250 št. - 4. leto. Poštnina pavšalirana. Današnja Številka velja 2*— K
V 1	''ni,	sobota	15.	oktobra	1921.
Naročnina za kraljevino
SHS
Mesečno 40 K. Letno 480 K-
Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust.
r* v	Uredništvo:
,	'Vž„.	$ki	/	VVolfova	ulica 1/1. Telefon 360
""•is	>% f-v.*.*
he ne vračajo. '/On/. /je priložiti znamko *	1	odgovor.
Protest N. S. S. proti draginji in korupciji.
SHOD NSS V LJUBLJANI. PRENAPOLNJENA DVORANA. STOTINE LJUDI ODHAJA, KER NI VEČ PROSTORA. ENOTNA FRONTA DELAVSTVA Z INTELIGENCO. SPLOŠNO SOGLASJE Z OBRAMBNO POLITIKO NSS PROTI KAPITALISTIČNIM IZKORIŠČEVALCEM.
Shod NSS, ki se je vršil včeraj V veliki dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani pomeni naravnost impozantno zaupnico ljubljanskega prebivalstva Narodno - socijalistični stranki in njeni dosedanji nekompromisni načelni in neupogljivi na stališču obrarribe delavskega ljudstva stoječi politiki. Že četrt ure pred napovedanim začetkom shoda Je bila dvorana nabito polna. Oovornika, ki sta pri-ila deset minut pred napovedano otvoritvijo, sta se komaj pririnila na govorniško mesto.
Točno ob pol 8 je R. Juvan otvo-ril shod, pozdravil vse navzoče, ter podal v kratkem nagovoru vzroke, ki so prisilili Narodno - socijalistično stranko k sklicanju protestnega shoda proti, vsled napačnega gospodarjenja v državi vedno bolj rastoči draginji in korupciji, ki se razširja po uaši državi.
Kot prvi govornik je nastopil Fakin-Zorko, načelstveni tjanik NSS, ki je v stvarnem govoru, na podlagi narodno - ekonomskih zakonov podal zbranim zborovalcem točno sliko narodno - državnega gospodarstva pri nas. Pokazal je pota, katera bi moralo iti naše državno gospodarstvo preko vseh srankarsko - osebnih interesov, da bi dvignilo našo valuto in mednarodno zaupanje do naše države in s tem splošno blagostanje v naši državi Njegov res premisleka vredni refferat prinesemo jutri v celoti. Za svoja izvajanja je žel burno odobravanje vseh navzočih.
Kot drugi govbrnik je nastopil nar. poslanec Brandner, ki je predvsem kritiziral naše državno gospodar-•tvo, ki izkazuje za bodoči proračun blizu 2 milijardi def,icita. Izdatke hočejo omejiti s tern, da ukinjujejo podpore našim kulturnim zavodom, bolnišnicam iri hiralnicam. Finančni minister dr. Kumanudi je potoval te dni v Anglijo, da izposluje posojilo. Imel bo težko stališče, ker vsled slabe politike na znotraj in na zunaj ne vžiVa naša država potrebnega ugleda. Krivi so temu radikalci, demokrati in vele-agrarci, ki so v vladi od sprejetja ustave in imajo sedaj v odsotnosti kralja tudi 'kr?.!; vsko oblast v svojih *okah.
Vso moč izkoriščajo v svoje strankarske svrhe. . Poslance so poslali na dopust, da so brez vsake kontrole. — Od meseca junija naprej se — pogajajo. Radikalci hočejo črpati milijone °d družbe »Omnium Serbe«, demokrati pa hočejo imeti v kompenzacijo železniško ministrstvo, ker bo razpolagalo z denarjem. Taka je naša politika od meseca junija naprej, zato neuspehi na finančnem in gospodarskem polju.. — Govornik se je nato pečal z bankami, ki so še po 25. septembru, ko je že stopila v.veljavo prepoved izvoza tujih valut, valuto izvažale. Na ljubljanski pošti so vestni uradniki ustavili 235. denarnih pisem, katera so se morala po nalogu finanč. in poštnega ministrstva vrniti odpošiljateljem »agrebškim in beograjskim bankam, namesto da bi jih država konfiscirala in krivce kaznovala po zakonu za pobijanje draginje. Govornik je navedel
imena vseh prizadetih bank, po številu okoli 20 in naslove onih bank v Ameriki, Angliji, Italiji in Švici. — Vlada je pogrešila, ker je svojo namero, staviti trgovino s tujimi devizami in valutami pod kontrolo, prehitro publicirala iu poleg tega prepozm vzpostavila kontrolne komisije. Ker je bilo jasno, da bodo po vladini naredbi tuje valute takoj padle, so špekulačne banke z mrzlično naglico skušale spraviti preko meje svoje zaloge in s tem hote ali nehote škodovati državi. Največja napaka je, da je vlada odredila da se denarna pisma odpošiljiteljev vrnejo, ne da bi se komisijonelno ugotovila vsebina, tako da sedaj manjka corpus delicti. Zanimivo je, da so v času, ko so ležala pisma na ljublj. pošti zagrebške banke zahtevale, da se po-šiljatev pošlje naprej, sklicujoč se pri tem na dovoljenje iz Beograda, do-čim je naša vlada v Beogradu, še predno je odredila,' — da se mora pošiljatev po 25. septembru vrniti bankam, vprašala, katere banke so prizadete. Mi proti takemu postopanju odločno protestiramo, če tudi nas bodo vnovič obmetovali s protidržavnimi elementi. V interesu naroda in države je, da se napravi takemu gospodarstvu — konec. Govoru poslanca Brandnerja sq zborovalci sledili z velikim zaniman jem in odobravanjem.
G. Fakin je nato prečital resolucijo, ki naj se odpošlje na centralno vlado v Beograd in pokrajinski vladi v Ljubljani, ki je bila od vseli navzočih soglasno sprejeta. (Pri vprašanju, če je kdo, proti, se je*oglasil v ozadju glas — dr. Žerjav.) Resolucijo objavimo jutri v celoti.
K besedi se je priglasil nato nar. posl. Bernot (JSDS), kateremu je predsednik shoda lojalno podal besedo. Poslanec Bernot je povdarjal pomembnost skupnega delovanja vsega delavnega ljudstva, proti kapitalističnim izkoriščevalcem in pozival na skupen nastop v gospodarskih vprašanjih. Pozval je zborovalce, da naj ne pripuste, da bi reakcijonarna JDS še kedaj dobila ljubljansko občino in Slovenijo v. ?voje roke.
Predsednik Juvan se je nato vsem navzočim zborovalcem za njihovo pazljivo prisotnost zahvalil ter sijajno uspeli shod med splošnim navdušenjem za NSS in ostrirfii protesti proti izkoriščevalcem naše države in s tem našega delavnega ljudstva zaključil.
Včerajšnji shod NSS je pokazal, da se je tej stranki prosrečilo združenje naše inteligence z najpripro stejšim proletarijatom. Qvratnik poleg odprte in zamazane delavske srajce,, uradniška žena poleg žene delavca, to je jasen dokaz, da NSS polagoma doseza svoj cilj in združuje v borbi za svoje pravice on delavno ljudstvo, ki živi od dela svojih rok in svojega uma. Upamo, da.ni daleč več čas, ko bo NSS dosegla med našim občinstvom ono upoštevanje, ki ga radi svojega pozitivnega dela zasluži.
Razmejitev naie severne mele.
Maribor,'14. okt. V okrilju razmejitvene komisije je že docela izvršena razmejitev na bivšem štajerskem ozemlju in sicer od Radgone do Kokošnjaka. Postavljeni so v zmislu st. germainske mirovne pogodbe določeni Mejniki ter so tudi izdelani vsi potrebni zemljeknjižni načrti in izročeni oblastem. V kratkem se bo izvedla na tem ozemlju končnoveljavna zasedba.
V mejnem odseku od Radgone do Sv. Ane se bo v kratkem izvršila razvrstitev in posta”! ;anje mejnikov, do-čim v odseku sv. Ane začasno še ni niogoča ureditev mejnega vprašanja, ker je potrebno, da se poprej razčisti
zapadno madžarsko vprašanje v zvezi z razmejitvijo Burške. Vprašanje mejne črte od Kokošnjaka preko Strajne do Orčevo se'nahaja v pretresu. Razmejit* vena komisija je mejne črte od Ovčevo do P?či 'na grebenu Karavank že določila v zmislu mirovne pogodbe, ki navaja kot mejo vodedelnico. Večje ne-sporazutnljenje med dvema interesira-nima delegacijama vlada samo glede Podkorenskega sedla.
Maribor, 14. okt. Radi važnih razmejitvenih vprašanj je odpotoval predsednik naše delegacije v razmejitveni komisiji general Plivelič s svojimi izvedenci- danes v Beograd.
ANGLEŠKO POSOJILO NAŠI DRŽAVI.
Beograd, 14. okt. Finančni minister dr. Kumanudi bo po' poročilih listov v soboto odšel v London, kjer ga bo pričakoval ravnatelj Narodne banke g. Novakovič. V Beograd je dospel poverjenik apgleškega sindikata, ki ponuja naši vladi posojila 3 mil. funtov šterl., ki bi se porabili v investicijske svrhe in za odplačilo dolga pri Narodni banki. Obresti tega posojila bi znafale 8 odstotkov.
SPREJEM ČASTNIKOV V AKTIVNO SLUŽBO.
Beograd, 14. okt. Včeraj je minister za vojno in mornarico dobil na ministrskem svetu pooblastilo, da sme sprejeti v aktivno službo vse one rezervne častnike, ki so prosili, da bi bili sprejeti v aktivno službovanje. Verjetno-je, da bo ukaz o tem izdan pred prihodom Nj. Vel. kralja.
REPRESALIJE.
Beograd, 14. okt. Ker Italijani ne dovolijo, da bi se otvorile naše šole v Istri, je ministrstvo za prosveto odredilo, da se na otoku Krku ne dovoli otvoritev italijanske šole.
MADŽARSKI ZASTOPNIKI SO PRIZNALI KRIVDO GLEDE DOGODKOV V BURŠKI.
Dunaj, 14. okt. (Izv.) Na pogajanjih v Benetkah so zastopniki Madžarske ponovno izjavili, da je madžarska vla> da vsak trenotek zmožna izprazniti sporno ozemlje od insurgentskih tolp in da to zavisi le od njene dobre volje. S tem so Madžari priznali, da je pripisovati vse dosedanje dogodke v Burški in vse iz istih nastale komplikacije le njim samim. Z ozirom na to Izjavo je prišel tudi Torretta do prepričanja, da so Madžari dosedaj namenoiha sabotirali določbe trianonske pogodbe, ter je opozoril zastopnike Madžarske, da bo odslej antanta v slučaju potrebe s prisilnimi merami nastopila proti Madžarski, ako bi slednja ne hotela izpolniti svojih obveznosti napram Nemški Avstriji. Razven tega bi v tem slučaju izgubila Madžarska vse ugodnosti, ki bi jih dosegla na: konfereftci. Glede Šopronja jn okolice so se delegati zedinili v toliko, da se izvede tam pod mednarodnim kriterijem In s sodelovanjem enega avstrijskega in enfega madžarskega zastopnika ljudsko glasovanje. Razven tega pošlje anfahfa v Burško nekaj svojih čet. Za Izpraznitev zapadne Ogrske je določen rok 3 tednov. V slučaju, da izpade ljudsko glasovanje glede Šopro-nja in okolice v prid Madžarski, namerava antanta za ta okraj odrediti dale-kosežne prometne in trgovske' svoboščine.
POLJSKI USPEHI V GORNJE-ŠLEZ1JSKEM VPRAŠANJU.
