pozdravi ob navzočnosti prečastite kapiteljske duhovščine zbi'ane go.spode. V kratkem, slovesnosti primernem govoru, razodene pomen skromne slavnosti. Tri gospode iz njihove srede je zadela izredna Čast, Njega Veličanstvo cesar Karol L jih je izredno visoko odlikoval za požrtvovalno in hi'abro obnašanje pred sovražnikom. Nato došla odlikovanja pripne mil. g. prost na prsa odlikovancev: vciečastitemu g. župniku v p. Fi'anČišku Ziacliu vitežki križec Franc Jožefo vega reda na traku brabrostne svetinje z meči; prečast. g. vikarju v p. Alojziju Quaglia zlat križec s krono na ti aku brabrostne svetinje z meči, in blagorodnemu gosp. nadučitelju Jožefu Oi'el-u vojni križ za civilne zasluge lil. razreiia.
Odlikovanci se zahvalijo nato za izredno oiilikovaiije Nj, Veličanstvu cesarju Karolii, mil. gosp, proštu in g. svetniku ICovacu za očetovsko ski'b in tolažbo, ki sta jo izkazovala njim in njiliovim sotrpinom. Nadalje se tudi zahvalijo prečast. duliovščini in prebivalstvu v mestu in okolici za vse velike dobrote, ki so jih pi'ejemali v svojem [irognanstvu. Bog bodi plačnik! Po vskliku trikratnuga „živijo" na cesarja se je končala mala slavnost.
Gotovo bode ostala prisrčna slovesnost neizbrisna v spominu navzočih, ko so J'avno oznanjali zvonovi iz lin kapiteljskega zvonika po tolikem času trpljenja prvo veselo oznanilo; „Mir z Ukrajino je podpisan, radujmo se!" Bog daj, da bi kmalu d(t-Živeli ono uro, ko bodo zvonovi oznanjali splošen mir celi Eviopi. Gospodom odliko-vancem iskreno čestitamo i[i prosimo Boga, da bi odlikovanja nosili dolgo vrsto let in kot učilelji naroda še enkrat doživeli sreČo in blagostanje svoje sedaj razdejane domovine I
Iz Adlešič, 6. febr. Danes smo obhajali pri nas redko slavnost, zlato poroko Ivana in Ane VeseliČ-Brdarja iz Vihovec h. št. 8., ki sta bila poročena po sveČnici leta 1868. V zakonu sta imela osem otrok, štiri sine in -šiiii hčere, ki Še. vsi Živijo._ Od teli so Štirje v Ameriki, najstarejši sin že čez 30 let, in dve hčeri. Drugi pa so doma, sina oba vojaka in mlajši v J'uskem ujetništvu. Vnukov imata pa 17 doma, koliko pa jih je v Ameriki, ni znano. Ker sta oba še prav trdna in Čvrsta, vsaj ima on šele 71 let, ona pa 67, upamo, da bosta dočakala še biserno poroko, kar njiiua iz srca Želimo. Naj pripomnim tu še, da je „nevesta" teta našega g. dr. Jur. AdlešiČa, nadporočnika-avditorja. — Naj tudi Še dodam, da je tnnil ] 2. jan, na Bednju, 1). št. 29, Miko Črnič, ki je živel v zakonu 8 svojo Se živo Ženo čez 53 let in bi bil imel lahko zlato poroko 3. febi'. 1. 1914.
Zaradi potresa, o katerem sem pisal v zadnjem dopisu, da smo ga Čutili 29, jan., še omenjam, da so ga čutili na Bednju in v TribiiČiili, kakor se pripoveduje, dosti bolj, kakor pri nas. Na Bednju so neki šklepetala okna in vrata, v lesenih hišah so tudi slišali, da so škripali špiravci in letve pod streho. Po nekodi so tudi otroci jokali vsled strahu. Potres je prišel nekako od zaboda. — Za belokranjski invalidni dom smo poslali meseca januarja iz naše župnije 235 kron.
