WWW.LOGATEC.SI - GLASILO OBČINE
, fir* it
^^ ^^ ^^ ^^ ^^
»DANES JE POSEBEN DAN ZA NAS - LAHKO MU REČEMO PRAZNIK!«
V LAZAH JE BILA OB 90-LETNICI PGD LAZE-JAKOVICA POSEBNA PRIREDITEV. NOVA MOTORNA ČRPALKA IN DELNO OBNOVLJENI GASILSKI DOM VELIKA PRIDOBITEV ZA LAZE.
4. avgusta letos je bil lep dan, tudi v Lazah, kjer so najprej popoldne domače gasilke na travniku na robu Planinskega polja že petnajstič tekmovale tokrat z gasilkami iz šestnajstih društev (udeležba je bila nekoliko okrnjena, ker je bilo zaradi slabega vremena tekmovanje prestavljeno za dva tedna). Tekmovale so v vajah s hidrantom, vajah raznoterosti, vezanju vozlov, na koncu pa so morale rešiti še test iz gasilstva. Nekaj rezultatov: v kategoriji, kjer so vse članice starejše nad 48 let, je tekmovala samo ekipa iz PGD Ivanje Selo. Ostali rezultati: tekmovalke nad 30 let: 1. Laze-Jakovica 1 2. Rakek 3. Sv. Trije Kralji; tekmovalke, mlajše od 30 let: 1. Laze-Jakovica 2 2. Hotedršica 3. Laze-Jakovica 3. Tekmovanja so bila v treh skupinah: V skupini A so prva tri mesta zasedle ekipe Laze-Jakovica 2 in 1 ter Ivanje Selo, v skupini B Dragomer, Rakek in Laze-Jakovica, v skupini C pa Ilirska Bistrica, Log in Žiri. »Bolj kot tekmovanje samo je pomembno druženje«, je povedala predsednica Gasilske zveze Logatec Marinka Cempre Turk in nadaljevala: »Zelo malo je tovrstnih prireditev s tako dolgo tradicijo. Pričelo se je pred petnajstimi leti, ko je PGD Laze-Jakovica sprejelo pobudo in organiziralo prvo tekmovanje gasilk. Z leti se je vedno več ekip udeležilo tekmovanja, zato smo jih razdelili v tri kategorije. Na dosedanjih tekmovanjih je sodelovalo 300 ekip iz 36 gasilskih društev v okviru trinajstih gasilskih zvez: Ilirska Bistrica, Tolmin, Škofja Loka, Brezovica, Vrhnika, Cerknica, Loška dolina, Postojna, Idrija, Grosuplje, Šmarje pri Jelšah in domače GZ Logatec.«
Po tekmovanju so se gasilke in domači ter vabljeni gasilci iz drugih gasilskih zvez zbrali pri križu pred Lazami in v povorki odšli na prireditveni prostor. Tam so jih pričakali predsednica Gasilske zveze Logatec Marinka Cempre Turk, Vinko Keršmanc (upravni odbor gasilske zveze Slovenije), Branko Simšič, Karmen Laznik, Vanda Lavrič, ki je prireditev povezovala, župnik in dekan Franci Kadunc ter v imenu občine Logatec podpredsednica Ladislava Furlan. Osrednja slovesnost se je pričela s himno, ki jo je odpela mlada Eva Neža Kermavnar. Nato so govorniki spregovorili o minulih devetih desetletjih delovanja PGD Laze-Jakovica, o čemer smo izčrpno poročali v zadnji številki Logaških novic. Vsekakor pa je treba omeniti, da je gasilstvo ena najpleme-
nitejših dejavnosti, ki temelji na prostovoljstvu in resnično povezuje ljudi. Kot je dejal eden od govornikov: »PGD Laze-Jakovica je res staro 90 let, a je še vedno mlado in se pomlajuje, zato bo mlado tudi ostalo.« Podeljena so bila državna priznanja zaslužnim gasilcem v GZ Logatec in PGD Laze-Jakovica. Gasilsko plamenico III. stopnje so prejeli: Jože Kermavnar, Miran Kermavner, Marijan Kolar, Silvo Kolar, Stanislav Krmavnar in Boštjan Rupnik; gasilsko plamenico II.stopnje sta prejela Zvonka Marolt in Janez Jurca; gasilsko odlikovanje III.stopnje sta prejela Sonja Krmavnar in Marko Vehar; gasilsko odlikovanje I.stopnje sta prejela Jože Mlinar in Jožef Tušar. Nato je župnik in dekan Franci Kadunc blagoslovil novo motorno črpalko, ki je hkrati z delno obnovljenim gasilnim domov velika pridobitev za PGD Laze-Jakovica. Prireditev sta popestrili flavtistka Tanja Merlak, na harmoniko pa je zaigrala Natalija Kermavner. In kaj je sledilo slavnostnemu programu? Gasilska veselica do zgodnjih jutranjih ur. Ni manjkalo hrane, pijače, dobre volje - za glasbo je poskrbel ansambel Bratov Poljanšek iz Tuhinjske doline.
Čisto na koncu pa zopet povabilo na prireditev ob občinskem prazniku in 30-letnici pobratenja z občino Repentabor, ki bo 16. Septembra ob 18. uri v Športni dvorani Logatec, na kateri bodo med drugim podelili Spominsko plaketo z znakom občine Logatec našemu slavljencu PGD Laze-Jakovica.
Brane Pevec
generacije	2-7
šport	8-9
družba	10-12
vzgoja	13-16
zahvale	17
politika	18-20
napovednik	21
kultura	22-24
pisma bralcev	25
praktikum	26-40

Spoštovane občanke, spoštovani občani!
■	olska vrata so se ponov-
.. '	^^ no odprla, čas počitnic
W	k-/ in bolj umirjen poletni
1 ^	ritem je za nami, polni
t %	energije ter elana stopamo
\ W	novim nalogam naproti.