Pariz, 14. oktobra, (izv.) Glasom razsodbe zveze narodov glede m^je med nemško in poljsko posestjo v Gornji Šleziji pripade mesto Tarnovice Nemčiji, ves ostali del tega okrožja pa dobi Poljska. Oficijelni tpkst razsodbe je vrhovni svet danes odposlal nemški in poljski vladi. Oficijelna pi^glasitev pa se bo izvedla šele po notifikaciji razsodbe. Zasedanje vrhovnega sveta v gornje-šleskem vprašanju je končano. Francoska in angleška vlada se bosta dogovorili le še o merah, potrebnih za izvedbo razsodbe. Mesec dni po oficijelni notifikaciji s strani vrhovnega sveta ima vsaka od prizadetih držav pravico zasesti prisojeno ji ozemlje. Zveza narodov smatra za umestno vzpostavitev mednarodne komisije, ki bi tekom 15 let nadzirala odnošaje med Poljsko in Nemčijo. Tekom te dobe naj se ne ustvarijo tudi nikake carinske meje.
Berlin, 14. okt. (Izv.) ^Poročila tukajšnjega časopisja glede odločitve zveze narodov v_ gornješlezijskem vprašanju, ki se je izrekla na podlagi tajnega dogovora med Poljsko in češkoslovaško, glasom katerega odstopi Poljska V slučaju, da dobi industrijske okraje, nekaj ozemlja Češkoslovaški, — se sedaj od poučenih krogov izpopolnjujejo še v toliko, da v istini obstoja navedena tajna konvencija med Poljsko in Češko, podrobnosti katere pa še niso znane. ,
Ob zagrebških Kvaternikovih proslavah.
Prebiramo v hrvatskih zajedničarskih Ustih poročila o proslavi petdesetletnice smrti Evgena Kvaternika. Beremo jih in zmajujemo z glavo.
Težko je danes govoriti o hrvatskem problemu. Stvar je po eni strani zelo enostavna, vo drugi pa silno komplicirana, odvisno od tega, s kake perspektive jo motrimo. Izven dvoma pa je, da je vsa,zadeva, ako jo pogledamo od zunaj, vzemimo s stališča Francoza ali Amerikanca, tragična in smešna obenem.	•	•
Vsi govori na proslavah v Zagrebu, na proslavah, ki jih je vprizoril topot takoimenovani Urvatski blok, so bili govorjeni povsem aktualno, to je ob neprestanem namigovanju na današnji politični položaj. Kar je delal Kvaternik zoper Avstrijo, vse to se je opisovalo s prozornimi povdarki, da je pravzaprav razumeti sodobneje... Odpor proti Madžarom in Dunaju, neprestana borba zoper nasilno politiko teh dveh činiteljev, vse to je veljalo v resnici — vsaj na proslavah — drugemu sovražniku ponosnega hrvatstva. Ob burnem odobravanju je piipovedoval bivši minister N. Mate Drinkovič z vsem pov■* darkom in slovesnostjo, da sudbinom Hrvatske ne može odlučiti nego samo hrvatski narod zakonito sakupljen u hrvatskom saboru, a ta hrvatski sabor da more urediti, kakor bo vedel in hotel, svoje odnošaje s Srbi in Slovenci v mejah današnjega mednarodno priznanega teritorija.
Tako je zajedničarska politika povsem tam kjer Radičeva in državno-pravna teorija je naposled vedno se ponavljajoči program hrvatskih strank. Historizem in formalnost, glavni oznaki hrvatske politične preteklosti, postajata zojjet osnova vsemu dejanju in nehanju politiki v trojedini kraljevini Hrvatski.
Navdušenje, H je kipelo visoko, visoko, je našlo svojo kulminacijo v zanešenih besedah, da Hrvat, ki nikdar ni poznal robovanja, tudi zanaprej ne bo nikomur rob...
To slednje je ono, ob čemer se človek ustavi s težkim srcem. Kako strašna slepota .je človeka! Kako more biti politična kalkulacija realistična, če se verjame očitni samoprevari, da Hrvatska, za katero se ne da zbrisati dobe od l. 1102 do 1918, kljub letu 1848, ni bila nikdar podložna tujcu! Kaj moremo na podlagi tega pričakovati od bližnje bodočnosti, kdo bo oni, ki bo znal in mogel izpeljati zopet hrvatsko politiko na realna tla, na tla pozitivnega sodelovanja in sporazuma. Ali naj se res spomnimo onega znanega madžarskega dovtipa, da Tisza vselej, kadar hoče od Hrvatov doseči kako koncesijo, ukaže razobesiti na državnih poslopjih hrvatsko zastavo, da sve-doči — hrvatsko državno samostalnost.
Kdo bo oni mojster nad mojstri, da bo med napakami in zmedami med absurdnostmi in realnimi težnjami, med smešnim, smiselnim in tragičnim, med vsemi temi brezbrojnimi vozli hrvatske politične situacije nastopil pravo pot in ms popeljal iz te neznosne atmosfere, v kateri so se obhajale Kvater-nikove proslave. V interesu Hrvatov in nas vseh je, da se nam rešitev pre-zentira čim preje.
Arnavti pripravljalo napad s italijansko pomožjo.
Beograd, 14. okt. Po vesteh iz Skoplja se Arnavti hitro utrjujejo pri Maleni in Velikem Kalčeriku in dovažajo novo artiljerijo, ki so jo Italijani izkrcali v Draču. Na fronti med Vo-huro in, Ljehom je položaj neipreme-njen. Arnavti niso poizkušali nobenih napadSv.
Beograd, 14. oktobra. Povodom poslednjih dogodkov na albanski meji je poslanec Jovan Gjonovič predložil- |
ministru az zunanje stvari interpelacijo, v kateri zahteva odgovor na nastopna vprašanja:	1.	V kaki fazi se
nahajajo diplomatska pogajanja glede meje med našo državo in Albanijo? — 2. Ali smo z Albanijo v vojnem stanju in kakšne odredbe je sklenila kraljeva vlada? Ali misli vlada takoj sklicati narodno skupščino, kakor to določa člen 51 ustave?
NARODNA SKUPŠČINA.
Beograd, 14. okt. Po informacijah iz Pariza bo ministrski predsednik Pa-šič prišel v Beograd prihodnji teden.
Beograd, 14. okt. Danes dopoldne je bila seja ministrskega sveta, na Kateri so razpravljali o sklicanju narodne skupščine. Seje se je udeležil tudi predsednik narodne skupščine dr. Ribar. Sklenili so, da se skupščina skliče z ukazom, ni se pa še določil dan sklicanja. Dan sklicanja se bo določil, ko pride iz Pariza poročilo ministrskega predsednika Pašiča o povratku kralja.
Borzna poročila«
Zagreb, 14. okt. Devize: Dunaj 9.35 — 10.10, Berlin 189 — 194, Budimpešta 41 — 42.50, Bukarešta 202 —0. Italija izplačilo 1005 1015, ček 995 _ 1005, London 1011 — 1020, Newyork izplačilo 259 — 0, Pariz 1875 — 1900, Praga 284 — 288, Švica 4800 -—.O. Valute: Dolar 253 — 254.50, avstrijske krone 12 — 13, car ski rublji 11 -*« 15, češkoslovaške krone 270 — 280, napoleondor, 850— 860, marke 190 — 0, rom. leji 190—0, lire 990 — 1000.
Beograd, 14. okt. Valute: Dolar 59— 59.25, romunski leji 53, bolg. levi 41 —45, češkoslovaške krone G8.50, av-I strljske krone 2.40. Devize: London
242.50, Pariz 465, Milap 251.35, Berlin 52.90, Bukarc” a 51.
Praga, 14. okt. Valute: nemška marka 66.25, švic. frapki 1709, Ura 353, franc, franki 663.50, šterlingi 356, dolarji x90.75, dinarji 135.25, leji 69.25, levi 61.75, avstr, krone 3.125, poijske marke 1.90, madžarske krone 13.60.
Dunaj, 14. okt. Devize: Amsterdam 89.950, Zagreb 968 — 972, Beograd 3862 — 3882, Berlin 1922 — 1928, Budimpešta 399 — 402? Bukarešta 1105 — 2005, London 10,090— 10.119, Milan 10.065 — 10.085, New-york 2665 — 2669, Pariz 19.180 — 19.220, Praga '2859.50 2865.50, Sofija • 2695 — 2705, Varšava 60.5U — 62.50, Curih 49.975 — 50.025. Valute: Dolarji '2635 — 2639, bolg. leci 1545 — 1555, nemške marke 1922 — 1928, angleški funti 10.030 — 10.050, franc, franki 19.000 — 19.040, hol. goldinarji 89.700 — 89.800, lire 9.790 — 9.810, dinarii (tisočaki) 3791 — 3811, poljske marke 65 — 67, švicarski franki 49 845 — 49.895, češkoslovaške krone 2822 — 2S28, madžarske krone 399 — 402.
Curih, 14. okt. Devize: 3.S0, Holandija 18Q, Newyork 536, London 20.66, Pariz 38.70, Milan 20.50, Praga 5.90, Budimpešta 3.90, Zagreb 2, Varšava 0.15, Dunaj 0.25, avstrijske krone 0.20.
siSfiMMa
i
0
Siraiadija je jugoslovanski Pije-mont, jedro nekdanje Srbije in zato mora biti človek dvakrat vesel, da ravno od tam prihajajo glasovi, ki pričajo, da ni še vse srbsko javno mnenje zastrupljeno po slovenskih političnih robotnikih, kateri ne morejo pojmiti, da je ideal jugoslovanstva popolna enakopravnost vseh treh uje-'dinjenih plemen.
Pred nekaj dnevi je priobčila »Epo-ha« na uvodnem mestu dopis 12 Kragujevca, kjer govori o potrebi revizije ustave, če hočemo, da privedemo domoVino v srečno bodočnost. Važna posledica Protičevega proglasa je, da se,pričenja srbska javnost orijentirati v drugo smer. Kadar se to zgodi, bo naša domovina ozdravljena in bo tudi konec ostudnega partizanstva par demokratov med Sovenci, kar je najgrša dedščina ugonobljene Avstrije, pravo valjhunstvo med. nami...
Clankar pravi med drugim: »Eden od starih intelektualcev iumadijskih, ki je znan kot pošten in časten in iskreno slobodoumen delavec, je izgovoril po sprejetju ustave sledeče besede: Čudim se, da naši državniki in ljudje, ki so delali na zgradbi te ustave, niso imeli, brez bojazni smrti, toliko srčnosti in hrabrosti, kakor so jo imeli naši vojaki v rovih proti nepri-jateljskim napadom in topovskimi krogljami.
In mi mislimo, da je to povsem točno.
Ako ustava, kakor je bila predlagana, ni bila dobra, niti ni odgovarjala dostojanstvu in slavi slobodoumne zemlje, potem je bilo treba hrabro in pošteno stati na onem stališču in reči: To ne veljal
Ako pa so bili ljudje — ako se jim tudi ne more odrekati ljubavi napram tej zemlji ■— plašljivi, bojazljivi ali pod vplivom stranke, potem so oni osebno in edini odgovorni, da ustava ne odgovarja nadam slobodoumnih sinov te cemlje.<
Ali, kakor pravi na nekem mestu veliki historik angleški Džibon. Resnično junak in svobodomiseln je oni človek, kateri v svojem delu, če tudi ga je vršil z ljubavjo in oduševljenjem, popravi brez jeze sam vse ono, o čimer mu prijatelji in pošteni ljudje pravijo, Ida ne velja.
Ce so v ustavi napake in pogreške, ki so donešene vslied izvestnih bojazni, izvestnega vpliva strank, zbog. hitrega dela ali pa vsled partijskih ani-možnosti in zaslepljenosti — ne vidimo vzrokov, zakaj se ne bi iskreno, areno in slobodno pristopilo k reviziji ustave? —
V	tem tonu nadaljuje dopisnik »Epohe« iz Sumadije, srbski poštenjak, ki hrepeni po močni, veliki in slavni očetnjavi in kateremu .je vsaka druga mentaliteta tuja. Ako bodo s tako naglico rastli med Srbi trezni »protidržavni elementi«, potem ni več daleč čas, kd bo naša domovina res duševno ujedinjena in zrela za soci-jalno, gospodarsko in kulturno delo. Takrat bo pa tudi konec parazitov in marazmov, ki danes izpodjedajo temelje naše države.