Iz Črnomlja. Za jugoslovansko deklaracijo so se izjavile v Adlešičah z velikim veseljem beloki'anjske žene in dekleta z 225 podpisi ter se isti še nabirajo. Čast našim ženam iji dekletom!
Pri mestni hranilnici v Črnomlju se je vložilo v mesecu pri)sincii 121.730 K G2 v; izplačalo pa 63,965 K 9 v; vložilo več 57.765 K 53 h; hipotečnega posojila
se je izplačalo 16.755 K 71 v; denarni promet 463.179 K 10 v; vseh strank pa 354.
V nedeljo dne 3. februarja t. 1. se je nabralo v veseli družbi z brati Čelu v Triliučah za našo šolsko diužbo sv, Cirila in Metoda 84 kron in za školsko matico 87 kron.	—Š
Iz Gradca. Predragi Dolenjci ter drugi blagi dobrotniki! Kaj takega pa si nismo mislili, da imamo toliko dobrih src med Vami v lepi Dolenj.ski, ki nas tako velikodušno poilpirajo s svojinti milimi darovi. Pred par dtievi pi ejeli siiiood ncutrudijîvega gospoda urednika Dol. Novic kar 433 K, za kar Vam vsem skupaj srčna hvala. Ljubi dobiotniki! Vaši Idagi darovi niso bili- zastonj. Alai'sikateri vojak, ki pride v zavod, je ves žalosten ter skoro obupan, ker misli, da sedaj, ko je slep, ni več veselja zanj. Ali, ko vidi, da ima še toliko dobrih src na svetu, ki ga nočejo pustiti, da bi taval v žalosti, ampak mu hočejo pomagati, začne zopet drugače mislili. 1'oloti se ga zopet veselje ter se kmalu začne kake stvari učiti, kar je za človeka, ki ga zadene taka kruta nsoda, najboljše. Kaj naj bi počel človek, ki ga zadene tako zlo? Ali naj samo doma za i>ečjo sedi, ter vedno toži sebi in drugim v nadlego? Saj mu io vendar nič nc pomaga, ampak še otežuje mu njegovo stanje. Vse drugače pa je, ako se taki Človek prime kakega dela, s katei'im si osladi svoje življenje, naredi si kratek Čas, ill tako se Čisto uda svoji nsoiii, ter jo tudi mnogo lažje prenaša. Ljubi dobrotniki! K vsemu temn pa veliko pomagajo Vaši blagi darovi, za katere moramo. Vam biti zelo hvaležni. Ganilo nas je, da sta se blagi g. Božič iz Novega mesta in g. Bukovec iz Mrzleluže spomnila celo ob svoji smrti na nas. Brala se bode za vsakega po ena sveta maša v naši domači kapeli, katere se boilemo udeležili vsi oslepeli vojaki. Prosili bomo dobrega Boga, naj povrne našima blagima dobrotnikoma tam goii v sv. i'ajii, ker sta se nas tako lepo spomnila ob svojem slovesu iz te solzne doline, kar jima bodo gotovo ljubi liog bogato poplačal.	Fr, Medle.
Veleceiijeiii gospod! — Vaša zadnja pošiljatev v zneskii 433 K me je- vešelo iznenadila. Pa so les blagi ljudje ti Dolenjci, navdušeni za vse lepo in dobro, Bog jili živi! Za pokojna dobrotnika gg. Božiča in Bukoveca se je darovala v sredo in četrtek sv. maša, pii kateri so bili navzoči tudi naši slepi fantje. Dal Bog obenni večno hič — tako žele oslepeli vojaki; saj tudi njih tolaži upanje, da Jim po temnih dnevih zemskega življenja zašije večna luč. Luč, kratka beseda, o pa kaj bi dali ti ljudje za luč očesa. Zadnjič mi Je eden i'ekel: Veste, ko bi zdajle spregledal, zazdelo bi se mi, da sem v raju.