1	Kašče so na stežaj odprle
f, vrata in čakajo pridelke za zimski čas. Kako bi bilo lepo, če bi se vsi zavedali, da lahko pojemo samo to, kar pridelamo. Ostati mora še nekaj za seme in slučaj slabe letine. Nikoli nimamo tako malo, da se ne bi dalo kaj privarčevati. Opažam in zelo zaskrbljen sem, ker še vedno nismo dojeli, da je naša skupna shramba prazna že več let. »Unra pakete«, ki nam jih daje zahod, bo treba vrniti. Res je, da z njimi tešimo trenutne potrebe, da ostajamo v kondiciji, a moč trošimo v napačno smer. Zadnji čas je, da začnemo prodajati nakopičeno znanje skozi pošteno delo na svetovnem trgu ter z zaslužkom pospešeno vračamo kredite in vlagamo v znanje ter proizvodnjo. Jesti moramo, da preživimo, a za preživetje je pomembno tudi notranje zadovoljstvo človeka. Tarnanje nam ne pomaga. Vsak pri sebi ve, koliko je vzel iz skupne zaloge in koliko je vanjo prispeval. Vrniti bo treba, ja, vrniti, da dobijo pridne roke ponovno zaupanje v gospodarja, pravičnost in solidarnost. Samo tako bomo ostali samostojni v naši prelepi deželi. V naši občini gospodarimo dobro. Žal se izvajanje nekaterih investicij, za katere smo pridobili finančna sredstva, ne odvija ravno tako, kot bi si želeli. Na to vplivajo številni faktorji; tako stanje, v katerem se je znašlo slovensko gradbeništvo, kot tudi različna pričakovanja in razmišljanja med občani. Probleme rešujemo in uspeli bomo. Dolgo pričakovani Občinski prostorski načrt smo uspešno spravili pod streho, sledi le še potrditev s stani Občinskega sveta. Upam, da bomo v prihodnjem letu enako lahko rekli tudi za res težko pričakovani vrtec v Rovtah. Zdravstveni dom, vrtce, šole, športne objekte dobro vzdržujemo, da se dejavnosti v njih uspešno odvijajo. Mesec september je tudi mesec dogodkov v počastitev Občinskega praznika. 20. septembra 1875 je z delom začelo Okrajno glavarstvo Logatec, ki je bilo v tistih dneh preseljeno iz Planine v Logatec. Občinski svet je z odlokom 125 let pozneje 20. september določil za občinski praznik naše občine. Letošnji ima še posebej praznični pridih, saj hkrati obeležujemo tudi tridesetletnico pobratenja z občino Repentabor. Prazniki so čas veselja, druženja in obujanje lepih spominov. Zato je prav, da si vzamete čas in obiščete številne kulturne, športne in ostale prireditve ter na ta način hkrati izkažete spoštovanje tistim, ki se v društvih ter klubih neizmerno trudijo za družabno življenje in zunanjo prepoznavnost nas vseh. Logatec, kot mesto s svojim čudovitim podeželjem, se lepo razvija, zato je naša vloga vedno bolj prepoznavna in pomembna tudi navzven. To je zahvala vam, spoštovane občanke in občani, za vašo pripadnost in sožitje. Iz srca vam čestitam za praznik in vas še enkrat vabim na prireditve, še posebej na osrednjo v nedeljo, 16. septembra, ob 18. uri v Športni dvorani v Logatcu. Čaka vas res pester kulturni program, nato pa druženje in prijateljski klepet. Bodimo prijatelji.
Vaš župan Berto Menard
OLSEVA - 1929 M
Zgodaj zjutraj nedeljskega jutra 22. julija, smo bili logaški planinci namenjeni priti na vrh Olševe. Z osebnima avtomobiloma smo se pod vodstvom vodnika Janeza Rudolfa peljali iz Luč proti Logarski dolini in do vasi Solčava. Kmalu smo zavili na desno in se po ozki cesti peljali do Podolševe, do izhodišča naše poti - Sveti Duh pod Olševo (1200 m). Od tukaj smo šli peš /2 uri do vrha/ po cesti s pohodniško opremo in kmalu pri turistični kmetiji Rogar zavili na kolovoz, ki se je vzpenjal skozi gozd. Kolovoz je prešel v stezo, ki je peljala do oznake državne meje z Avstrijo. Pot poteka ob meji in nas je pripeljala do razpotja - leva pot vodi v Avstrijo, mi pa smo se usmerili desno za označeno smer - Potočka zijalka. Še nekaj strmega vzpona in že smo bili pri kraški jami imenovani Potočka zijalka. Srečko Brodar je v njej leta 1928 odkril sledove paleolitskega človeka iz okoli 20.000 let pr. n.š. Po krajšem ogledu smo nadaljevali pohod po stezi, ki se je vzpenjala in nas pripeljala na vrh, imenovan Obel kamen (1911 m). Tukaj žiga ni, postavljen pa je miniaturni Aljažev stolp. Potem smo se usmerili na pot proti Govci, ki je najvišji vrh Olševe. Prečili smo strma pobočja pod Olševo. V pomoč nam je bilo nekaj varoval. Po slabih dveh urah hoje smo prišli na vrh. V »dnevnik pohodov« smo si odtisnili žig vrha. Preoblekli smo prepotene majice in malicali hrano iz nahrbtnika. Vrh grebena je tudi meja med Štajersko in Koroško. Govca je najvišji vrh pogorja Olševe, ki se nahaja nad Solčavo na jugu in nad vasjo Koprivna na severovzhodni strani. Ker vrh ni poraščen, je z njega med drugim zelo lep razgled na Karavanke, na avstrijski in slovenski del Koroške, proti sosednji Peci in Raduhi. V nasprotni smeri se
vidijo osrednji Grintovci, kjer s svojo obliko ostro izstopa Ojstrica. Olševa je priljubljena izletniška točka Koroščev in Štajercev. Ta dan nismo imeli sreče z lepim razgledom, ker je vrhove zakrivala megla. Po krožni poti smo se vračali v dolino, mimo Potočke zijalke. Poraščena strmina je bila odeta s cveticami. Zaradi megle in rahlega občasnega rosenja, smo morali hoditi previdno po stezi, ki je vodila po skalah in koreninah dreves. Kmalu po opoldnevu smo prišli do parkiranih avtomobilov. Skozi vas Sveti Duh smo se peljali do parkirišča, kjer nas je turistična tabla opozorila na izvir Kisle vode. Do izvira, ki je blizu parkirišča, pelje lepo ograjena cesta. Na panoju piše: »Mineralni izvir pod Olševo«. Izvirska voda je bogata z železom, magnezijem in kalcijem in je precej kisla. Vsebnosti mangana, cinka, aluminija, niklja in barija so v primerjavi z drugimi izviri v Karavankah povišane, nekoliko povišane pa
so tudi vsebnosti, t. i. »redkih zemelj«. Zaradi svojih izjemnih lastnosti je izvir geološka in hidrološka naravna vrednota. Od leta 1987 je zavarovana kot naravni spomenik. Izvir leži na območju Javorniških plasti, ki pripadajo Jezerskemu paleozoiku. Napaja ga voda, ki kroži plitvo pod površjem, vendar pa na svoji poti prestreže plin CO2, ki se na površje dviguje iz globin. Tako nastane kisla voda, ki raztaplja minerale v matični kamnini, s katerimi se bogati. Voda je znana po zdravilnih učinkih. Spodbuja delovanje krvotvornih organov in ugodno vpliva na lajšanje simptomov pomanjkanja železa.« Za pokušino smo pili kislo vodo in jo za domov natočili v steklenice. Vsak pohod je neponovljiv ter naporen za pohodnika in voznika osebnega avtomobila, da nas srečno pripelje v Logatec, ki je bil ta dan tudi oblačen.
Marinka Petkovšek
DAN INVALIDA PLANINCA V LOGARSKI DOLIINI
Tudi letos smo se člani društva invalidov Logatec udeležili srečanja invalidov planincev, tokrat v prelepi Logarski dolini. Srečanja se je -■ udeležilo 35 članov, od katerih pa seje najbolj zagnanim uspelo povzpeti tudi na Okrešelj, od koder je bil čudovit pogled na Kamniško Savinjske Alpe in avstrijske Alpe. Po ogledu slapa Rinke smo se družili ob prijetni glasbi ter polni lepih vtisov v zapustili Logarsko dolino.	a 1
Rudolf Keršnik


-^FotorRudolf. Keršnik j
PESTRO SLOVO OD POLETJA
DESETDNEVNI FESTIVAL LOGAŠKO POLETJE, NAJVEČJA POLETNA PRIREDITEV V LOGAŠKI OBČINI, SE JE V ČASU ODDAJANJA SEPTEMBRSKIH LOGAŠKIH NOVIC RAVNO ZAČEL. NA UVODNI PRIREDITVI SMO SE POGOVARJALI TUDI Z ŽUPANOM BERTOM MENARDOM.