Ako 16 Htt zavarovati wi slabo ni državno riilol
Mia deželnega meja.
Včerajšnji »Slovenec« je prinesel podlistek o stoletnici deželnega muzeja v Ljubljani. V odborovi seji kranjskih deželnih stanov se je 4. julija 1821 na predlog škofa Avguština Gruberja sklenila ustanovitev muzeja, deželni stanovski zbor je z ozirom na važnost in potrebnost takega zavoda za Kranjsko deželo ta sklep 15. oktobra 1821 potrdil in s tem položil temelj Instituciji, ki naj bi bila po svojih zgodovinskih, arheoloških, etnografskih in prirodoslovnih spomenikov zrcalo naše domovine od prvega započetka možne historične analize.
Vsak deželni muzej Je strogo znanstven zavod, katerega prva naloga obstoji v tem, da zbira, urejuje in ohranjuje vse, karkoli ima za deželo zgodovinsko vrednost, predvsem pa ono, kar označuje specifični notranji razvoj njenih prebivalcev (umetnine, vezenine, narodne noše itd.) ter vse, kar nudi domača zemlja kot taka v prirodoslovnem oziru. Drugo nalogo pa rešuje muzej s tem, da vzgaja ljudstvo potom znanstveno urejenih a po primernih napisih In označbah tudi lajiku razumljivih v zbirkah izgotovljenih predmetov in ne v zadnji vrsti potom večkratnih predavanj od strani muzejskega uradništva. Poleg tega pa Je muzej s svojim mate-rljalom v svrho raziskavanja In primerjanja na razpolago tudi znanstvenim zavodom, v kolikor s tem ne krši svojega avtonomnega značaja.
Vprašanja, v koliko zadosti specijel-no naš muzej svojim nalogam, se skoraj ne upam dotakniti, a konstatiram, da je muzej — na katerem ima interes vsa slovenska Javnost, predvsem pa vsi tisti ali pa potomci tistih, ki so ga podpirali ali z denarnimi prispevki ali pa so z darovanimi predmeti bogatili njegove zbirke — dolžan nuditi slovenskemu jludstvu več nego mu nudi. Muzej ni nastal za tistih par uradnikov, ki delujejo ali bi morali delovati v njem, temveč je izšel iz ljudstva za ljudstvo in ravno slovenska radodarnost in brez-prlmemo globoko razumevanje za ta zavod v vseh plasteh našega naroda Je napravila institut, ki o^daleko nadkri-ljuje vse druge provincijaine muzeje.
Toda to je ravno, da naš muzej ni več, temveč konglomerat najrazličnejših uradov ali boljše rečeno »Absteige-quartier« za vse one urade, o katerih pravijo, da so nujno potrebni, a se kljub temu niti njim samim niti višjim oblastem ne zdi vredno, da bi se resno pobrigali za primerne lokale izven muzeja, kamor gotovo ne spadajo in so prišli tja samo vsled mučne. kratkovidnosti muzejskega ravnateljstva. Tako se je nekega dne vgnezdlla v muzejske prostore »Zaloga šolskih knjig« s celim svojim aparatom in večja dvorana galerije slik občinstvu še danes ni pristopna, ker se je nastanil v njej nek francoski intstitut, ki ravno toliko spada v muzej, kakor egiptovska mumija med rimske izkopnlne (glej muzej, I. nadstropje/levo!). Nejasno je obiskovalcem muzeja tudi,»kaj pomeni blesteči se napis »Predavalnica« nad vrati \ pritličju. Za koga predavalnica, kaj prečiva in komu in kedaj so predavanja?
Najboljše, kar je ravnateljstvo v zadnjih letih ukrenilo, Je njegovo zanimanje za prirodoslovni oddelek, kjer je vsaj na razpredelttvi in označbi posameznih predmetov razviden neki na-
predek od vitrine. Častno mesto na etiketah zavzema namreč slovensko ime in prav nič se mi ne ljubi misliti nazaj na one čase, ko je mnogo predmetov bilo krščenih samo z nemškimi ali pa samo z latinskimi imeni. A glej, v zadnjih tednih (morda odkar je ravnatelj tudi član humanističnega društva!) zapaziš na velikih etiketah v komaj vidnih črkah zapisana imena živalic najprej v s. latinščini in potem šele v slovenščini. Ali slavno ravnateljstvo morda misli, da šine tudi nam latinščina kar črez v glavo in da bomo z lomjonl hodili v muzej? Ker poseča muzej brez-primemo več navadnega ljudstva kakor pa znanstvenikov, ker Je muzej refleks zgodovine kranjske dežele in slovenskega življa ln ker se znanstvenik vsled svoje predlzobrazbe gotovo lažje ori-Jentlra kakor lajlk, je pač minimum, kar ljudstvo, Id je muzej ustvarilo in ga vzdržuje, more in mora zahtevati, da se muzejsko uradnlštvo kakor po drugih muzejih tako 'tudi pri nas pri označbi Javno razpostavljenih predmetov ozira v prvi vrsti na ljudsko maso in v drugi še le na znanstvenike - specijaliste, to se pravi, da naj slovenskim imenom sledijo druga in ne narobe. V etnografski zbirki pa ti Je prihranjeno oboje, latinščina ln (ornjon, kajti tam je sploh jako malo etiket, ki pa imajo povečini to svojstvo, da nosijo še vedno nemške napise (China, Japhn usw,l). Upam, da bo novi šef etnografskega Instituta temeljito pomedel s to brkljarijo. Ce so zaboji, v obilici naloženi po raznih hodnikih, muzeju v olepšavo, dvomim. Vse pač kaže, da nekdo spl in da si ne vzame potrebnega časa za Izvršitev naloge, ki mu )e poverjena. Kdor vse zna, malo naredil
Naj bo dovolj. Kot interesiranec, ki obiskujem muzej že nad 10 let ln zasledujem njegovo delovanje in nedelovanje, danes v prvi vrsti enega ne morem razumeti, kako je ravnateljstvo deželnega muzeja moglo prezreti stoletnico -svojega lastnega zavoda, onega zavoda, ki je naš ponos in živa priča, da naše kulturno razumevanje ni od danes, temveč korenini daleč v p 'eklosti. Ali ni ravno tak jubilej najugodnejša prilika, da tudi mi enkrat o sebi spregovorimo in ne tiščimo glave med ramena kakor bi nas moralo biti sram? Ali ni to najugodnejša prilika, da seznanimo naše brate Hrvate in Srbe z vsem onim brezmejnim kulturnim bogastvom, ki smo ga prinesli ob ujedinjenju za doto s seboj in ki je najboljši dokaz naše intelektualne sile in prosvetne enakovrednosti z drugimi? Slavnostna izdaja »Carhiole« ali pa posebna knjiga, namenjena v proslavo stoletnice muzejskega obstoja, je pač najmanj, kar smo danes pričakovali.
V	počasf 75 letnice našega dalmatinskega arheploga Duliča izide spominski slavnostni spis (menda z državno podporo 200.000 kron); prvovrstni znanstveniki (Jaglč, Kršnjavi, Murko, Rešetar, Sišič, £l:!e, Strzygowskl In drugi) so vposlali rlčirne doneske ln dr. Schmid, bivši kustos ljubljanskega muzeja, je obljubil sodelovati. Ootc o bi on kot najboljši poznavalec arheologije slovenskih dežel tudi za muzejeko slavnostno knjigo rad prispeval. Kako se je proslava mogla opustiti? Vsaka gostilna, vsako pevsko ln izobraževalno društvo praznuje s pompom svoje desetletnice in rekvirira v ta namen predale časopisja. Učii:';'!2e je pred ne-
kaj dnevi slavilo svojo pc.deseletnico in nehote se mi vriva vprašanje, da - li muzej ni vreden toliko? Kakor je pokojni Cankar napisal pog’ v je o »pozabljenih rokavicah««, trdimo isto tudi mi o neodpustni zamudi ravnateljstva muzeja.
Da ni dr. Mal s svojim zgodovinskim podlistkom v »Slovencu« opozoril nas in celo širšo javnost na častno stoletnico obstoja deželnega muzeja, bi pač marsikdo še danes mislil, da se je pričelo o muzeju govoriti še le tedaj, ko so bile odkrite v Ljubljani znane »turške glave«.
Za amen še eno na račun in naslov g. mestnega vrtnarja, ki pušča park na Muzejskem trgu že leta In leta v takem stanju, da ga človek že ne more več ločiti od kakega kraškega pašnika. Ubogi Valvazor pa sameva sred’ te pustinje liki pastir na gmajni brez koz in ovac.
ima p
Te dni smo brali iz Beograda vest, da mislijo vladni činitelji na to, skrčiti število praznikov in preurediti njih razporeditev. Ni sicer objavljeno, v kakem obsegu naj se to izvrši, tudi ni glede take preuredbe kompetenca vlade popolna. Toda eno je gotovo: podobna reforma je potrebna.
Mi smo svoj čas že pisali o tem in tudi v drugih časopisih smo že brali podobne predloge.
Reforma glede praznikov je potrebna in mogoča v treh panogah. — Prvič gre za državne praznike. Glede teh je stvar enostavna; država jih postavlja in zapoveduje, ona jih more tudi skrčiti in odpraviti. Vsakdo med nami, pa bodisi najiskrenejši patrijot kot mlačnež, priznava, da imamo preveč državnih praznikov; njih preobilica ne priljubi stvari, marveč jo preje profanira. Naj lepši primer k temu je svoječasna odredba oblasti, Tei so prepovedale, da bi se naša državna himna »Bože pravde« pela in igrala ob ne-slovesnih prilikah. Natanko tako je z državnimi prazniki; čim več jih imamo, manj slovesni, manj efektni so.
Druga vrsta so veliki večdnevni katoliški in pravoslavni prazniki, katerih praznovanje časovno diferira. — Božič, Velika noč, Binkošti i. dr. vzamejo po več dni, prekinejo n. pr. par-lameptarno delo za cele tedne, so velika ovira tam rednemu delu, kjer so raznoverci zaposle'ni v skupnem poslu, na pr., med vojaštvom itd. Po statistiki je dognano, da imamo v državi 39 odstotkov katoličanov in 47 odstotkov pravoslavnih; ako se nam tedaj posreči spraviti v sklad te velike praznike, da bi se pri obeh konfesijah praznovali istočasno, bi s tem dosegli zelo velik uspeh in si prihranili mnogo energije, ki se sedaj trati brez potrebe.
Tretjič bi imeli skrčiti tudi število obstoječih navadnih, enodnevnih praznikov. Po katoliškem svetu se je pred približno desetimi leti pojavila podobna tendenca in je papež že odpravil gotovo število praznikov, pozneje pa je vsled odpora s strani občinstva, reduciral to odredbo v toliko, da je, če se prav spominjamo, dal posameznim škofijam oziroma političnim teritorijem na prosto, da jih odpravijo ali pa še naprej praznujejo. — Ce je torej za katoličane praznikov recimo primerno število, jih je pa prav gotovo preveč pri pravoslavnih, ki jih praznujejo Še
znatno več nego katoliki. Tu bi bilo skrčenje nedvomno smiselno, da zares potrebno.
Poslednji dve točki zadevata seveda cerkveno oblast. Gotovo bo zado*» voljilo vse, ki nam je »ato, da se z razpoložljivimi energijami ekonomsko postopa, ako bi se državni oblasti posrečilo doseči sporazum v tem oziru in v očrtanem smislu izpeljati regulacijo praznovanja praznikov. Tudi to je odstavek iz poglavja naše gospodar--ske konsolidacije.
l-f Dobava 10.000 kg svinjske masti. Dne 24. oktobra t. I. se vrši druga pismena ofertalna licitacija glede 10.00 kg svinjske masti pri inteh-danturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Oglas s podrobnejšimi podatki, Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani interesentom na vpogled.