Da, da, ubogi reveži ! Zemski raj — krasan v svoji naravni lepoti je zanje zaprt. Naj jim dobri Bog odpre večni raj; pravijo, da bo tisti, ki je na svetu slep vdano nosil gorje črne tmine, da bo gledal božje Veličanstvo bolj popolnoma, kakor Lili, ki se dan za dnem veselimo pogleda na zvezde nebeško. Prav lepo prosim, naj se blagi dobrotniki spominjajo nesi'cČnih oslepelih vojakov v molitvi, da jim zašije po čiTieni dnevu življenja večna luč rajskega dvora.
Najlepše pozdrave vsem blagim dobrotnikom! Posebno pa Vam veleccnjeni gospod urednik. Vdana s. Klara Verhunc.
Iz laških Tirol. Dan na dan se čita in sliši, kako v eni deželi napi'cdnjejo, posebno v naši sosedni Štajerski, kar se tiče prometnih sredstev. Pi'e<l kratkim je bilo slišati, da na štajerskem grade kar tri železniške proge, oziroma sti'anske proge. Dne 10, januarja je bil ljudski sliod v Kostanjevici; veliko važnih leči se je obravnavalo, ali ena jako važna točka, ki posebno nas iz Št. Jernejskc doline zanima, se je poi)olnoma pozabila. Mislim, železni.ško progo Novo mesto-Brežice. Že pred vojsko,
smo čutili potrebo te proge, kaj šele po vojski. Pred vojsko je bila že (ežava s prometom, ]io vojski bode še tem hujše. Naša dolina je sedaj dokaj zanemarjena. Na primer naj omenim samo umetna gnojila. Ta nas stanejo iz postaje Rudolfovo do doma več, kot pa iz Ljubljane do Novega mesta. Vsepovsod, koder sem še dosedaj hodil, niso tako zatiemarjeni kraji, lazven Galicije in Srbije, kakor ravno pri nas na Dolenjskem.
Tnkaj po Laškem, kar sem dosedaj videl, so veliko naprednejši v tem oziru kakor pri nas na Dolenjskem. Tu imajo po večini ceste kakor pri nas državne do vsake gorske bajte, da se lahko z avto peljaš do vseh večjih vasi; potem skoro jtovsod električna napeljava; v vsaki vasi vodovod. Kako je pa pri nas na Dolenjskem v tem ozii'u? Zai'adi vode samo pogled na tSiiho lirajino! A1Î ne plačujemo tudi pri nas na Dolenjskem davke? Se paČ pozna, kdo ima besedo nad nami Slovenci! Dal Bog, da bi zanaprej svobodneje diliali! IColiko se v naši dolini v mirnem času pridela vina za izvoz, koliko Je bilo vsako leto ščetincev za izvoz, koliko je še lepih gozdov za izkoristiti, ali žal, vse to smo morali dati, ako smo sploh hoteli dobiti kak krajcar, za slepo^ ceno. Kljub naši naravni lepoti je naša Št. Jertiejska dolina zaostala v napredku, kar je največ krivo po mojem mnenju pomanjkanje železnice.
Dosedaj je bila naŠa dežela v ožjem vojnem ozemlju, iti je bila tudi vsaka večja akcija izključena. No in sedaj, ko Je skoraj brez nevai'iiost.i, prosimo naše gg. poslance, naj delajo na to, da se Čimpreje zgradi ta kratka in tako potrebna proga Rudolfovo-Biežicc.
Ker so se zdaj Dol. Novice tako izpopolnile glede vsebine, jih moram že kot zvesti naročnik vsakemu priporočati. Dol. Novice so se mi najbolj prikupile; ko dobim Dol. Novice, se mi zdi, da dobim pismo iz rojstne hiše. Priporočam vsem, ki imate svojce na bojišču, naroČite jim ta list. Pa tudi doma na Doletijskem no sme manjkati v nobeni hiši Dol. Novic. Toraj vsi na delo za napredek Dolenjske. — Vas prisrčno pozdi'avlja Št. Jei'iiejčan.