Festival, s katerim se mladi že tradicionalno poslovijo od poletja in počitnic, je organiziral Klub logaških študentov skupaj s številnimi združenji, ki delujejo v naši občini, denimo Športnim društvom Koš in Dlan na dlan, Društvom za zdravilne rastline Ognjič, Zelenimi oblaki, Knjižnico Logatec... Predsednica Kluba logaških študentov Jerca Korče nam je pred uvodno veselico s skupino Mambo Kings v Hotedršici povedala, da je ta koncert organiziral Klub Stara šola, podružnica KLŠ iz Hotedršice, nadaljnje dogodke pa prej omenjena združenja. »Organizatorji celotnega festivala smo člani Kluba logaških študentov, ki festival pripravljamo od leta 2010, tokrat prvič v tako velikem obsegu.« Prireditev, ki letos poteka že devetič, je v preteklih letih organiziral Mladinski svet, ki pa je bil leta 2008 ukinjen.
Priprave že od januarja
»Ožji organizacijski odbor, ki vključuje deset članov KLŠ, se je začel z dogodkom idejno ukvarjati že januarja, februarja in marca pa smo na pripravah delali že vsak dan. Zadnji mesec smo vsi po 12 ur dnevno v
pogonu,« pravi sogovornica. »Poleg zabave torej ponujamo tudi kulturo, izobraževanje, veliko športa (odbojka, košarka, nogomet). Promoviramo zdrav način življenja, združen z zabavo.« Dogodki so se tokrat začenjali z zabavo, ki je napovedovala nadaljnje dogodke. »V prejšnjih letih so se vse aktivnosti dogajale pred glavnim dogodkom, ki je bil zadnji vikend, in mnogi sploh niso vedeli, kaj se je pred tem dogajalo. Zdaj smo ubrali nasprotno pot,« pojasnjuje Jerca Korče.
Organizatorjem je finančno na pomoč priskočila občina Logatec z razpisi, vložena pa so bila tudi lastna sredstva. KLŠ namreč deluje znotraj Zveze študentskih klubov Slovenije in Študentske organizacije Slovenije in mesečno prejema koncesijo. Vstopnice za sobotni koncert v Grajskem parku, kjer so nastopili Dubioza Kolektiv, Zablujena Generacija in Eva Klinc, so bile v predprodaji tudi v Cerknici, na Vrhniki in v Postojni, kar je bila tudi ciljna publika. »Plačljiv je bil samo sobotni koncert, vse nadaljnje aktivnosti pa so brezplačne, razen prijavnin za košarkarski in odbojkarski turnir. Tudi ta denar pa gre v sklad za prve
tri uvrščene,« je pred uvodno prireditvijo povedala Jerca Korče.
Župan pozdravlja tovrstno aktivnost mladih
Na uvodni veselici v Hotedršici smo opazili tudi župana Menarda, ki, kot je povedal, z velikimi simpatijami spremlja tovrstno dejavnost mladih. »Vesel sem, če se mladi sami odločijo in pripravijo prireditev, na kateri se zabavajo, obenem pa se tudi učijo, kako se zasluži denar,« je dejal za Logaške novice. »Občina pri tem vsako leto pomaga skozi javni razpis, plačali smo tudi ozvočenje in razsvetljavo, komunalno podjetje pa je bilo sponzor za zabojnike za odpadke in tudi njihov odvoz. Vsega je občina prispevala okoli 2.500 evrov.« Glede ukinitve Mladinskega sveta je povedal, da iščejo drugo obliko. »Mladi za to niso preveč zagreti, pa vendar bo treba ugrizniti tudi v to kislo jabolko, saj je z neko organiziranostjo mogoče na tem področju veliko več narediti,« je še povedal župan Menard.
O samem festivalu bomo podrobneje poročali v naslednji številki Logaških novic.
Blanka Markovič Kocen
SPOMINI NA POLETJE, ROVTE 2012
Poletje v Rovtah se imenuje že tradicionalna večdnevna prireditev, ki jo pripravi Športno društvo Kovk Rovte v sodelovanju s Knjižnico Rovte in PGD Rovte. Letos je bila prireditev že deseta, jubilejna. Seveda pa je sodelujočih kar precej občanov, ki jim je kaj mar, da se v kraju nekaj zanimivega dogaja. To je tako iz organizacijskega kot tudi finančnega pogleda kar precejšen zalogaj. Zato je na pomoč priskočila tudi občina in kot sofinan-cer pomagala izpeljati tudi letošnjo jubilejno prireditev.
Start Poletja v Rovtah je bil start dobesedno. Kajti prvi dan je bil dirkaško obarvan. V Križajevi dolini so se zbrali vozniki relija, ki so na relaciji Križajeva dolina- Hlevni Vrh skušali čim bolj atraktivno in hitro izpeljati številne ovinke in pri tem ugajati gledalcem in jih navdušiti. To jim je v celoti uspelo, kajti tako rekoč brez nesreč in s kar precej šoferske spretnosti je dogodek minil v zadovoljstvo tako tekmovalcev kakor tudi kar precejšnjemu številu gledalcev. Tu gre pohvala pripadnikom PGD Rovte, ki so s svojo pomočjo izdatno pomagali k uspehu prireditve. Ko je poletje že čisto zakorakalo med nas, torej tudi koledarsko, so na vrsto prišli najmlajši, za katere vsako leto v sklopu prireditve poskrbijo v knjižnici Rovte. Tako so 28. junija otroci in njihovi spremljevalci izdelovali nakit iz naravnih materialov in na izviren način. Ja, z malo domišljije se da narediti tudi kaj uporabnega. Nekoliko manjši obisk gre pripisati začetku dopustov in prelepemu vremenu, ki je kar vabil ven v naravo. Petkov večer je bil večer nostalgije. Na sporedu je bil namreč posnetek gleda-
liške predstave Smrt predsednika hišnega sveta v izvedbi članov Kulturnega društva Rovte iz davnega leta 1990. Predstava je bila premierno posneta v tedaj novem Domu krajanov. Kar precej gledalcev in predvsem tedanjih igralcev si je posnetek ogledalo in obujalo spomine na več kot dvajsetletno preteklost. Šinki, Milan, Danica, Viktor, Srečo, pa Branka, Mateja, Ermina, Drago, Ivica, Robi, Franci, režiser Jakob Kokalj pa še kdo so bili tedanja gonilna sila dramske igre v Rovtah. Mnogi so vzdihovali: Joj, kako smo bili tedaj še mladi, pa kakšne frizure smo imeli, pa naše obleke ... Obujanje spominov je vedno nekaj posebnega, če pa so ti lepi, je to še toliko bolj prijetno in vznemirljivo. Sobotni dan je bil čisto športno obarvan. Turnir v balinanju, pa kolesarjenje po KS Rovte in družinski kolesarski izlet čez Gradišče, turnir v ulični košarki in kot zaključek še večerni pohod v neznano. Kar veliko je bilo vseh udeležencev, morda le nekoliko manj kolesarjev. To gre pripisati zelo vročemu in soparnemu vremenu, ki kolesarjem gotovo ni pisano na kožo. Je bilo pa zato na zelo prijetnem nočnem pohodu ljubiteljev hoje kar precej. Na kar dolgi in razgibani progi je vodič Franc imenitno vodil skupino, ki je v skoraj triurnem pohodu uživala v soju lune in zvezd in prijetno topli noči. Preko Grampovc, do Zavčana, kmetije na Rovn in cerkve na Petkovcu, kjer nas je čakala osvežitev v obliki pijače, pa mimo Novaka, Žabarja, Celerij in mimo Lukanč-ka, in Gabrovc smo naše nočno druženje zaključili na Kovku. Združili smo prijetno in koristno, pa še kakšen pasji prijatelj je imel imeniten sprehod. Take vrste druženj
nam kar manjka, če pa zraven prelijemo kakšno potno kapljo in s tem poskrbimo za zdravje, ni čisto nič narobe. Tisti, ki jim je kaj energije še ostalo, pa so Poletje v Rovtah zaključili nadvse zabavno. Natalija Verboten je s svojim bendom na noge in na plesišče spravila številno staro in mlado od blizu in daleč. V prijetnih ritmih, ob obilici dobre hrane in pijače je veselica trajala pozno v noč. Za popestritev je organizator poskrbel v obliki »laser showa« in pa seveda z bogatim srečelovom. Plesa in zabave željni so tako prišli lahko na svoj račun. Letos je vreme kot nalašč služilo organizatorju. Niti ena sama predvidena prireditev ni bila motena zaradi višje (beri: vremenske) sile. Prav zaradi možnosti dežja, ki je v preteklih letih predčasno zaključil veselico, je bil letos postavljen velik šotor. Letos bolj kot obramba pred premočnimi sončnimi žarki kot pred slabim vremenom. Vse se je odvijalo tako, kot se je moralo. Obiskovalcev je bilo veliko, bili so zadovoljni, tisti pa, ki so se trudili, da je vse teklo po načrtu, si seveda zaslužijo vse pohvale. Spraviti pod streho tak dogodek ni enostavno. Potrebnih je bilo veliko delovnih rok in nesebične pomoči. To pa v Rovtah kljub vsemu še premoremo. Sedaj vstopamo v drugo desetletje, polni načrtov in idej, da bo v prihodnje še bolj zabavno, še lepše in še več tako potrebnega druženja. Sedaj, ko te vrstice berete, smo že spet ponovno sedli v šolske klopi, možgani so zopet začeli delati s polno paro, spomini na dopuste pa počasi bledijo in nanj ostaja le še lep spomin.Poletje v Rovtah se je spremenilo v jesen, a čas hitro beži in kaj hitro bo Poletje 2013.