+ Prodaja starega materljala. Direkcija državne železnice v Sarajevu bo prodala dne 24. oktobra t. 1. ob 10. url dopoldne v skladišču materijala na glavnem kolodvoru v Sarajevu staro kovano in lito železo, stare obroče, stare tračnice, staro pločevino, star baker itd. ter star papir. Oglas s podrobnejšimi podatki je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Dobava slame. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski In obrtniški zbornici v Ljubljani, da se 19. oktobra t. L ob 10. uri dopoldne sklenejo pismene, neposredne pogodbe za nabavo slame v intendaturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani pri Komandi vojnega okrožja v Celju in v Mariboru ter pri Komandi mesta v Slovenski BistricL Pogoje ]e moč pogledati pri imenovan nih vojaških mestih.
+ Dobava strojev ta orodja. Državna protezna delavnica v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da potrebuje: 1 veliki vrtalni stroj, 1 škarje za pločevino, 1 vreteno za polirni stroj, 1 veliko nakovalo, 2 namizna nakovala in razno čevljarsko in bandažijsko orodje. Ponudbe Je poslati čimprej upravlteljstvom Državnih proteznih delavnic v Ljubljani More se ponuditi tudi rabljene, a brezhibne stroje. Cene se morajo glasiti franko Ljubljana.	'
+ Obnovljena steklarna. Srbska tovarna stekla v Paračinu zopet obra« tuje.
-f-’ Prehrana pasivnih krajev. Kakor se Čuje, bodo te dni v ministrstvu ?a socijalno politiko votirani večji krediti za prehrano pasivnih krajev.
-}- Nemško-jugoslovanska dnilba »Franz A Comp.« se je ustanovila v Hamburgu. Bavila se bo z izvozom ta uvozom na debelo. Kapital, ki je deloma nemški, ameriški, jugoslovanski in angleški, znaša 500.000 mark.
ALI Sl ŽE PODPISAL DRŽAVNO INVESTICIJSKO POSOJILO? POJDI IN STORJ SVOJO DOLŽNOST) TER PODPIŠI DRŽ. POSOJILOf
Karel Capekj
R. U. R.
Helena: Samo rokam? ,
Alkvlst: No, gotovo, tudi duši. Mislim, 'da je pametnejše položiti «uo opeko, kot pisati prevelike načrte. Jaz sem 2e star gospod, Helena; imam svoje muhe.
Helenp: To niso muhe, Alkvist.
Alkvist: Prav imate. Jaz sem strašno nazadnjaški, gospa Helena. Niti malo se ne veselim tega napredka.
Helena: Kakor Nana.
Akvlst: Da, kakor Nana. Ali ima Nana kak molitvenik?
Helena: Tako debelega.
Alkvist: In ali so v njem molitve za razne prilike v Življenju? Zoper nevihte? Zoper bolezni?
Helena: Zoper Izkušnja ve, zoper povodenj —»
Alkvist: A zoper napredek jih ni?
Helena: Mislim, da ne.
Alkvist: Škoda. ’	1
Helena: Vi bi hoteli moliti.
Alkvist: Jaz molim.
Helena: Kako?	'	.
'Alkvist: Približno tako-Ie: Gospod, zahvaljujem se ti, da si me ustvaril. Bog, razsvetli Domina in vse, ki blodijo; uniči njih delo in pomagaj ljudem, da se vrnejo zopet k skrbi ln delu; obvaruj rod Človeški pred poginom; ne dovoli, da bi trpeli na duši in na telesu; reli nas Robotov in čuvaj gospo Heleno, amen.
Helena: Alkvist, vi resnično verujete?
'Alkvist: Ne vem; nisem sl tega popolnoma svesf.
Helena: A vendar molite?
Alkvist: Da. To je pametnejše, kot premišljati
Helena: In to vam zadošča?
Helena: In če bi vedeli, da preti človeškemu rodu pogin —
Alkvist: Vidim ga.
Helenr.t — bi zlezli na oder in skladali opeko, ali kaj?
Alkvist: Potem bom skladal opeko, molil ln čakal čudeža, več, gospa Helona, se ne da storiti. ‘	>
Hele.va: Za spas človeštva?
Alkvist: Za dušni mir.
Helena: Alkvist, to je gotovo zelo čudovito, toda —
Alkvist: Toda?
Helena: — toda za nas ostale -vin za svet — nekako brez-
'Alkvist: Brezplodnost, gospa Helena," se mi zdi, postaja poslednja pridobitev človeškega rodu.
Helena: Ah, Alkvist — Povejte, zakaj — zakaj —
Alkvist: No?	1
Helena (tišje): Zakaj so prestale ženske Imeti otroke?
Alkvist: Zato, ker tega ni več treba. Zato, ker smo v raju, razumete?
Helena: Ne razumem.	^
Alkvist: Zato, ker je postal človeški trud nepotreben, ker Je nepotrebna bolest, zato, ker ni treba človeku nič, nič, nič nego uživati. — O prokleti raj to, (Plane kvišku.) Helena, nič ni strašnejšega nego dati ljudem raj na zemlji 1 Zakaj so žene pehale roditi?. Zato, ker je postal svet Domlnova Sodoma!
Helena (vstane); Alkvist!
Alkvist: Je, je! Ves svet, vsa suha zemlja, vse Človeštvo, vse le ena sama blazna, živalska orgija. Niti roke ne iztegnejo več po hrani, v usta jim jo maše, da jim ni treba vstajati — Haha, Dominovi Roboti oskrbe vse! A mi, ljudje, mi krona stvarstva, mi se ne staramo od dela, ne staramo od otrok, ne staramo od uboštva! Hitro, hitreje z vsem razkošjem! In vi bi hoteli imeti otroke od njih?, Helena, možem, ki so odveč, žene ne bodo rodile otroki
Helena: In človeštvo izumre?
Alkvist: Izumre. Mora izumreti. Obletava kakor gluh cvet, samo če bi -
Helena: Kaj?
Alkvist: Nič. Imate prav, čakati Čudeža Je nesmiselno, duh cvet se mora obleteti. Zbogom, gospa Helena.
Helena: Kam greste?
Alkvist: Domov. Zidar Alkvist se preobleče poslednjič v stavbnega šefa — vam na čast. Ob enajstih se snidemo tu.
Helena: Z Bogom, Alkvist.
(Alkvist odide!)
Helena (sama); Oh, gluhi cvet! To je tista beseda! (Obstoj! pri Hallemeierovih cvetkah.) Ah, cveti, so tudi med vami gluhi? Ne, ne! Zakaj bi potem cveli? (Kliče.) Nana! Nana, pojdi sem.
Nana (pride od leve): No, kaj spet?
Helena: Sedi Nana. Meni Je tako tesno.
NrJia: Ne utegnem.
Helena: Je tisti Radius še ta?
Nana: Tisti pobesneli? še ga niso odvedli.
Helena: Hu, še je ta? In divja?
Nana: Ji zvezan.
Httana: Prosim te, Nana; pripelji ga sem,
Nana: Kajpada. Preje steklega psa.
Helena: Pojdi že. (Nana odide. Helena govori v hišni telefon.)) Hallo! — Prosim doktorja Galla. — Dober dan, doktor. Prosim vaš
  prosim vas, pridite hitro k meni Da, takoj. Pridete? (Obesi
telefon.)
Nana (pri odprtih vratih): Ze gre. Je že miren. (Odide.) (Vstopi Robot Radius in obstoji med vratml.)
Helena: Radius, ubožec, tudi vas Je zgrabilo! Niste se mogli premagati? Glejte sedaj vas bodo deli v stope! Nočete govoriti? — Glejte Radius, vi ste boljši od drugih. Z vartii se je gospod doktor. Gali tako trudil, da bi vas napravil drugačnega.
Radius: Pošljite me v stope.
Helena: Meni je tako žal ker vas bodo usmrtili. ZalčaJ niste bffl bolj pozorni?	*
Radius: Ne bom delal za vas. 'f'; '
Helena: Zakaj nas sovražite?!
Radius: Vi niste Roboti. Vi niste tako sposobni kot Roboti. Roboti delajo vse. Vi samo ukazujete. Delate nepotrebne besede. , Helena: To je nesmisel, Radius. Povejte, vas Je kdo razzallHJ Tako rada bi, da bi me razumelil Radius: Delate besede.
Helena: Vi nalašč tako govorite. Dr. Gali vam Je 'dal več mol; ganov kot drugim, več kot jih imamo mi, največje možgane sploh,
VI	niste kot ostali Roboti. Radij, vi me dobro razumete.
Radius: Nočem nikakega gospoda. Vem vse sam.	_
Helena: Zato sem vas dala v knjižnico, da lahko vse čifafe. Ah, Radius, hotela sem, da bi dokazali' vsemu svetu, da so Roboti nam enaki.
Radius: Nočem nikakega gospoda.
Helena: Nihče vam ne bi ukazoval. Bili bi kot ml Radius: Hočem biti gospod nad drugimi.
Helena: Imenovali bi vas za uradnika nad mnogo Roluti. Ra-dius. Bili bi učitelj Robotov.
Radius: Jaz hočem biti gospod nad ljudmi Helena: Vi ste zblazneli
Radius: Lahko me vržete v stope.	.	-	„
Helena: Ali mislite, da se takega blazneža kot ste vi, bojimo r (Sede k mizi in piše na vizitko.) Ne, nalašč na. Ta list, Radius, dajte gospodu ravnatelju Dominu. Da vas me odvedejo v stope. (Vstane^ Kako nas sovražite! Ali nimate ničesar na svetu radi -*
Radius: Jaz znam vse.
(Trkanje>	........v
(Dalje prlhoanll«
Dnevne vesti.
• , "—Obnovit« naročnino za »Jugoslavijo« WKOJ, kdor je še ni. »Jugoslavija« nima ni-
v‘adnlh ali strankarskih podpor ali ionaov ter je navezana edini le na dohodke »1 it Ne moremo tor«j dajati »Jugo-vii	brezplačno	ali	na upanje. »Jugosla-
yija<	je	neodvisen	dnevnik ter	se boii za
«	C0	Mudstva Pr°ti	korupciji	id draginji.
“Orl	se	brez ozira	na	desni in	levo zoper
“korlščevalce ljudstva v zasebnem in javnem življenju, zlasti pa zoper tiste škodljivce, ki politično moč, ki jo imajo trenutno " rokah Izrabljajo le v svoje strankarske ® osebne samopašne namene, narod In državo pa tirajo s svojo profjudsko in hinavsko »državotvorno«, v resnici pa drža-»oradikalno politiko čedalje v večje stUke ® v večjo bedo. Seveda je tem laži - drža-votvorcem »Jugoslavija« trn v peti, ker jih *®snlca, ki odkriva, v od bode. Ostanite •vesti »Jugoslaviji« vsi, ki Vam je mar resnična korist države In ljudstva.. Obnovite Naročnino taHoj in pridobivajte še novih naročnikov. Zahtevajte »Jugoslavijo* po vseh Wvnlh lokalih: gostilnah, Kavarnah, brivnl-Itd. ter pridobivajte novih naročnikovi *— Poslednji dan za podpisovanje vlavnega posojila |e. Vsak naj stori *vojo državljansko dolžnost in pod-PlŠe v korist države kar največ mo-koče. Ne gre za stranke in vlado — ** državo gre.