Iz Belokrajine. Sosedov Jož. — Žalosten glas zvona oznanja tužno vest: pieminol Je zopet Človek-trpin. — Enako tisočerim naležel Je na bojnem polju smrtonosno bolezen, kateri je tudi podlegel, komaj 23 let stai'. Takšni slučaji so v sedatijih časih postali Že vsakdanji; preveč bi trebalo pajiirja in Črnila, pisati o vsakem le nekaj vrstic. Toda ta mladenič-jiniak je bil Človek posebne vrste.
Vziasel je v povsem skromnih razmerah; pot življenja mu ni bila posuta s cvetlicami, zato mu pa ni usahnil vir šaljivosti in vedno dobre volje, njemn samemu v olajšavo trpljenja, drugim pa v razvedrilo in zabavo. Ob poletnih večerih razlegal se je smeli od dela utrujenili fantov in deklet, kadar je bil Jož med njimi. Po zimi zopet pri gorki peči, si-edi med mla-diiio, ni bilo konca izvrstnih dovtipov in hudomušnih opazk, izrečenih z resnim obrazom, kar je še bolj sililo vsacega na glasen smeh.
Po leti je udarila strela v pristavo njegove matere, poslopje je pogorelo do t.al in ravno tisti večer je prišel na dopust. Žalostno prizadeti reČe: „Kaj se jokate, bodite veseli, da je vsaj kozolec ostal nepoškodovan, ogenj mi je pa razsvetlil pot, da sem videl iti domov." Pri nekih znankah gleda nad posteljami preproge, v katere jo bil na sredi vdelan motiogram, „Kaj treba še-le zapisati, od katere Je ena ali druga postelja?" Přišedši od zdravnika, ga vpia-šajo, kaj da je porekel. „Kaj, za roko me je prijel, pokazati sem mu moral jezik in plačati šest kron. Tudi jaz bodem sedaj vsacega ])rijel za roko, pokaže naj mi jezik in da šest kron." Zopet drugipot; „Zdaj bom pa kmalu umrl, zdravnik mi je dejal, da lahko vse jem in pijem, liojladri, lioljladra, kmalu pride čas, ko
bom šel v Vojno vas (pokopališče). Ilad umi jem, vsaj ne bo ti eba veC kašljaU iia oiicin svetu." Se xailnji dan, po prejemu sv. popotnice, reče jokajoči materi: „Sedaj sem se spravil z Bogom, pokličite se notai ja, priuesite papir iti svinčnik, da napravim oporoko čez moje tisočake." Zi sivcn stoječi so se moi-ali vzlic resnemu položaju smejati nehote. Tako je še čez iiolezen in snirt uluijul Šale.
Izraz na obličju je bil še na siiii'tni postelji nekako šaljiv, kakor da ho vsak Lip povedal zopet eno svojih. Mladenke, katerim je tolikrát delal kratek čas, obdaie in okinčale so ga vsega k venci in šopki, da se je zdelo, vkljub zimskemu času, je tu cvetoča pomlad. Vrste belo oblečenih deklic, med njimi mladenke, držeče v rokah lepe vence, so otvorile spievod, katei'im se je priklopila silna nniožica Žalujočih, v znak, kako priljubljen je bil pokojni ]U'i starih in mladih vseh slojev. Mnogo njegovih šaljivih izrekov bi se dalo še napisati, toda segalo bi predaleč; vsakemu, kateri gaje poznal, ostali bodo v si)ominu iu razvedrili marsikateri čniereti obraz o jn'ipovedovanju taistih.	Brezimka,
Teden dni dopusta.
PiSe Janez Nop. GriiiiiS. {Dalje. 6.)
Stopal sem pO mehkili košenicah proti svoji zadnji postaji.
Bil sem sam s seboj zadovoljen, Šlo je hitro izpod rok, to se pravi izpod nog.
Dolgočasil se nisem. Ime! sem namreč ljubko spremljevalko, misel na najnovejše doživlja e, ako se 'odračuna tisto šktepetanje z zobm.
Preden sem se prav zavedal, sera zagledal na obzorju, tam za gozdom, cerkvico, ki je Čisto izolirana kraljevala na svojem zelenem griču nad vasico.