Metka Bogataj
9. SREČANJE DOLNJELOGASKE OSNOVNE SOLE
OB 50-LETNICI SO SE PRED POLETJEM ŽE 9. ZAPOVRSTJO SREČALI SOŠOLCI DOLNJELOGASKE OSNOVNE SOLE.
Sredi junija smo se srečali sošolci dolnjelogaške osnovne šole ob 50-le-tnici zaključka šolanja. Bili smo prva generacija, ki je začela obiskovati osemletko; vpisali smo se še v nižjo gimnazijo, spričevala pa smo že dobili za končani 5. razred osemletne osnovne šole. Nekateri sošolci so bivali v internatu. Tako tisti z Rakitne, ki so
po bogve kakšni matematiki bili vpisani v (dolnje)logaško šolo, pa tudi iz Hotedršice, ker tisti čas ni bilo šolskih avtobusov. Še medkrajevni so vozili preveč poredkoma, da bi jih lahko uporabljali tudi šolarji. V dolnjelogaško osemletko so hodili tudi Gor-njelogatčani. Srečanje je bilo 9. po vrsti. Čez kako leto, dve bomo našli kak drug razlog
za ponovno snidenje, saj so vsa dosedanja izzvenela v prijaznem vzdušju. A vsakokrat znova se spomnimo, da nas vse več prestopa ločnico med to- in onostranstvom. Zadnje srečanje, ki se ne bo končalo, pa bomo itak imeli na oni strani.
J. Gostiša
- B ■?

—>
J,
7
DIRKALNO POLETJE V ROVTAH
V OKVIRU POLETJA V ROVTAH JE ŠPORTNO DRUŠTVO KOVK IZ ROVT ORGANIZIRALO AVTO RELI NA 4,7-KILOMETRSKI TRASI.
material z dogodka si lahko ogledate na www.rovte.tv.
David Šinkovec Foto: David Šinkovec
V soboto 23. 6. 2012 se je v Rovtah po dolgih letih spet odvil pravi avto reli dogodek. Športno društvo Kovk Rovte je v sklopu prireditve Poletje v Rovtah, ki je bila letos že desetič po vrsti, organiziral prosti reli trening za dirkače iz državnega prvenstva v reliju. Nastopilo je 13 posadk, med njimi tudi nekaj tistih, ki so na lestvici državnega prvenstva zelo visoko. To je dober obet za naslednje leto, saj bi se lahko ob izpeljavi podobnega dogodka, konkurenca med dirkači še povečala. Trasa hitrostne preizkušnje je bila dolga 4,7 km, vsebovala je tako ostre in dolge zavoje, kot tudi krajše in daljše ravnine, potekala pa je izključno na asfaltni podlagi. Člani ŠD Kovk Rovte smo bil
zelo zadovoljni nad odzivom tako nastopajočih, kot tudi gledalcev, saj smo se za organizacijo tovrstnega dogodka odločili prvič. Tudi nastopajoči so bili nad izvedbo hitrostne preizkušnje zelo zadovoljni, saj jim je trening odlično služil za nastop na naslednjem reliju državnega prvenstva v Mariboru, ki se je odvil teden dni kasneje. Organizator se zahvaljuje vsem krajanom, ki živijo ob cesti, kjer je bila postavljena cestna zapora, vsem lastnikom zemljišč, ki so dovolili uporabo površin za izpeljavo dogodka in vsem, ki so kakorkoli drugače pomagali pri njegovi izpeljavi. Še posebna zahvala pa gre PGD Rovte in njegovim članom, ki so znatno pripomogli pri izpeljavi prireditve. Foto in video
DOSEŽKI LOGAŠKIH MAŽORETK
TWIRLING KLUB LOGAŠKIH MAŽORETK NA EVROPSKEM POKALU V BELGIJI
Twirling klub logaških mažoret se je v mesecu juliju 2012 udeležil Evropskega pokala v Belgiji in dosegel naslednje rezultate: Ajda Berzin se je uvrstila na 23. mesto v frestayle junior, Kristina Ilić se je uvrstila na 37. mesto v frestayle senior, team senior se je uvrstil na 13. mesto, group senior na 7. mesto.
P.S.: V Villebon sur Yvette v Franciji je potekalo 31. svetovno prvenstvo WBTF, na katerem je Sara Pečkaj zasedla odlično 26. mesto.
Vera Tratnik
USPEŠNO NA TRIATLONU JEKLENIH
26. TRIATLONA JEKLENIH STA SE UDELEŽILA DVA LOGATČANA.
f ljub najtežjim vremenskim razmeram z vročino sta se jeklene A^L.preizkušnje pod vršacem Triglava (8 km veslanja, 16 km gorskega kolesarjenja in 8 km gorskega teka) udeležila dva Lo-gatčana. Drugič se je naporne preizkušnje, ki je potekala 25. 8. 2012, udeležila Vida Trček, ki je celotno preizkušnjo opravila v 3.58.12. Med ženskami je zasedla 8. mesto, v svoji kategoriji pa odlično 5. mesto. Da se je udeležila te naporne tekme, jo je vzpodbudil ogled tekmovanja pred približno 10 leti. Letos pa se je na naporno tekmovanje ponovno fizično in psihično pripravila. Ivan Pergovnik pa se je tekmovanja udeležil že 19. S progo je opravil v času 3.25.14, v svoji kategoriji pa je zasedel 4 mesto. V absolutni kategoriji je bil od 134. nastopajočih soliden 82. Letos so bili rezultati v primerjavi s prejšnjim letom precej slabši, kar gre pripisati veliki vročini. Absolutni zmagovalec je tokrat postal biatlonec Janez Mariča, ki je zmagal s časom 2.22.04
in za več kot 7 minut prehitel 7-kratnega zmagovalca Marjana Zupančiča, ki je bil šele četrti. Med ženskami je prvo mesto dosegla Melita Šinkovec s časom 3.08.27 pred Petro Prebeg in Anjo Plešnik. Med 42 štafetami je zmagala ekipa KAVITEC-Špica
šport s časom 2.07.02. Triatlon jeklenih je enkratno doživetje, ki ga priporočam vsem, ki ste fizično dobro pripravljeni in se želite preizkusiti z edinstveno, a naporno tekmo pod Triglavom.