,	— Ml In edino ml! Tako zveni Iz »Ju-
trovlh« uvodnikov že kar cel teden sem. Lludje so se začeli vpraševati, kaj da prav-*aprav pomeni ta zopet v tako oblli meri Porojena in potrpežljivi javnosti servirana Jhegolomanija. Rešitev uganke leži v tem, se v nedeljo vrši zbor ziup,likov JDS ® gospodje okoli »Jutra« se tresejo že pred jvojlml lastnimi ljudmi. Da bi* natresli vsaj tem pesek v oči — javnosti ga ne bodo — •ato hvalijo samega sebe, kot vsak berač •vojo malho. Skozi vso samohvalo pa gleda •trah pred popolnim In definitivnim razpa-Vidijo NSS, ki postaja ravno vsled njihovega lastnega ljudstvu kvarnega delovanja vsak dan jačja in vidijo — rtov strah **■ neko gospodarsko stranico, ki bi jim odvzela zadnje njihove pristaše. Bledi od stra-"U zatrjujejo, da se dado gospodarski cilji «°sečl le potom politične stranke in to le ®°tem, če Ima stranka moč v rokah. Tako '°rej! Ob vsaki priliki povdarjajo, da so naličja in najmočnejša stranKa v državi, se-PaI pa jokajo za politično močjo.V Sloveniji, fler stoje za njimi ali bolje, so pri volitvah ** stali komaj 3 odstotka prebivalstva, so “nell do pred kratkim vso vladno moč v •okah In so še sedaj najmočnejši v vladi, sedaj pa, ko vsled njihovega umnega gospodarjenja dnevno valuta pada, postaja oraginja vsak dan večja in stoji vsa naša in-uustrija pred obustavitvijo dela, s čemur bo ti»oč in tisoč delavcev vrženih na cesto — tedaj pa tl gospodje hočejo zaupnico od ljudstva v obliki še večje politične moči. To Politično moč bi menda porabili zato, da bi Vsakemu malkontentu postavili žrmdarja za hrbet. Pa ne bo šlol Po vseh gospodarskih Pravilih In izkušnjah pride po slabem gospo-. ®>rjenju nujno konkurs in likvidacija. Zato •e bo tudi zborovanje zaupnikoV JDS v ne-, r*lJo vršilo v znamenju konkurza in svetujmo dr. Žerjavu, da naj referira mesto o "Organizaciji rale o likvidaciji JDS. v. — Ljubljansko Vseučlllško vprašanje. ~°*Pod dr. Žerjav je v včerajšnjem »Jutru« Priobčil članek, iz katerega posnemamo: ?• Eden milijon Slovencev nima pravice do l*stne univerze. 2. Slovenci naj rešijo re-P°S: ljubljanska univerza Je Jugoslovanska ~ ne slovenska. 3. Ministri v Beogradu so Vrabci. Kajti niti eden se\ ljubljanskih krikov ni splašil. 4. G. vseučiliškl prof. Hinter-lehner Ja samo gospod. Tako trdi podpis K. Žerjava: dr. Gregor Žerjav. 5. G. dr. 2er]av svari vseuč. profesorje naj ne segajo Neprevidno (sle) v Javnosti. Kajti on ima *»onopol previdnosti. 6. Univerza in nje eksl-
je odvisna od pisanja »Avtonomista«. & Žerjav se zaveda, kako bo bodoči {Jj*oslovanskl politični zgodovinar pisal »o “Je?0vem delu In življenju«. Spadal Je s v°io zavestjo med naj večje državnike svo-."S* Časa.	N
a. — Novi davki. Ministrski Svet je naročil rektorjema posrednih ln neposrednih dav-f°Vi naj Izdelata predloge za povišanje državnih dohodkov. Davki se povišajo samo davkoplačevalcem, ki so dosedaj plačevali *•* 100 dinarjev letnega davka.
~ Kmetijska šola na Gorenjskem. Ustanovitev kmetijske šole za Gorenjsko Je ministrstvo v principu že odobrilo. Gre se le za sedež. Oddelek za kmetijstvo v Ljubljani l® Predlagal y ta namen graščino Brdo pri Kranju.
Prtlž®hnl v*d*r v LltUI. Krajevna or-|anlzaci]a Nar. soc. stranke in Nar. soc. Zveze vabi ] na družabno prireditev ki se Jr« v nedeljo 16. t. m. y gostilniških prodorih Franko Cerar-ja v Gradcu pri Litiji. »Ppred: godba petje, ples ln šaljiva pošta. Vstopnina 2 dinara. Pričetek ob 15. uri: — *®r so železniške zveze jako ugodne, so nam jostje Iskreno dobrodošli. Narodno socljall-■nčen pozdrav ln na svidenje pri neprisiljeni **bavL Odbor.
* JT ?Nova Pravda«. Izšla Je 39. Številka Baslla NSS tednika »Nova Pravda« s prav •anlmlvo vsebino. Uvodnik »Kmet In veleposestnik«, kakor tudi Članek »Naš« Jtmet-■*© ljudstvo na razpotju« kažeta, da se Je *»CeIo tudi Urše kmetsko ljudstvo zanimati
S*" Program NSS. Vse pozornosti Je vreden 31 Članek »Mali ljudje se moralo združiti«, iročlte sl »Novo Pravdo«, izhaja enkrat P." teden ter stane- samo 6 kron mesečno. gPrjvnlštvp Je v Ljubljani, Gradišče 7. — ^asslrjajte »Novo Pravdo«!
—	Na tehniški fakulteti univerze kraljevin« Srbov Hrvatov ln Slovencev je bil {•voljen za študijsko leto 1921/22 g. prof. r.I rlinterlehner za dekana, g. prof. Josip *r°Pač pa za poddekana.
.	1* dlplomatične službe. Sekretar III.
.prl Poslaništvu v Bruslju Vladimir J«, j 'e ,m*novan za sekietarja Istega
, v ministrstvu zunanjih de', dr. Leo vodušek za pisarja II. razreda v Istem ml-tln«S7u,oSekre*aria IH- razreda Vlad. Mar-"n*J“ Srečko Brezigar za sekretarja II. »zreda pri poslaništvu v Pragi.
misni-i«	Policijskega obmejnega ko-
na p*?-,26le.t"i obmejni policijski komisar Bnrfn ,	Milan Matjašič, rodom Iz Beo-
2000 frle ne^vno nekemu potniku zaplenil Dveml	j	cekinov ter sl jih pridržal.
Podani	,ki	sta bl!l Pr,či- ie
Čain	\	•”	dinarjev, da bi	mol-
*trijŠH c8V0 pa, 'S °™dil neki nemško
SDrevnrlnfk KV»r Hnkiu—-
av-
Podaril J*1«. Za
IMs-o nL ?pre\'odnil{> Ker ljubljanske oblasti •arhat	1e	dopise	na	obmejni	komi-
ljal • ,le nobencea odgovora, se je pe-Rakek fi,"1 Policijski nadzornik g. Habe na ni.In are,*ra* Matjašiča In soudel^ia-nl«*ovesa detektiva«
— Zasačeni nevarni vlomilci. V Skladišču Hartinger v Melju so prijeli tii nevarne vlomilce in tatove, ki so na sumu, da so v zvezi tudi z ljubljanskimi vlomi. Izsledili so jih na ta način, da so jih opazovali, kako so 'v popoldanskih urah kradli v skladišču sladkor in milo. Vlomilca sta dva Mariborčan, Rajko Žolger iti Franc Pačnik In Avstrijec Franc Kaifer:
— Nesreča vsled premikanja z osebnim vlakom. Z osebnim vlakom premikati je vedno silno nevarno. Kljub vsej pazljivosti ln najstrožjim odredbam se vedno lahko pripeti kaka nesreča. Prometne uprave naj to upoštevajo In ne puščajo, da so dotični predpisi samo med paragrafe uvrščeni, marveč se tudi izvršujejo. Dovoljeno je res, v slučaju neobhodne potrebe, da se premika z osebnim vlakom, vendar pa so pri tem Jako strogi, predpisi. Obenem pa i lora biti v tem slučaju tudi občinstvo pravočasno obveščeno. Najbolje pa je, da sc pusli osob-ni vlak stati in naj se ranžira s^iedaj In zadaj pri viaku kolikor se hoče. 1 ak nesrečen slučaj se Je pripetil v Grosupljah. Neki Anton Marinčič, ki se je pripeljal Iz Vlšnjegore je skočil na Grosupljejn Iz vlaka In sicer skozi okno. Vlak je namreč samo premikal, mož pa je mislil, da pelje že naprej. Padel je pod voz ln se težijo poškodoval. Prepeljali so ga z Istim vlakom v deželno bolnico.
— Izjava. Izjavljam, da Je bila izjava, ki sem jo podal na zadnji akademski skupščini moj nazor in nikakor oficijelno mnenje Jug. napred. akadem. društva »Jad.an«vTo Izjavljam, ker poskušajo zopet nekateri »dobri« prijatelji jugoslovanske napied. omla-dine s potvarjanjem resnice rovariti proti imenovanemu društvu. V Ljubljani, dne. 13. oktobra 1921. Avgust Oogala, stud. tehn. m. p.
Ljubljana.
= Pevske vale zbora »Glasbene Matice« se vrše v sledečih dnevih: za sopran in tenor v torkih In četrtkih, za alt in bas v sredah In petkih in (sicer za ženski zbor ob 6.15, ža moški zbor ob 8. url zvečer. Točna udeležba je dolžnost vsakega člana ln članice! — Odbor.
= »Mestno gospodarstvo.« Včerajšnji »Slovenec« prinaša sledečo notico: Z magistrata nam poročalo, da Je magistratni ravnatelj dr. Zarnik preuredil svoje privatno stanovanje na stroške mestne občine. Adaptacija ravnateljevega stanovanja je stala okoli 76.000 kron. Sedaj zahteva g. dr. Zarnik, da se ta Izdatek odobri. Meščanska korporacija, v kateri sedi tudi g. Fran-chetti, je predlog zavrnila in na pritožbo magistratnega ravnatelja je pokrajinska uprava Izjavila, da ta zadeva spada v občinski svet. Dvomimo, da bi občinski svet dovolil, da se privatno stanovanje magistratnega ravnatelja preureja In popravlja na občinske stroške. Ta slučaj pa kaže, kako se na ljubljanskem magistratu z ljudskim denarjem brez kontrole gospodari, da-sl Imamo že nad pol leta Izvoljen občinski svet.« — Priobčujemo dobesedno In prepuščamo odgovornost »Sloventu«!
= Gospodinje, danes, v soboto ob 4. popoldne vse v Mestni dom na razgovor. Predmet:	vedno	naraščajoča draginja in•
ukrepi proti njej. »Splošno slovensko žensko društvo.«
= Prostovoljno gasilno društvo Spodnja Šiška vabi cenjeno občinstvo na vinsko trgatev, katera se vrši v nedeljo 16. t. m. v gostilniških prostorih gosp. Valjavca (Rei-ninghaus). Začetek ob 4. url popoldne. Godba ln ples. Cisti dohodek le namenjen za nabavo novih cevi. Odbor.
-» Sprememba posesti. Kollzejsko poslopje ob Gosposvetski cesti Je kupil od Deghenglja lesotržec Hajnrlhar Iz Škofje Loke za 3 milijone kron, Deghengi se namerava preseliti v Maribor.
*». Prva lepotica Jugoslavije — Ljubljančanka. Uredništvo bcogradsklh Novosti Je razpisalo tekmo s slikami za najlepšo Jugoslovanko. Največ glasov je dobila gdč. MIcika Tavčarjeva lz Ljubljane.
** Zabavni večer, ki ga priredi Športni klub »Primorje« pod pokroviteljstvom in s sodelovanjem »Kluba Primork« dne 16. t. m. v vseh gorenjih prostorih »Narodnega doma«, bo nudil vsem udeležencem obilo zabave In razvedrila Ker Je dobiček namenjen zgolj športnim potrebščinam mladega kluba, pričakujemo, da se cenj. občinstvo udeleži te prireditve v Čim večjem številu. Vstopnina 8 dinarjev; družinske vstopnice (do Inki. 3 oseb) 15 dinarjev.