Vas sama se je že sramežljivo odevala v pozni večerni mrak.
Od daleč ni bilo videti drugega, kakor tajinstveno temne konture poslopij.
Ha, na cilju sem. Po toliki poli, po tolikih doživljajih.
Kako to dobro dé.
Ali neka skrb nie je vendarle vznemirjala. Kje boš prenočeval?
Ne spoznaš se tukaj prav niČ, pa še noč je.
Stal sem pred veliko belo hišo. Vkljub temi sem razločil, da je stavba moderna. Napisa sicer nisem videi nobenega, pa mi je vendar rekel nek glas, da mora biti to-le hotel.
Meni nič tebi nič sem vdrl noter. Moj notranji glas ne laže. Čemu?
Pa res sem bi! v hotelu, V veži ni bi!o luČi. Današnje vreme ni dalo pričakovati tujcev. Jaz edini sem bil tako predrzen.
Pa da bi samo meni na čast bila veža razsvetljena ? Pojdimo !
Živimo v času splošnega štedenja, Vojska je.
Moj ropot po stopnicah in veži je privabil gospodinjo, hote irko.
Privila res ni električne luči, ker je ni bilo, pač pa mi je dobro posvetila s petrolejko. Ali slišite? S petrolejko.
Pri nas doma so take reči le še pobožne želje.
Gospodinja, vsa čast drugega spola, se mi je zdela znana.
Kakor da bi se bi! ž njo Že zabaval nekje. Pa človek pozabi.
Moj bog, ko je toliko žensk na svetu. Vprašal je nisem, od kod in kaj. Tiščalo me je nekaj drugega. „Li bo kaj prenočišča?" ji zápojem kolikor mogoče siadko. „Prihajam daleč od onkraj gore in nisem posebno spočit."
Iz zadrege, ki je prevzela vse njeno nežno bitje, sem sodil, da bom prenočeval na blatni cesti.
Srce mi je upadlo, Če sem ga po prestanem mrazu sploh imel še kaj.
Ali Ženske so božje stvarce, ki najdejo izhod iz vsakega labirinta brez tistega znanega traku.
„Vse postelje so zasedene," se opravičuje liotelrka. „Kako mi je žal. Pa drugega hotela ni v vasi. Hotelirje je odnesla vojska vse, njih žene pa so se izselile. Ni nobene nikjer, — Ne upam se, vam ponu-
diti — ste gotovo razvajeni — za silo bi se morda zadovolili — —"
„Joj, na golili tleh bi spal, da sem îe pod streho. Kaj pa vojaki v strelskih
jarkih--"
„En divan vam dam lahko na razpolago, morda--"
V svojem brezmejnem veselju bi bil predobro gospodinjo strašno rad oiijel. Pa sem se pri tej priliki spomnil svarečih besed lokojnega mi očeta: Ženskam se ne približuj preveč!
Pa bi se morda tudi sploh tako ne spodobilo, kali.
No, jaz sem zmerom rad vbogal. Saj je gospodinja gotovo brala mojo hvaležnost iz obraza, pa mi mojega reser-viranega obnašanja proti njej morda ne bo štela v zlo.
Peljala me je v sobico, ki se ji je poznalo na prvi pogled, da ni namenjena tujcem. Eleganten divan je stal ob steni. Pa da bi tega profaniral s svojimi trdimi kostmi? Škoda.
Nisem imel volje, da bi že danes pregle-daval in preiskaval, kam sem prišel. Za to je jutri čas.
Po dobri večerji, ki mi o je pripravila spretna kuharica, je zadnji moj ivaležni pogled spremil mojo gospodinjo v njene zasebne prostore.
Razvedrilo.
Preklic. Neki meščan na Špan.skem jc bil povabljen pred sodnika, ker se je izrazil v prisotnosti več prič, da je polovica občinskih svetovalcev oslov. Obsojen je bil, da mora to lazžalitev preklicati in piiobčiti ta preklic v časopisu. Nayhidnjî dan je bilo v časojiisu natisnjeno sledeče: „Podpisani izjavlja tem potom, dane smatra polovice občinskih svetovalcev za osle."