SkiVan
Ivan Pergovnik -na Konjščici
USPEŠNO TEKMOVALNO LETO ZA BALINARJE
BALINARSKO ŠPORTNO DRUŠTVO LOGATEC JE ZELO USPEŠNO ZAKLJUČILO SEZONO. V LIGAŠKEM DELU SO DOSEGLI 3. MESTO, NA PRVENSTVIH NOTRANJSKE 1., ČAKA JIH ŠE JESEN.
Letošnje tekmovalno leto, ki je potekalo od jeseni 2011 do pomladi 2012, je Balinarskemu klubu Logatec prineslo veliko uspeha.
V ligaškem delu 2. državne lige zahod smo dosegli končno 3. mesto, kar do sedaj še ni bilo nikoli doseženo. V moštvu so nastopali: Milan Čepon, Zdravko Godnjavec, Slavko Petrovič, Srečko Leskovec, Gregor Gorišek, Jože Požar, Anton Koler, Roman Kogovšek, Janez Rudolf, Boštjan Lukan in Milan Treven. Vse to nam je uspelo pod budnima taktirkama Franca Makuca in Marijana Tomažiča. Ekipa Logatca 2 je nastopala v notranjski ligi, kjer pa ni šlo vse po načrtih, toda drugo leto bo bolje. To ekipo vodi z veliko mero optimizma Jelka Kožman.
mesto v igri v krog; prav tako je osvojil 1. mesto tudi v natančnem izbijanju; bil pa je tudi član zmagovalne ekipe v pokalu.V tej ekipi so nastopali Jože Požar, Slavko Petrovič, Srečko Leskovec in Janez Rudolf. 3.mesto v natančnem izbijanju pa je osvojil Anton Koler.
Starejši člani nad 55 let so osvojili naslov notranjskih prvakov, nastopali so: Jože Požar, Franc Makuc, Milan Čepon in Zdravko Godnjavec. Ekipa logatca 2 je zasedla 3. mesto - za njo so nastopali: Armando Kristančič, Ivan Lampe, Franc Peterlin, Janez Menart in Milan Treven.
Za jesen, ko se igra še finale v igri dvojic in v igri posamezno, pa imamo v ognju še dve železi; upamo na visoke uvrstitve.
osvojil 3. mesto na državnem prvenstvu v igri posameznikov, kar je največji dosežek v zgodovini kluba med posamezniki. Ekipa članov nad 55 let je v pokalnem tekmovanju na državnem prvenstvu dosegla 6. mesto. Slavko Petrovič, Srečko Leskovec, Janez Rudolf in Gregor Gorišek pa so dosegli še en uspeh, osvojili so namreč 3. mesto na državnem prvenstvu v pokalu med člani.
V novi sezoni si želimo vsaj take rezultate, poizkusili se bomo okrepiti s kakšnim novim članom. Vse ljubitelje in simpatizerje vabimo, da pridejo k nam na balinček in skupaj z nami doživijo še večje uspehe. Balinanje je šport za vse generacije!
Jelka Kožman, tajnik BŠD Logatec
Blesteli smo na prvenstvih Notranjske - Po vrhu vsega pa smo bili uspešni na predvsem Slavko Petrovič, ki je osvojil 1. državnih prvenstvih. Slavko Petrovič je
Foto: Jelka Kožman
GLASBA ME POMIRJA
V ZNAMENITEM ATELJEJU GOSLARJA VILIMA DEMŠARJA SI MLADA LOGATČANKA IZDELUJE VIOLONČELO.
V zavetju starih domov na obrežju Ljubljanice, prav nasproti Trnovega, se skriva droben atelje mojstra goslarja prof. Vilima Demšarja, kjer so nastali in še nastajajo lesena godala, od violin prek violončela in kitare do kontrabasa. V to delavnico zvoka je pot zanesla mlado logaško čelistko, Evo Razložnik, ki jo sicer poznamo kot pesnico, a si je našla v iskanju povsem svojih tonov tudi prostor za doseganje posebnega cilja: izdelati si svoj lasten instrument. Goslarstvo Demšar nadaljuje tradicijo goslarja umetnika Blaža Goslarja, zdaj jo vodi njegov sin Vilim Demšar, pri katerem si Eva izdeluje svoj inštrument, pot pa se bo nadaljevala z Vilimovom nečakom. Demšarjeva godala so dovolj znamenita že vrsto let. Mojstru Vilimu smo zastavili nekaj vprašanj.
Ali je to običajno, da si violinisti, basisti, čelisti sami izdelujejo svoj instrument pri vas?
No, to seveda ni zelo običajno, a dovolj pogosto, da je neprestano nekdo v mojem ateljeju, ki si izdeluje svoj instrument. Profesionalno izdelovanje godal in brenkal je posebno znanje in ima tudi svoje skrivnosti. Kako vi sodelujete z instrumentalisti, ki si izdelujejo svoj lasten instrument? Načrt in izbira lesa sta še vedno moja domena. Skupaj z izdelovalcem ali sam skušamo doseči zven, ki opredeljuje kakovost izdelka. Eva, kakor tudi vsi ostali pri meni, delajo sami prav vse po mojih načrtih, jaz opazujem, svetujem, popravljam, tudi zavržem slabo izdelan del. Znanje izdelovanja je staro prek 500 let in tukaj ni česa dodati. Zgornji del, z f-odprti-nama na vsakem, torej tudi na Evinem čelu, je iz smrekovega lesa, ostali deli so iz javorja, na vratu pa je pomemben del iz ebenovine,
trdega črnega lesa, ki se ne spreminja zaradi človekovega potu in pritiskov. Strune, ki so prek kobilice napete na čelu, dosegajo pritisk do 140 kg, kar pa je z izbočenostjo lesa v popolnem ravnovesju in se napetost izniči. Tega si celo fiziki ne znajo razložiti, a tako je. Koliko časa bo Eva izdelovala svoj čelo? K meni je prišla septembra 2011 in zdaj, konec avgusta 2012, manjka le še barvanje in poliranje, vsega skupaj bo porabila okrog 400 ur dela. Čelo je tako rekoč izdelano, kmalu bo lahko preizkusila njegov ton. Eva je torej v dobrih rokah mojstra, ki ji je razkril del skrivnosti nastajanja plemenitega tona, tudi čelo je očitno v dobrih rokah. Z mlado čelistko smo prav tako skušali odstreti del skrivnosti nastajanja svojega lastnega instrumenta. Eva, letos jeseni greš v zadnji letnik srednje Šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Kako se je zgodilo, da si potrkala na vrata ateljeja profesorja Demšarja?
V	drugem in tretjem letniku imamo obvezno prakso in ker zdaj igram že sedmo leto na izposojen instrument, čelo je namreč last Glasbene šole Logatec, sem se odločila poskusiti sama izdelati svoj instrument. 14-dnevna praksa z vodenjem dnevnika je zadostovala za šolsko obveznost, vse ostalo pa je moje veselje, da si izdelam svoje čelo. Ojunačila sem se, nekega dne potrkala na ateljejska vrata mojstra Demšarja in mu predlagala, da si sama izdelam inštrument ob tem, ko zadostim potrebam šolske prakse.