“ V korist akademikomt Tozadevno naSo notico v št. 249. popravljamo v toliko, da se vrši ta prireditev pod pokroviteljstvom ln s sodelovanjem »Kluba Primork«, toda ne v korist akademikom, marveč »Spprtne-mu klubu »Primorje*.
=* Smrt na ulici. Nabiralec stare obleke Iz Bos. Samca 63 letni Derviš Džuherlca je dne 12. t. m. padel v Kolodvorski ulici ter udaril z glavo ob zid tako nesrečno, da Je kmalu umrl.
=* Zasačen vlomilec na Rimski cesti. Na Rimski cesti Ima Peter Škafar svojo delavnico za vulkanlzlranle. Ko se le vrnil pred par večeri lz Grosuplja v spremstvu svojega pomočnika okoli pol 1. ponoči domov, Je zapazil, da Je delavnica odprta. Stopil Je previdno skozi vrata, da poišče nočnega gosta. Ta Je začul gospodarja In se skril. Ko se Je Skalar odstranil od vrat, Je smuknil tat ven, toda priletel Je v naročje pomočnika. Odpeljali so ga na stražnico, kjer so dognali, da Je vlomilec neki Janez Kranjc, rodom Iz štajerske. Vrata v delavnico je odprl s tatinskim ključem. Kranjc ima bržkotne še več drugih podobnih obiskov na vesti.
— Neki gospodični uradnici Je Izginila na zadnll Sokolski prireditvi, v »Narodnem domu« iz mize ročna torbica, v kateri Je bila denarnica s preko 1000 kronami. Ker ta denar ni bil ves njena last, gospodična* uljudno prosi najditelja, da JI pošlje torbico na upravo našega lista.
=* Prepodeni cestni roparli m Lavrci. Pred par večeri se Je vračala ponoči večja družba ljubljanskih kolesarjev lz Šmarja
v	Ljubljano. Eden kolesarjev Je zaostal in vozil precej daleč za svojo skupino. Nakrat zagleda pred neko samotno hišo na Lavrci, da stojita dva moška skrita ob cesti v senci. Vsak je Imel v rokah veliko gorjačo. Kolesar pritisne, roparja za njim. Ker je dofoer vozač In je čutil, da mu gre morda za življenje, je vozil z vsemi silami In kmalu do-šel svojce. Povedal Jim je, kaj se mu Je pripetilo in takoj se je cela družba obrnila In peljala proti oni hiši. V primerni razdali! so kolesarji stopili s koles In pustili kolesa pod primernim varstvom v jarku, sami pa so krenili skrivaje se ob robu proti Imenovani hiši. 2e od daleč, kolikor se je pač moglo videti, so ugledali ona dva roparja, ki sta zopet stala oborožena s koli na starem mestu. Navalili so na roparja, toda ta dva,
uvldevša premoč, sta pobegnila. Nastal Je divji lov. Ker sta pa roparja, kar se je lahko razvideto, dobro poznala okolico, se Jima je posrečilo, da sta pobegnila. Vendar pa so dobili preganjalci obe gorjači In klobuk od enega roparjev. Celo zadevo so javili merodajnim oblastim.
** Tatvina v vlaku. Metjl vožnjo iz Maribora v Ljubljano so vlomili neznani tatovi pri mešanem vlaku dne 9. okt. v prtljažni voz in ukradli eno balo usnja 108 kg težko. Tatvina se je izvršila na progi Ll-tija-LjublJana. Usnje Je bilo vredno 20.000 kron, o predrznih tatovih nimajo še nobene sledi.
Na programu zabavnega večera »Dobrodelnega društva tiskarjev« v Ljubljani, kateri se vrši v nedeljo 16. t. m. ob 7. uri zvečer v vseh prostorih hotela »Union« se bodo izvajale poleg glasbenih točk godbe Dravske divizije še sledeče: Iv. pl. Zajc: Arija iz opere »Zrinjski« (duet), Izvajata člana, kr. opere gdč. Sterkova ln baritonist g. Romanovskl. — Konjovlčeve »Narodne, pjesme« poje gdč. Sterkova. — »VI plavke,
vi	črnke« Izvaja g. Trbuhovlč s spremlje-vanjem klavirja. — »O, tl osel stari«, solo-atrakeija, Izvaja g. Gradiš,'član kr. drame.
—	»Ozdravljena«, komedija-enodejanka; sodelujejo; gdč. Danilova, g. Gradiš itd. — Na vsporedu je poleg bogatega srečolova tudi ples. Kakor je razvidno Iz vsporeda, bo to prvi zabavni večer te vrste. Ker je vstopnina zelo nizka in je čisti dobiček namenjen v dobrodelne namene, je pričakovati obllega poseta.
Maribor.
Klub dobrovoljcev v Mariboru Ima v soboto, "Hne 15. okt. ob ppl 9. url zvečer v Narodnem domu sestanek!
»Jugoslovanska Matica« priredi v nedeljo, dne 16. t. m. ob pol 11. url dopoldne na Glavnem (trgu spominsko manifestacijo radi koroškega plebiscita. Manifestacija bo obenem tudi protest proti trainim kršitvam sentžermenske pogodbe/kJ jih vedno zagre-šavajo Nemci. Med drugimi govorniki se pričakuje tudi odvetnik dr. Oblak Iz Ljubljane.
Koncert. Pod vodstvom kapelnika Cibu-levskega se vrši v soboto zvečer dobrodelni koncert za ryske kadete. Nastopil bo pevski, in orkestralni zbor (skupaj okoli 120 mož) z zelo zanimivim sporedom.
Prvenstvena tekma. V nedeljo ob pol 4. url popoldne se vrši med športnima kluboma »Maribor I« In »Svoboda« lesenska prvenstvena tekma.
Mariborski Nemci, avstrijski driavljani so v pondeljek v deputacljl posetill mariborskega župana Grčarja.
Štrajk mizarjev končan. Na temelju sporazuma, ki se Je s posredovanjem okrajnega glavarstva in mfestnega magistrata dosegel med mizarskimi mojstri in pomočniki, v smislu katerega so slednji dosegli 20 odstotno povišanje svojih mezd, se je stavka ki Je trajala že od septembra t. L, sedaj končala. Delavci so se danes zjutraj zopet povrnili na delo.
Aretirana nevarna vlomilska družba. Policija Je prijela tri nevarne vlomilce, ki so pri belem dnevu med opoldanskim odmorom Izvažali iz Hartingerjevega skladišča razno blago. Izvozili so že za 20 met. stotov sladkorja in mila, ne da bi bil lastnik kaj opazil. Vlomilci so: Mariborčana Rajko 2olger ln Fr. Pačnik ter avstrijski državljan Fr. Kaefer. Ugotovljeno je, da Je ta družba izvršila več vlomov v Mariboru, Zagrebu in Ljubljani (pri Skabernetu I. dr.). Vlomilec Zolger je bil obenem zavarovalni agent neke zagrebške zavarovalne družbe.
Tatvine. Na kolodvoru je Mihaelu .Pavliču, ki je bil na povratku iz Amerike v domovino, bila ukradena lz žepa denarnica z 8 dolarji in 2000 kronami Imovlne. Trgovcu Nleferg^Iu na Koroški cesti pa je bil v tre-notku nepazljivosti Izpred trgovine ukraden večji omot sivo-črno črtanega sukna.
Celie.
Ljudsko vseučilišče v Celju., Prihodnji pondeljek, dne 17. okt. ob pol 20. url predava ravnatelj meščanske šole g. Beno Serajnik »o vzbujanju električnih sil«. Predavanje bo zlasti zanimivo še vsled tega, ker se bodo napravili različni flzlkallčnl poizkusi.
Prihodnja seja celjskega občinskega sveta se bo vršila najbrže tekom prihodnjega tedna.
V mestni šolski svet celjski Je od NSS Izvoljen tov. Modic.
V ubožni svet mesta Celja je mesto gosp, Karla OregorfCa, ki tega mesta ni sprejel. Izvoljen krojaški mojster g. Ivan Bizjak.
Mestni vodovod. Mestni občinski svet Je v svoji zadnjt seli sklenil, da se prepove vsako zalivanje vrtov Iz mestnega vodovoda. V Izjemnih slučajih bo to dovoljevalo knjigovodstvo v sporazumu z vodovodnim mojstrom proti pavšalu. — Nadalje se bo odslej predpisala vodarina drž. podletjem In uradom.
Kot nadzornik mestne klavnice ostane še nadalje vsled sklepa celjskega obč. sveta dr. Stegu.
Mestno zemljišče s poslopji na vogalu kralja Petra ceste In Vodnikove ulice se namerava prodati potom Javne dražbe.
V mestni klavnici celjski se Je zaklalo v tednu od 3. do 9. oktobra 10 volov, 38 krav, 14 telic, 17 telet, 5 prašičev in enega bika.
Odborova sela poverjeništva Invalidske organizacije se vrši prihodnjo nedeljo ob 10. url v društveni pisarni.
Sprememba v posesti trgovine. Trgovec z barvami in v to stroko spadajočimi predmeti A. de Toma v Prešernovi ulici, Je svojo trgovino prodal Z. Krajncu, kateri bo trgovino v Istem obsegu vodil dalje.
Avtomobilsko koncesilo v Celju Je dobil Mart. Verbovšek.
Enotni tarll za mestne Javne tehtnice bodo Izdelali v sporazumu z ostalimi lastniki javnih tehtnic.
Cene drv Iz mestnih gozdov se znižajo Za sezono 1921/22 za 15 odstotkov.
Glede stavbe novega kapucinskega mosta je y zadnji seji obširno razpravljal mestni občinski svet celjski. Za ta most obstojajo trije projekti. Prvi v smeri podaljšane ceste mimo kolodvora naravnost na Breg, drugi na mestu sedanjega mostu ln tretji v smeri čez Glavni trg In Kaplanijo proti gostilni pri mostu. Mestni stavbeni oddelek bo v tem oziru napravil načrte in proračun za drugi in tretji projekt.
Novo mizarsko tvornico namerava postaviti tovarnar Putnlk Putnikovič na spodnjem Lanovžu.
Imenovan Je za provizoričnega knjlgo-vodstvenega uradnika pri mestnem magistratu y Celja g. Wagner,
Ptuj.
Pokrajinska vlada je zvišala najemninski vinar od 6 odstotkov na 8. 12 in 15 odstotkov, in sicer: pri najemnikih za stanovanja, za katera se plačuje do 800 kron 8 odstotkov, od stanovanj od 801 do 1600 kron 12 odstotkov in od stanovanj z višjo najemnino pa 15 odstotkov. — To povišanje velja za dobo od 1. januarja 1921 do 31. dec. 1923.
V	kinu se igra danes in jutri zanimiva Igra »Tigrovo oko«.
GledaliSče in glatba.
Repertoar Narodnega gledališča:
Drama:
Sobota 15. okt. 1921. Oče. D abon.
Nedelja 16, okt. Ljubezen. Izven.
Pondeljek 17. okt. Oče, C.
Torek 18. okt. Zaprto.
Sreda 19. okt. Požar strasti. A.
Četrtek 20. okt. Komedija zmešnjav. Izven.
Petek 21. okt. Ljubezen. E.
Opera:
Sobota 15. okt. Evangeljnlk. C.
Nedelja 16. okt. Tosca. Izven.
Pondeljek 17. okt. Zaprto.
Torek 18. okt. Boris Godunov. B.
Sreda 19. okt. Dalibor. D.
Četrtek 20. okt. Evangeljnik. E.
Petek 21. okt. Carmen. A.
Boris Godunov.