Ob meji. Dva Šveda, ki sta najiravila izlet v dansko glavno mesto Kopenhagen, s(a se tam dobro in obilno najedla in tudi splavila več steklenic vina v želodec. Namenila sta se, napravili šalo z obmejnimi coliiiuaiji. Ko wtii se vračala nazaj na Švedsko, sta na švedskem colninsketii uradu izjavila, da hoČcta pi'enesti tli steklenice vina čez mejo, „Kje je vino?" „Nikjer drugje kot v najinih želodcih." — Uradnik pa se ni dal prijiiaviti v zadiego. Poiiravil si je ŠĆipahiik, odprl neko knjigo in začel glasno brali: „Vino v sodu 20 K, vino v steklenicah 30 K, vino v Oiîlovski koži coinine prosto. — Torej laLko gresta naprej čez mejo!"
Pri zajuirku. Tone: „Prijatelj, kaj se le sedaj zajutrkuješ? Pa kaj vidim! Z veliko Žlico pi'i mali čaši črne kave! To pa mi ne gre skupaj!" — Lojze: „Tega pa ti ne razumeš 1 Meni služi žlica ob enem za orožje, ker žena me navadno pri jedi napada!"
Kupi se v bližini Novega mesta
več voz dobrega, hlevskega gnoja.
v zameno odstopi se tudi blaga, živil iiisveÈave. A. Sušnik, — Ljubljana, Zaloèka cesta 21.
Sprejme se zanesljiva in poštena
nataKarica
na račun. — Ponudbe na naslov: Lepa roža, poštno ležeče, Rudolfovo.
T\ v	kateri ima veselje, se uiiM
I IppOlr kilkorSnoltoli obrt, Želi priU X-^V^WIV t, kakemu krseatisketmi in dobremu mojstni. Deček je slar 16 let, zdrav in krepak.
Josip Foršek, Kauiiija pri llinlolťovein.
Stanovanje
v Narodnem domu
v Novem mestu (v pritličju na levo), se odda. — Priglase sprejema za odbor g. trgovec Jos. Kobe,
SVARILO!
Ker se dogaja, da razne neopravičene osebe iztirjujejo, prejemajo denar in blago, prosijo dediči, dne 17. januarja 1918 v Ljubljani zamrlega trgovca Avgusta Jagodica (Franc M. Regorschek nasi.) slavno p. t. občinstvo, da nikomur ne plačuje, odrajtuje blaga, denarja, razun v iHr trgovini Avgusta Jagodič (Franc M. Regorschek nasi.) v Ljubljani, Stritarjeva ulica št. 3. Istotam blagovoli slavno občinstvo priglasiti morebitne svoje terjatve.
Prodaše 225-
bukovih suhih
z gozda. — Ponudbe na uprav-ništvo pod „drva 14".
Loterijske številke. Trst, 6. februarja 25 20 46 47 84
Hiša S sad ni m vrtom
se proda v Toplicah pri Straži na Dolenjskem. — Natančneje pove upravništvo Dol. Novic.
Dva hrasta
lG-3-3
in nekaj	debelih smrek, proda
Urša KLEVIVŠAR, — Gumberk, župnije Brusnice, Dolenjsko.
Proda se 120 litrov
ppistnep tpopinovca
doma žganega in novo moâico kolo
sistem „Diamant". Cena po dogovoru.
Več se izve pri Franc SELAK-u na Bučki št. 24, Dolenjsko,	27-3-1
Na gospodarstvo se sprejme
= deček

».-•k.'b-WX.-W'K.-W^-'
ki je dovršil 14 let, íj0~ v službo.
NatauĚueje pove iipi-avuištvo Dol. Novic.
[erhveníh
Miu-tin THENTEL.I, sertaj v bylnici v Kaiuliji, žťli spremeniti službo kiiin iiii (leželo. — Cenjeno poiiinllic na gorenji naslov.