V	Logatcu te poznamo kot pesnico, kot aktivno članico Društva Zeleni oblaki, obiskovalci
koncertov logaških orkestrov pa so te videli nastopati tudi na odrih. Kako si združila učenje in igranje čela ter svoj intimni svet poezije?
S sestro sva pred leti poskusili s 'sprejemci' na Glasbeni šoli. Uspelo nama je, sestri na kitari, meni na čelu. Zakaj prav čelo? Ne vem, zdaj mi ni žal. Tam sem zdaj že 7 let. Ko vadim, razmišljam, si rešujem probleme in si mnoge stvari razčistim. To je moj svet. Kot moj svet poezije. Poezija in glasba sta subtilni, včasih nekaj lahko poveš le z glasbo, potem nekaj lahko izraziš le s poezijo. Povsem skupaj ju ne čutim, dopolnjujeta pa druga drugo. Se boš morda odločila za profesionalno glasbenico po srednji šoli?
Ah ne, seveda ne. Čelo je moj hobi, zabava. Sama sicer ne nastopam rada, bolje se počutim v skupini, v ansamblu, v orkestru. Pred časom sem napisala knjigo za založbo SMAR-TEAM, ki je tudi objavljena, česar ne morem povedati z glasbo, povem s poezijo. Z neko skupino smo pripravili projekt za RTV Slovenija, sama sem prispevala besedilo, kolega glasbo in smo se ujeli. Jeseni bo projekt, upam, mogoče videti na TV in slišati na CD. V glasbi, kot v poeziji, me zelo zanima improvizacija, nastajanje ob trenutnem navdihu. Zaenkrat se mi še zdi, da premalo obvladam čelo, da bi lahko to željo uresničila. Ko bo moje čelo gotovo, se bom temu posvetila bolj kot doslej. Kaj ti torej pomeni glasba? Glasba me pomirja. Vem, mnoge razburja, jaz v njej iščem svoj mir. In ga najdem.
KRAS
SPOMIN NA ROVTARSKE TALCE
PRVIČ PO 70. LETIH JE BILA OB OBELEŽJU V SPOMIN NA 7 PADLIH TALCEV ORGANIZIRANA SPOMINSKA SLOVESNOST. OD ČASA ZAZNAMOVANO OBELEŽJE BREZ SKRBNIKA.
Slovenija je kar na gosto posejana s spominskimi obeležji, ki človeku dajo misliti. Veliko, če ne celo največ, jih je bilo postavljenih v spomin na dogodke iz 2. svetovne vojne. Na nekatere se je iz takih ali drugačnih razlogov že skoraj pozabilo in jih preraščata trava in plevel, svečke pa že dolgo nihče več ne prižge. Druga pa so še vedno lepo urejena in imajo skrbnike, ki poskrbijo, da spomin ne tone v pozabo. Kot neme priče govorijo, da se je tam nekaj zgodilo; navadno kaj žalostnega in okrutnega. Eno izmed takih stoji tudi v neposredni bližini Rovt, na križpotju poti proti Smrečju, Podpesku, Podlipi in Vrhu Svetih Treh Kraljev, tako imenovani Sovri. Obeležje, sezidano v obliki Triglava, sredi katerega je plošča z vklesanimi imeni desetih talcev, ki so bili ustreljeni v neposredni bližini. Včasih obledele črke so ponovno dobile svoj lesk. Pred natanko 70. leti so padli pod neusmiljenimi streli iz pušk italijanskih vojakov. Bila je nedelja, sončna in topla kot mnoge prej ali pozneje. Pa vseeno je 2. avgust 1942 z grenkobo in žalostjo ter s krvavimi črkami zapisan v srcih žena, mater, hčera in sinov ter svojcev desetih mož in fantov. Tistega dne so se nič hudega sluteč zjutraj odpravili k deseti maši v Podlipo. Rovte so bile namreč v primežu italijanske okupacije preveč nevarne. Tedaj je potekala zloglasna ofenziva, ki je pod vodstvom generala Maria Robottija uresničevala svoj cilj, »lep pohod po poljih in gozdovih italijanske Slovenije«. Med tem pohodom se je vršilo ropanje, požiganje, uničevanje, preseljevanje, izdajanje in pobijanje nedolžnega prebivalstva. Po končani maši je več ljudi med vračanjem proti domu prestreglo vojaštvo in jih s še nekaj pobranimi možmi po domovih odvedlo in zaprlo na Cornovi domačiji. V rokah italijanskega poveljnika se je znašel spisek- le od kod se je znašel v sovražnikovih rokah in kdo je bil njegov avtor?! - in iz hiše so bili poklicani: Matevž Corn (55 let), sin Franc Corn ( 30 let), Matevž Jereb ( 37 let), Matija Kogovšek (42 let), Bernard Križaj (34 let), Matija Lukančič (41 let), Franc Malovrh (39 let), Franc Nagode (43 let), Jože Nagode (26 let) in Matevž Trpin (37 let). Mladi, nekateri z družinami in kopico nepreskrbljenih otrok, vsi pa z življenjskimi cilji pred seboj. A krutost človeka ne pozna meja in mnogo prekmalu so dočakali svoje zadnje
potovanje, ki so ga s tesnobo v srcu in vede, da je to verjetno njihova zadnja pot, skupaj opravili korakajoč mimo svojih domačij, mimo svojih najdražjih, ki so zanje molili in trepetali. Pot jih je vodila v Lukančkov gozd, kjer so si morali sami izkopati grob, pred katerim so jih takoj nato ustrelili. Trupla so komaj kaj zagrebli in šele nekaj dni pozneje so s posredovanjem župnika žrtve odkopali in jih pospremili na rovtarsko pokopališče, kjer so našli svoj poslednji dom. Še živ je spomin ene od hčerk, ki s solzami v očeh in tresočim glasom pravi, kako je med potjo iz šole opazovala odkopavanje žrtev, med katerimi je bil tudi njen oče. V neposredni bližini tega okrutnega zločina je bilo postavljeno in 12. septembra 1958 tudi odkrito spominsko obeležje. Uvedeno je bilo v register nepremične kulturne dediščine Slovenije. Zanj so kar nekaj časa skrbeli svojci, ki so prostor ob spominskih dneh opleli, položili cvetje ter prižgali svečke v spomin. Posebne pozornosti pa se spomeniku ni posvečalo, razen morda kot prostoru za počitek pohodnikov med naporno hojo, ali pa za namerno uničevanje in skrunjenje obeležja s strani tistih, katerih duhovna kultura pošteno peša. Tudi otroci in njihove učiteljice so dolga leta prihajali do spomenika in kot redki izkazali čast padlim za svobodo. Nato je skrb prevzelo podjetje Alpina Žiri, od leta 1991 pa je to nalogo prevzelo ZB NOB Logatec. 4. avgusta 2012, na lepo in prav tako sončno in vročo soboto, pa je bilo pri spomeniku talcev slovesno. Prvič po 70. letih. Združenje borcev za vrednote NOB Logatec je namreč pripravilo spominsko slovesnost ob obletnici poboja rovtarskih talcev. Ob spomeniku so se
zbrali krajani Rovt, člani združenja borcev, sorodniki talcev in domačini. Med prisotnimi sta bili tudi hčerki dveh od ubitih talcev, ki jima je poklon spominu na njuna očeta še posebej segel do srca. Da, tudi solza se je utrnila. Za glasbeni spored je poskrbel instrumentalni trio Petrovčič in pevski zbor Društva invalidov in upokojencev Logatec s pesmimi Fantu, Padel je, padel in Bleda luna. Recitacijski vložek je z občutenim tonom dodal Kostja Šmuc z Murnovo Na poljani in Kajuhovo Pesmijo talcev. Povezovalec programa je bil Janez Podjed, ki je z besedo orisal potek dogodkov tistega s krvjo omadeževanega 2. avgusta 1942. Delegacija je k spomeniku položila venec in z minuto molka počastila spomin na pokojno deseterico. Mi, ki smo se prireditve udeležili in smo tudi čustveno povezani z dogodkom (avtorica je vnukinja padlega Matevža Jereba - op. avt.), smo dolžni zahvalo vsem, ki so to prireditev, čeprav šele po sedemdesetih letih, pripravili. Nad organizacijo je bdela gospa Vesna Jerina, scensko-režiserske niti pa so bile v rokah Viktorja Šena. Zahvala velja vsem izvajalcem, tudi občini Logatec, za delni finančni prispevek k organizaciji. predvsem pa naj bo sporočilo te slovesnosti tudi klic in prošnja vsem za to odgovornim, da bi to skromno obeležje dobilo lastnika in s tem možnost temeljite prenove ter postalo vredno umestitve v red kulturne dediščine. Tisti, ki stopate, se vozite ali kolesarite tod mimo - naj se vam oko kdaj ozre tudi na z zlatimi črkami vklesana imena nedolžnih žrtev, ki so, verjemite, tudi za vas darovali največ, kar so lahko - življenje. Slava jim.