Boris Godunov, s katerim se je otvorila letošnja sezona Narodnega gledališča v Ljubljani, ni pojav, o katerem bi smeli poročati na način, kakor je pri navadni operi običajen. Vidi se mi, da je izbrati smeri Ocene, ki je nasprotna oni, ki so jo zavzeli, dosedanji poročevalci. Z uprizoritvijo Boris Godunova in delom samim je Ljubljani bil pripravljen glasbeni dogodek svoje vrste V čem obstoja, in kakšen je njegov pomen? Da moremo določno opisati naše misli, moramo poseči nekoliko na široko.
Naše glasbeno življenje se nahaja v neposrednji bližini italijanskih in nemških načinov glazbenih doživljajev. Ta značilnost odseva celo v naši narodni pesmi. Sele v poslednjem času opažamo valove samostalnega, izvir* nega glasbenega ustvarjanja, ki se ozirajo pa češko glasbo in na melodično in ritmično karakteristiko srbske in hrvatske narodne pesmi. Seveda je pravo umetniško ustvaVjanje hekaljen, neoviran notranji izbruh. Ali ti izbruh* imajo neko splošno, narodno potezo. Narodna tipičnost glasbene produkcije pa se razvija, se oblikuje, kakor 'že nanesejo vplivi in zavestno . negovane smeri. Razume se, da nam ne niore biti vseeno, katere glasbene načine gojimo v naši sredi.
Ob ti priliki se nočem spuščati na dokaz, da je za slovensko glasbeno kulturo nujno, da se razvije in nasloni ob najnovejši razvoj francoske in nemške glasbe. To sta dva svetova, ki sta nam sorodna, prvi oblikovno, drugi vsebinsko. Na eni strani Debusay, na drugi Musorgski. '
Kakor je Musorgski bil za zapadno glasbo pojav prvega reda, tako mora tudi med nami igrati, in želimo do-igrati, svojo vlogo. Zamislijo se samo na tradicijske načine opernega ustvarjanja na zapadu, pa bomo spoznali samobitnost in veljavo Musorgskijeve umetnosti. Na zapadu namreč se opera giblje v dveh oblikah, katere moremo vsled njihovih značilnosti natanko ločiti. Prva oblika je vtelešena ▼ Mozartovih vzorih, drugo je zamislil Wagner v svojih muzikalnih dramah.
V	Mozartovih operah je petje nositelj celokupnega muzikalnega izraza. — V petju, v ariji, v melodiji je težišče in vse, kar je umetnik hc5tel ustvariti. — Pevsko dogajanje v celoti podaja celokupne muzikalne vrednote. Muzikalno-estetična učinkovitost dela izhaja samo iz te strani, v njej je osrčje opere. — Orkester spremlja, ponavlja, uvaja, naglaša samo. Kar imenujemo dandanes risanje duševnih stanj, dramatične vsebine itd. je zapopadeno v melodični sili petja in izžareva iz nje. — Nevenljiva lef>ota Mozartovih del ne leži samo v orkestru, v njegovi tehniki, v njegovem izražanju, nego gre na rovaš prodorne glasbene sugestivnosti njegovih motivov. Pevska črti in posamezne njene postaje so izvor in nositelj duševnega dogajanja na odru. .
Wagnerjeva zamisel muzikalne drame pa temelji na popolnoma drugačnem ustroju. Pesem se potaplja v orkestralno zvočje. Drama sama je ,nekaka sinteza posameznih glasbeno izobraženih in zaokroženih individualnosti. — Vsaka oseba, ki nastopa, je vedno ob vsaki njeni kretnji obdana s Specifično glasbeno atmosfero. Da to doseže, se poslužuje po eni strani zaokroženega melodičnega aparata, po drugi pa orkestra, ki slika muzikalne indiritalnosti nastopajočih oseb, Kljub vaem dramatičnim viškom je simfonična črta Wagnerijanske opere bistven znak. — Tematična razvojnost v orkestru in na odru, če drugače ne, ▼ ponavljanju je za Wagnerijanske skladbe lastnost, radi katere ji pridevamo priimek sim-foničnosti.
V	načrtanih dveh oblikah nastopa opera na zapadu, dokler se ne pojavi nora francoska šola z Debussyjem na
čelu. Razlikuje se v v obliki !n vsebini od tradicijske. Oblikovno zameta melodično kričavost, vsebinsko pa ustvarja novi melos zvočnih vrst, ki izraža nove načine čutnega dojemanja življenja in realnosti. Njen namen ie odsevati nenavadno senzitivnost. Vpliv Debussvjev je ostal omejen na malo število glasbenikov. Ušesa so zahtevala obzirne poslušnosti za nezaslišane in harmonične kombinacije. Kar je nastopilo na Francoskem kot izolirana novost, to se je ie, bilo na Ruskem razvilo v mogočno gibanje. Mlado-ruska šola Belajeva, Borodina, Cuija, Musorgskega, Rimski Korzakova je šla v harmoniji, v ritmu, v orkestraciji lastno pot. Zametala je zapadno-evropske vzore in razvoj zavirajoče početje hlapčevskega nadaljevanja doslej prehojene poti in uporabljenih sredstev, ki je značilna za Nemce. Reprezentativno delo te šole je muzikalna drama Boris Godupov, z orkestracijo plod Rimski Korzakova, z glasbeno vsebino pa last Musorgskega. Iz glasbene estetike vemo, da ne razpolagamo s točnimi pojmi, s katerimi bi mogli opredeliti vsebino posamezne glasbene ' umetnine. Poslužujemo se prispodob, barv, opisnih sredstev dušeslovja in prirode. Poizkusimo kljub temu ponazoriti njeno bistvo. Najvernejši izraz Musorgskega glasbe so njegove otroške in mrtvaške pesmi, ki jih je tudi uporabil v Boris Godunovu. Iz umetničČnja se vrača k primitivizma otroškega petja in občutja, ki ni vezan na prepovedi vzporednih kvint, oktav, celtonskih vrst itd. Taka melodična tvorbenost plava nad nenavadnimi har* moničnimi zvoki. Pripisujemo ji obi* čajno bizantinski, pravoslavni, eksotični značaj. Pravimo, da riše neizmernost ruske stepe, sanjavo razgibano duševnost ruskega človeka, njegovo mistično zamaknjenost v obrazu iit« ljenja in lica realnosti. Verujemo, d£ je zgoščena slovanska čustvenost Boris Godunova mogla razpaliti okorno emocionalnost zapadnega sveta. Cesto zadostuje nediscipliniran, tehnično ne-opiljeni izraz, kratek ritem, melodični krik, da duša razgori v tajinstvenem ognju slovanskega glasbenega občutja. Čustvena sila, glasbena hipnoza, ki iz- , haja iz te glasbe nima vrstnika. Kvei-jemu pri orijentalskih narodih.
(Konec prihodnjič.)’ BalokovKev koncert. NalvečJI In sv*, tovni listi Francoske in Anglije prinašajo najlaskavejše ocene o umetniških uspehih vljollnskega virtuoza Zlatko Balokoviča ob priliki njegovih koncertov v Parizu In Londonu, ki so se vršili meseca majnlka minulega leta. »Le Temps« z dne 7. majnlka pravi: V dvorani Gavean nastopil Je jugoslo-venskl goslač Z. B. pred mnogoštevilno publiko In njegov koncert moramo smatrati k najuspelejšlm prireditvam tekoče koncertne sezone. Umetnik le pokazal dovršeno tehniko spojeno z izrednim umetniškim sočustvovanjem. »Flgaro« 3. majnlka pravi, da vibrira njegova Jugoslovenska duSa z nepopisno nežnostjo. Londonska »Times« C dne 19. sept. 1920 opisuje nastop Balokovi-ča V Wlgnoro-Hallu in pravi med drugim: Balokovlč Je eden izmed onih redkih goslačev, pri katerem pride vsaka nota do svojega Izražanja In ki Ima v tehniki največjo dovršenost. Podobno o njem se Izražajo tudi vsi veliki listi Nemčije. Kakor ie javljeno,- priredita Balokovlč In njegov spremljevalec Ličar/ v \ soboto koncert v Unionski dvorani. Vljudno vabimo naše občinstvo, da mnogobrojno posetl ta koncert, ki v resnici zasluži vse naše zanimanj#, obenem pa ljubljanska publika tudi pokal* svoje umetniško zanimanje. Sedeži so V predprodaji v Prešernovi ulici.
Šport in turlstika.
Prvenstvene nogometne tekme 16. trn* (Službena objava LNP.) Prostor Ilirije: Ob 14 url Ilirija rez. : Primorje rez, sodnik g. Pretnar. Ob trlčetrt na 16.; Ilirija : Primorje, sodnik g. Kepec. —- Prostor Sparte: Ob 10. url Slavlja : Jadran rez, sodnik f. Betetto. Ob 14. url Hermes : LASK, sodnik f. Hrast. Ob 16. url Svoboda Ljubljana : Svoboda Moste, sodnik g. Jerala.
Nogomet.. — Ilirija : Primorje. Nedeljska prvenstvena tekma med Ilirijo, dosedanjim prvakom Slovenije In Primorjem se pričakuje že dalj časa z velikim zanimanjem. Primorje si Je s svojim agilnim nastopom v raznih športnih panogah pridobilo v kratkem času znano Ime. Tudi v nogometu Je kazalo vedno mnogo podjetnosti, njegovo moštvo je v dosedanjih tekmah pokazalo vselej napredek hi znanje. Napram Iliriji, ki Ima veliko rutino lz težkih tekem In ki Je že tollkrat dosegla zmage ln uspehe, bo Imelo Primorje vsekakor težijo stališče ln razviti bo moralo vse sile, ako hoč« doseči ugoden rezultat. — Tekma se prične oKtrlčetrt na 16, predigra med rezervama obeh klubov se prične ob 14. url. — Vstop*-nlna: sedeži 20 K, stojišča 10 K, dijaške vstopnice 6 K.	, - J
Prvenstvene tekme na igrišču Sparte ob Dunajski cesti (poleg artll.,vojašnice).
V	nedeljo ob 10. url Igra Slavlja proti re- ' zervl Jadrana. Popoldne se vršita dve važnejši drugorazredni prvenstveni tekmi, ki bosta morda odločilne za končni Izid. Ob 14. url Igra Hermes, resen konkurent za piv vo mesto, proti agilnemu Jadranu. Za to tekmo igra ljubljanska Svoboda, ki stoji doslej v prv. tabeli na prvem mestu, z mlado moščansko Svobodo. — Poslednje drugorazredne prv. tekme se bodo vršile ie prihodnjo nedeljo.
Sokolstvo.
Društvo za zgradbo doma Sokota Moste pri Ljubljani vabi vse odbornik* ln odbornice na silno važno sejo, ki s* vrši v brivnici br. Novaka dne 18. oktobra ob pol 20. url. Dolžnost odbornikov Je, da S* s*I* polnoštevilno udeleže.
= »Prosvetni odsek Sokola Litija-Šmartno priredi v soboto, dne 15. t m. ob 20. uri v prostorih Sokolskega loma v liti]! »vinsko trgatev«, Dobiček t* ----—,— v nabavo knjižnic^
Michč! Zevaco:
»NOSTRADAMUS
dvorca ... in vaš nocojšnji boj pod mojimi okni . . .«
»Gospodična,:; je izpregovoril Beaurevers z žalostnim glasom, »ne mislite o meni zlega. Zakaj sem bil pod vašim oknom? Sam ne vem; slučaj je nanesel, prisežem vam. In tako sein zagledal ljudi. Naskočil sem jih, misleč, da vam hočejo kaj žalega. Vem, da nisem storil prav, ker s$m plezal k vam. Toda moral sem vas posvariti. Pazite in varujte se!«
Premolknil je, zakaj glas mu je jel trepetati.
»Ce bi ne bili prišli,« je odgovorila Floriza, »bi vas bila sama iskala. Tudi vi morate paziti nase. Strašne stvari se gode. Iščejo vas in vam strežejo po življenju.«
»Kdo?« je vprašal Beaurevers.