Trgovski
pomočnik
mešane stroke, išće službe. Grefiajr^e kam v Belokrajino.
Ponudbe pod „Beiakrajina" na upravo DoL Novic. Pismu je priložiti znamko zal5 h.
Zavapouonja na oojno posojilo
zipresMooMzgMcoiiopreniOiiVzgojno renta.
Zavarovana glavnica vojnega posojila se i/,plača po pietukii zavarovalne tlôbe, ki si jo pinlpiaatelj sam izvoli (15 ali 18 let). Umrje 11 podpisatelj tekom zavarovalne tlôbe, potem preneha plačevanje nadaljnib premij; otroku, ki se naj preskrbi, ali drugi, po podpisateljn (loloěeiii osebi, pa so izjilaea:
il) takoj posmrtnina v izmeri 20% zavarovalne nominalne glavnice;
b)	tekom vse ostale zavarovalne dobe vzgojna renta v letnem znesku 20% zavarovane nominalne glavnice;
c)	koncem zavarovalne dobe zavarovana nominalna glavnica vojnega iiosojila kot oprennii kapital (dota).
PlaCila pod a) in b) se izvršé v gotovini. Izplačila niso odvisna od otrokovega življenja. Ako otrok umije, se nadaljujejo na željo podpisateija ali njegoviii postavnili naslednikov drugemu otroku ali pa tudi poljubni drugi osebi, ki jo je podpisatelj določil.
Zavarovanje je veljavno v polnem obsegu od prvega hipa dalje za primer siiii'ti. Za vojake na bojišču ni plaCati za zavarovanje do K 10.000 nlkakega poviška, za višje zneske je vojni povišek zelo zmeren.
Premije so skrajno nizke. Potrebna je zdravniška preiskava.
Primer: 32 letni mož zavaiuje svojemu dveletnemu otroku za dObo 18 let, torej do 20. leta, glavnico K 10.000, kakor tudi posinrtniiio In vzgojnino po 20% glavnice, to je po K 2000. Letna premija znaša le K 491'20.
Ako nmrje podpisatelj v drugem zavarovalnem letu, se izplaťía: takoj posmrtriina K 2000 v gotovini, 16 zaporednib let vzgojna renta letnih K 2000, to jo K 32.000 v gotovini, sknpaj torej kron 34-.OOD, iii po preteku ISletne zavarovalne dobe Še K 10.000 noiiiinala vojnega po.sojila; za vsa ta visoka izplačila se je plačalo na premiji vsega le K 982'40!
Premije se morejo poravnati tudi za vso zavarovalno dobo naenkrat v naprej, pri iemur se račuin' 4^4% diskonta. V priiueni podpisateljeve smrti se povrnejo tudi vse nepoiabljene diskontirane premije.
V zgoi'aj podanem primeru i)Í bilo jdačati enkratno premijo K (>233*90. Umrje li podpisatelj v drugem pogodbenem letu, potem se izplačajo po njegovi smrti že omenjeni zneski in takoj (udi neporabljeni del enkratne premije K 5G7(î'95, Skupaj bi prejel dedič celih K 39.67675 v gotovini in K 10.000 nom. vojnega posojila.
Popolnejše in cenejše oskrbe družine si sploh ne moreš misliti!
Enkratna premijska predplačila se morejo poravnati tudi z vojno-posojilnimi papirji VII. ali prejšnjih emisij. Kdor ima take papirje, moro podvojiti svoje dosedatyje podpise brez vinarja gotovine, naložiti svojo vsak hip likvidno glavnico na visoke obresti, koristiti domovini in poskrbeti poleg tega še za svoje drage.
Pojasnila o le-teni zavarovanju, o vojnem zavarovanju in o drugačnih zavarovanjih na vojuo posojilo brez in z zdravniško preiskavo dajejo in predloge sprejemajo: Deželna poslovalnica c. kr, avstr. vojaškega zaklada za vdove in sirote, zavarovalni oddelek, Ljubljana, Frančevo nabrežje 1, okrajne poslovalnice v vseli političnih okrajih in njih pooblaščenci.