Metka Bogataj
DOLGO, PREDVSEM PA VROČE POLETJE
Letos so v Ljubljani zabeležili 39 vročih dni z najvišjo dnevno temperaturo 30° C ali več. To je bilo drugo najbolj vroče poletje, odkar pri nas opravljamo meteorološke meritve, letošnji avgust pa je bil sploh najtoplejši v zadnjih 50 letih. Najbolj vroče poletje je bilo leto 2003, takrat je vročina nastopila že maja, tisto leto so imeli v Ljubljani kar 52 vročih dni. Tretje najbolj vroče poletje je imelo leta 1998 »samo« 33 vročih dni. Seveda pa je tu še drug pomemben podatek: letošnje poletje je padlo zelo malo dežja. Ne samo poleti, tudi spomladi ga ni bilo dovolj. Če dodamo še to, da tudi snega ni bilo v izobilju in še, da je bilo premalo padavin že jeseni lansko leto, potem ni neobičajno, da imamo sušo. Obdobja suhega vremena se podaljšujejo, manj je padavin, imamo tudi hidrološko sušo, česar pred leti nismo poznali: nivo podtalnice je najnižji v zadnjih 50 letih! Opazna so tudi velika nihanja tako v temperaturi kot v pojavih - ni enakomernega prehoda, čedalje več je ekstremnih dogodkov. Lahko bi rekli, da bomo kmalu imeli samo dvoje letnih časov: poletje in zimo. Še bolj izrazito
pomanjkanje padavin je na Primorskem, kjer je bilo manj padavin samo v letu 2003. Na Goriškem, pa tudi pri nas je sicer padlo
nekaj padavin v juniju, pa tudi juliju in proti koncu avgusta, a vsekakor premalo za normalno rast poljščin. Iz vsega tega sledi, da bo treba z vodo ravnati, da tako rečem, bolj spoštljivo, predvsem bolj varčno. Dejstvo je, da se je poraba vode v zadnjih 50 letih zelo povečala tako v gospodinjstvih, kakor tudi drugod. Še beseda, dve o kmetijstvu: z melioracijami, izsuševanjem tal, ko so marsikje odstranili grmovja, drevesa, ki so zadrževala vlago, se upirala vetru, je bila odstranjena naravna zaščita polj. O tem naj razmišljajo na kmetijskem ministrstvu, na domačih vrtovih pa rastlinam pomagajmo z rednim zalivanjem, pri čemer bo treba ujeti čimveč deževnice (meteorne vode). Lansko leto je bila jesen zelo topla, tudi padavin je bilo malo; zima ni bila posebno hladna, čeprav je bilo tudi poletje 2011 nadpovprečno toplo. Skratka: trend je, da so leta v celoti toplejša, tako bo verjetno tudi letošnja jesen ena toplejših, kar pa je še vedno le napoved, za katero ni nujno, da bo tudi držala.
Brane Pevec
V POČASTITEV OSMIM TALCEM
LOGAŠKA OSNOVNA ŠOLA KOT ENA REDKIH, KI JE OHRANILA PARTIZANSKO IME.
Dan po ponesrečeni državni proslavi v Ljubljani 22. junija, so se spominu na osem logaških talcev pred spomenikom v Ljubgojni pri Horjulu poklonili logaški in horjulski borci ter učenci OŠ 8 talcev iz Logatca, ki so pripravili tudi krajši kulturni program. Logaška osnovna šola je ena redkih, ki so ohranile partizansko ime, je
v govoru med drugim poudaril župan Berto __
Menard.	I
Zločin se je zgodil pred šestdesetimi leti;
osem Logatčanov, najmlajši je bil star 20 fl^MvljJ ^
let, najstarejši pa 32, je italijanskim fašistom W
kot simpatizerje OF ovadil logaški domačin. • - !
Italijani so žrtve pripeljali z vlakom na
Vrhniko, od tu pa so začeli svoj skoraj deset
kilometrov dolg križev pešpot v Horjul, kjer
so si ob gozdičku morali najprej skopati
grob, nato pa jih je okupator pobil.
IS^BBK-Baae,
IrM
m .
c
!ll
i, W •
Foto: m.v.
m. v
Z DOBRO PRAKSO IN NOVIMI NAČRTI V NOVO ŠOLSKO LETO
GOSPODARSKA KRIZA IN VARČEVANJE, KI STA ZAREZALA TUDI V ŠOLE, NE SMETA OKRNITI KVALITETE IZOBRAŽEVANJA, STA PREPRIČANI RAVNATELJICI LOGAŠKIH OSNOVNIH ŠOL 8 TALCEV IN TABOR.
Prag Osnovne šole Tabor Logatec bo v šolskem letu 2012/2013 prestopilo 57 prvošolcev, 23 v dveh oddelkih centralne šole, 9 v podružnični šoli Hote-dršica in dva v Rovtarskih Žibršah, nam je povedala ravnateljica Miša Stržinar. Na Osnovni šoli 8 talcev Logatec pa letos vpisujejo 78 prvošolcev, po 26 v vsakega od treh oddelkov, kar je po besedah ravnateljice Karmen Cunder zelo veliko število. »Statistike kažejo, da jih bo naslednje leto verjetno še nekaj več in prepričana sem, da se bomo na šoli naslednjih nekaj let ukvarjali prej s prevelikim kakor s premajhnim vpisom.«
»Vsako leto se razveselimo prvošolcev, saj v šolo prinesejo svež veter razigranosti in zvedavosti,« pravi Stržinarjeva, Karmen Cunder pa dodaja, da učence in njihove starše vsako leto posebej opozarjajo na pomen znanja in učenja ter sodelovanja med šolo in starši na vzgojnem področju.