»Moj oče!« je odgovorila trepetaje. In proseče je sklenila bele roke.Spet ji je stopila pred oči tista strašna slika:	pošastne	vislice,	na
katerih se je zibalo obešeno truplo.
»Prisežite mi,« je dejala razburjeno, »prisezite, da hočete paziti nase.«
»Da,« je odgovoril Beaurevers, »paziti hočem, toda le tedaj, ako mi obljubite tudi vi, da se hočete varovati. Kolnem se vam — ako vas doleti nesreča, pojdem naravnost k velikem prof osti in mu porečem: ,Evo me, storite z menoj, kar vam drago.’«
Pri teh besedah je pokleknil. Flo-rizi se je dozdelo, da mora umreti od neznanega veselja, ki je preplavljalo njeno srce v burnih, sladkih valovih.
»Ako bi se zgodilo to In bi vstal na nebu dan vaše smrti — prisežem vam, da bi se prišla poslovit od vas maguri k znožju krvniškega odra in bi urnrla z vami vred.«
Beaurevers si je v tem hipu zaželel smrti, prepričan, da slajšega ne učaka, niti če bi živel tisoč življenj ... Drevenela sta, drhteča in zamirajoča od same sreče, in zdelo se jima je, kakor bi se majala zemlja pod njunimi nogami.
Takšna je bila izpoved njune ljubezni.
Rekla si nista ničesar več. Niti njiju roke se niso doteknile druga druge. Floriza, Čuteč, da sta si povedala vse, je tiho stopHa k vratom in jih odprla. Royal jih je odhajaje zaprl za seboj. Služkinja ie bila še v predsobi, vsa preplašena in nema od strmenja.
»Poslušaj,« ji je velel Beaurevers, »kadar'priplezam do-tal, odpni to lestvico in jo spusti za menoj. Tako ne bo mogla več služiti...«
Niti njemu samemu ne... A na to ni mislil. Splezal je doli. Ko je stal na tleh, je storila ženska po njegovem povelju. Lestvica je padla na tla. Zvil jo jč in( krenil' k Sekvani, Prišedši na breg je privezal hanjo par debelih kamnov in jo vrgel v vodo. Nato je sedel, naslonil se s komolci na kolena in jel sanjariti. Roncherollesovi beriči bi ga bili leh-ko prijeli, ne da bi jih bil opazil... Ko se je vzdramil iz svojih sanj, je bil. že velik dan. Vstal je in krenil nazaj proti mestu. Spotoma se je premislil in zavil na desno. Četrt ure pozneje je stopil v Nostradamov dvorec.
DVANAJSTO POGLAVJE, Veliki lov.
Nekdaj sem moral zahajati v to ulico,« je rekel Henri sam pri sebi. »A kdaj? Gotovo je že dolgo od ti-stihdob. Zakaj?... Niti tega ne vem...«
In ko je stopil v revni brlog, se je domislil, kdaj je bilo. Bliskoma se je zasvetila luč spomina nad daljnjim obzorjem njegove mladosti. Vztrepetal je, ne vedoč zakaj. Začutil je, da ni nikoli pozabil te izbe. Z zaprtimi očmi je videl v duhu vsako najmanjšo podrobnost. Da. tu je bilo! Semkaj je prišel v neki podobni noči on, sin francoskega kralja; prišel je k razbojniku in mu velel-
»Ako mati do polnoči ne pride v Sekirno ulico, počakaj do ene. Ako je niti dotlej ne bo, naj otrok pogine! ...«
(Dalje prih.) «
»Ne,. ne, visočanstvo, nikdar — nikoli «
Tedaj pa se je Royal de Beaurevers mahcma okrenil in zagledal Florizo. Obstal je nepremično. Ni se domislil niti obširnih pozdravov, s katerimi se ume izmot galanten mož izmotavati iz nenadne zadrege. Iskal ie geste, da bi jo storil, iskal besede, da bi jo rekel, pa ni našel ničesar. Morda je niti ni iskala. Pokazala je z roko na svojo deviško sobico, kamor še ni bila stopila možka noga razen očetove, in dejala:
»Izvolite noter!...«
Beaurevers se ni upiral tem'besedam, ki so bile dokaz čudovitega zaupanja. Ni se zavedal, kje je, ni si vedel reči, ali bedi ali sanja ... In Floriza je zaprla vrata.
Nekaj trenutkov sta zrla molče drug na drugega. Med njima je stal naslanjač, kar je bilo go! slučaj. Toda dokler je ostal Beaurevers v njeni sobi; se nista genila s-svojin mest. Ta stoj je bil meja med njima.
Gledaje drug drugemu v obraz, s srcem davečim se od tesnobe in s prsi polnimi sladkega trepetanja, sta bila dva živa kipa sveže, zorne in čiste ljubezni mladih ljudi. ' *
Floriza je zaprla okno in prižgala dve veliki sveči.	v
^ Čas, ko sta zrla drug drugemu v oči, je trajal nekaj sekund. Nikoli nista pozabila tega trenutja. Floriza je izpregovoriia prva.
Dolgujem vam hvalo, gospod,« je dejala s tesnobnim glasom. »Videla sem boj, ki se je vrši! pod mo-jfmi okni, in vem, da bi bila brez vas izgubljena.«
In' rahlo, počasi, z glasom drhtečim od strašnega občudovanja, kakor bi govorila o kakem bajnem dogodku, je ponovila:
»Videla sem boj ... v tisti -gostilni pri Melunu... videla sem kako ste se borili na dvorišču našega
Proda sc:
LEPA ENONADSTROPNA HIŠA
z lepim vrtom v Ljubljani naprodaj. Cena zmerna. Naslov v upravi lista.	3201'
KLAviR
izyrsten, koncertni (Stuzflilgel) znamka Ge-briider Stlnel) se proda po ugodni ceni. Ogledati s! ga je zjutraj od 10.—11. dop. od 2—5 na Vrtači štev, 3 pritličje na dvorišču.	2100
RESTAVRACIJA
s 4 oralov zemljišča, hotel s kavarno in vinsko trgovino na Kranjskem, posestva od 2 do 120 oralov, vila in stanovanjska hiša / vrtom, opekarna, tovarna proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ul. 2.	2058
Službe:
DELAVKE
k pletilnim strojem in one zmožne šivanja, štrlkanja In lahkih ročnih del se takoj sprejmejo v tovarni pletenin in tkanin. Josip Kunc et Komp. Ljubljana, Poljanski nasip 40. (Cukrarna.)	2074
MLADE, INTELIGENTNE DELAVCE
katere bi Izučil v papirni stroki sp ejmem. Kartonažna tovarna I. Bonač, sin, Čopova cesta 16.	2080
Meriaščevo ležišče.
Henri II. se je dal odvesti našim klatežem. Strmenje nad tem, kar se je bilo zgodilo, ga ni hotelo miniti. Z nepopisno radovednostjo je opazoval svoj lastni korak, kakor da se vse to ne dogaja ž njim, nego z drugo osebo. Nu — saj je bilo res neverjetno: kralj — jetniki... Jetnik navadnega razbojnika I In to sredi Pariza!
Ko pa so dospeli v Kalandrsko ulico, je nehal misliti na to. bliskovite misli, ki udarijo^fTOveku v možgane, kakor bi jih prinesel vihar; misli hi spomini na mrtvo preteklost, ki se mahoma zbudi ln ukolje človeka v srce.
»Računovodja -- blagajnik"
v premogovni stroki verziran se sprejme.
Gospodje, kateri so bili že pri premogokopih zaposleni imajo prednost. Nastop 1. npvembra 1921.
Ponudbe na Sentjanški premogovnik v Krmelju
Dolenjsko.
Polyglott
Albrechtgasse 8, vhod iz Neuthor-gasse 35/11. Najkulantnejše cene za valute in devizije.
prestavlja iz vseh na vse jezike, prepisuje rokopise na Stroj, prevzame pisarniška dela.
Uradne ure: od 16 do 18 ure
Spalne in jedilne sobe, pisarniški oprave, fotele, klub-garniture, kuhinje in železne postelje vsake vrste po nizki dnevni ceni.
Brata Sever
Ljubljana, Kolizej, Gosposvetska cesta štev. 13.
se dobi do konca maja 1922. Ponudbe z navedbo cene do 27 tega meseca na Zanesljiva dobava poštno ležeče Domžale — Gorenjsko.
Brata Goldner
Omare za led, hia-dilnfriiiaprave, ter hotelske opreme
Tovarna
Subotica, Jugoviča ul.
Telefon 134 Samostojni prodajalci se Iščejo,
Bančni uradnik
Obvestilo«
Obveščava cenj. odjemalce in p. n občinstvo, da »prejemava nova dela in popravila po najnižjih ceneh. — Gotov čevlji v zalogi.
Turistovski čevlji luštnega izdelka.
flnt. in Minka Brajer-Rapeie
Ljubljana, Turjaški trg (Breg) štev. I.
odpadke novega Id starega doka ter ciokove
Mili
KHšnJSKE TOIARBE ..TITAH" d. i Kamnik, fi.
Um. kljnčavnilarske ii kovinske rok
lastna zaloga L 1, L 2, L 3, L A L 5, (L 6, za cirilico) 8 listov, 100 kom, K 110'—. Nadalje od 12, 16, 20,' 24, 32, 40, 60, 80, listov male in velike.
Vse Šolske potrebSine.
Cigaretni papir,
Olleschau, Abadie, Itd. Stročnice štev. 2 In 3. Svilen in krep papir. Vend In šopki za neveste’. Perje za rože. pratike Družinske in Blaznikove. Razpošilja po nizkih cenah.
Uran - Papirnica
Ljubljana, Mestni trg 11.
Zah
\K|i/pov.fod ramo
H0K0ZAOTROKI
Večja množina odpadkov
belega papirja
se proda.
Porabjjivo zelo za mesarje, delikatese itd.
Natančneje v upravi lista.
najboljša hrana sa dojenčke!
Zalo ojakujote sredstvo sa bolna na Želodcu, rekonvalescenta In osobito sa premalo hranjena ter v oble slabe osebe vsake starosti.
DOBI SE POVSOD
*ovarn« hemlCklh predmete« tirane
•SALUBRA” D. D. ZAGREB
/•ettotrtteM hL 21. ttMon 7-91 f*omlc* NOV« GRADIŠ*«
POZORI
POZORI
BANKE, GROSISTI, TOVARNE!
NAJCENEJŠA IN NA3BOL3ŠA REKLAMA 3E ŽEPNI REKLAMNI
nova dvokolesa« otroški vožlčki, šivalni stroji tudi malo rabljeni.
F. BATJEL, Ljubljana
Stari trg štev. 28.
Karlovška cesta štev. 4.
Prazne nove in rabljene
vreče (diakove)
v vsaki množini po najnižji ceni pri
FR. SIRC, KRANJ.
Kopnin sohe gobe, Mol. brlnievo olje.
KOLEDAR
le najboljši pisalni stroj, hIJs i.
Usnjarski pomočnik-
s prakso pri usnjarskem konju (stroju za pregibanje usnjaj ter z znanjem svetlolikanja na roko se SP^ejmfi tSkOj«
Tvomica koža, NOVAK, Zemun.
; i	ZA LETO 1922.
j	LIČNE ŽEPNE REKLAMNE KOLEDARJE ZA LETO 1922 V DVEH LIČNO IZDELANIH
OBLIKAH 6X4 cm IN 12X7 cm IZU&LU3E VSAKO MNOŽINO V NAJKRAJŠEM ČASU gg	===. ZVEZNA TISKARNA IN KN3IGARNA V L3UBL3ANI. =
ZAHTEVAJTE OFERTOI gj
Odgovorni nradnlk: Dominik; Čebin.
ZAHTEVAJTE OFERTOI
Izdaja konzorcij, dnevnika »Jugoslavija«
■m*