Zgodnje priprave
Priprave na novo šolsko leto se pričnejo že spomladi, poudarjata obe sogovornici, že kmalu po zimskih počitnicah, ko na šoli, kot pravi ravnateljica OŠ Tabor, razpišejo nabor izbirnih predmetov v zadnji triadi, ki jih učenci po lastnem interesu izberejo za naslednje šolsko leto. »Mogoče zveni nenavadno, ampak zelo zgodaj moramo pripraviti sezname učbenikov in delovnih zvezkov, pregledati, koliko skupin nivojskega pouka oziroma po novem pouka v manjših skupinah za predmete slovenščina, angleščina ali matematika bomo imeli, dogovoriti se moramo, ali bomo izvajali diferenciacijo tudi v nižjih razredih,« dodaja Cundrova. Glavni del načrtovanja seveda poteka junija in se v času do 1. septembra samo še stopnjuje. Miša Stržinar pravi, da ravnatelji in učitelji skozi celo šolsko leto načrtujejo in razmišljajo o naslednjem šolskem letu. »Skozi analize, refleksije in evalvacije svojega dela strmimo k izboljšavam, spremembam in ohranjanju primerov dobrih praks.«
Načrti za novo šolsko leto
V šol. letu 2012/2013 bodo na OŠ Tabor aktivnejši na dveh področjih, napoveduje ravnateljica: »Pričenjamo s projektom Zdrava šola za pridobitev istoimenskega certifikata in projekt Prostovoljstvo, pri
katerem bomo spodbujali medgeneracijsko druženje in medsebojno pomoč na šoli in izven nje. Obeležili bomo 15. obletnico Kulturnega društva Tabor in nadaljevali s projektom Shema šolskega sadja, v katerem učenci enkrat tedensko dobijo brezplačen obrok sadja slovenskega izvora.« Na šoli so oblikovali Razvojni tim, ki bo skrbel za kvalitetno delovanje šole, med drugim tako, da bo v svojem delovanju spremljal in skušal izboljšati naslednja področja na šoli: delo domačih nalog, bralno pismenost učencev, povezovanje učencev na razredni in predmetni stopnji in razvijal različne oblike sodelovanja med šolo in starši, pojasnjuje sogovornica. Obe šoli bosta tudi letos ponudili vrsto obšolskih dejavnosti, saj so, kot pravi Karmen Cunder, zmožnosti otrok velike, prav tako imajo številne interese in prav je, da jim šola ponudi možnost zadovoljevanja le-teh.
»Delovne« počitnice
Počitnice so minile hitro, pravita obe sogovornici, ki sta jih bolj ali manj delovno preživeli. »Tudi na dopustu težko odložim in pozabim na skrbi, načrte, možne napake. Vsekakor pa vsi, ki delamo z otroki in mladino, potrebujemo oddih v pravem pomenu besede,« pove Stržinarjeva in opozarja na napačno mnenje ljudi, da imajo učitelji nenehno počitnice. »Učitelji imajo omejeno število dopusta tako kot vsi drugi javni uslužbenci. Res je, da so med jesenskimi, novoletnimi, zimskimi in prvomajskimi počitnicami običajno prosti, vendar te proste dni pošteno oddelajo. Ničkolikokrat so učitelji v popoldanskem času prisotni v šoli, ob celodnevnem spremstvu otrok, na sestankih, govorilnih urah, roditeljski sestankih, pedagoških konferencah, izobraževanjih, strokovnih in organih šole, v šolah v naravi, na taborih itd. Ni pošteno, da se jih obsoja, da so veliko doma in premalo delajo.«
Ravnateljica OŠ 8 talcev je počitnice, kot pravi, preživela tako, kakor se za geografi-njo spodobi: »Tokrat sem si ogledala del Madžarske (jezeri Balaton in Velence ter Budimpešto), vseeno pa sem imela tudi čas za poležavanje v senci pred šotorom, plavanje v bazenu ali za sprehode. Načrtujem še teden dni počitnic v Kopru, kjer upam na nekaj krajših izletov s kajakom in
mogoče kakšen potop, če morje ne bo več tako motno in toplo.« Učenci morajo biti ob vstopu v šolo pozorni na prometno varnost na poti v šolo in domov, šolska pravila, hišni red, poudarjata sogovornici. Šola je namreč prostor, kjer učenci preživijo veliko časa, navezujejo prijateljske vezi, naučijo se kolegialnosti, solidarnosti, povezovanja in strpnega reševanja konfliktov. »Šola mora biti varen prostor, kjer se učenci počutijo sprejete in varne. Pomembno je, da učenci vedo, da je učitelj tisti, ki mu lahko pomaga, stoji ob strani in mu zaupa,« dodaja Strži-narjeva.
Odpuščanja učiteljev ne bo
Varčevalni ukrepi šol seveda niso zaobšli, ugotavljata ravnateljici logaških osnovnih šol, kjer pa po njunih besedah ni presežkov učiteljev in ne bo odpuščanja. »Namesto novih zaposlitev smo morali delo prerazporediti med preostale zaposlene. Pri znižanju plač se naši učitelji niso pretirano pritoževali, saj se zavedamo, da je varčevanje nujno, vendar ne na račun učencev in kvalitete javnega izobraževanja,« pravi Miša Stržinar, ki je prepričana, da so rezerve za varčevanje drugje in ne na področju izobraževanja, saj je znanje vrednota. »Kot ravnateljica pri učitelju cenim delavnost in pripravljenost, njegovo strokovnost in znanje, avtonomnost, pravičnost in avtoriteto. Slednje, žal večkrat opažam, slovenski učitelji nimajo.« Karmen Cunder pa ob varčevalnih ukrepih, ki smo jim priča na vseh področjih, opozarja, da si nobena država, če je v še tako veliki krizi, ne sme privoščiti nazadovanja na področju vzgoje in izobraževanja. »Šolstvo je že zadnjih 20 let na udaru zaradi velikih sprememb in večje možnosti primerjav z drugimi državami. Primerjamo se po rezultatih, ne pa tudi po standardih. Na žalost, saj bi bile vse te mednarodne raziskave oziroma primerjave s tem bolj smiselne in predvsem bolj realne.« Cundrova priznava, da so jih napovedani varčevalni ukrepi zelo presenetili, saj toliko sprememb na različnih področjih v tako kratkem času niso pričakovali. »Zdaj so se zadeve umirile in pričakujemo, da bo vlada kakršnekoli spremembe v šolstvu uvajala počasi.«
Blanka Markovič Kocen
OBSOJENI NA »LOČENO« ŽIVLJENJE MED POČITNICAMI
V LOGAŠKI OBČINI JE BILO TUDI TO POLETJE MOGOČE ČUTITI POMANJKANJE POČITNIŠKIH PROGRAMOV ZA OTROKE.
Sole so že na široko odprle svoja vrata in učenci se bolj ali manj navdušeni lotevajo prvih domačih nalog. Dolgi in brezskrbni počitniški dnevi so le še spomin in tema pogovorov med prijatelji. Pa so počitnice, v mislih imam predvsem poletne, res tako brezskrbne?
Brezskrbni čas počitnic?
Tako na prvo žogo skoraj ne more biti drugače. Počitnice so vendar nekaj, o čemer večina šolarjev sanjari že od prvega šolskega dne. Le kdo se jih ne veseli? Staršem, vsaj nekaterim, povzročajo tudi probleme in skrbi. Brez dvoma se veselimo dni, ki jih bomo brez službenih obveznosti preživeli z otroci, doma, na morju, v hribih ... sploh ni važno kje, le da smo skupaj. Poznamo pa tudi drugo plat. Glede na omejeno število dni dopusta in glede na počitnice med letom, jih za poletne počitnice ostane še toliko manj. In tukaj nastane težava. Kako, predvsem pa kje, bo naš šolarček preživel počitnice? Počitniški programi, skavtski tabori, taborniki, vse to pride v poštev za malce starejše. Kaj pa najmlajši? Zelo različno od okolja, no bolje rečeno od občine oziroma šole. Logaška občina kot kaže ne premore niti enega počitniškega programa, sploh ne celodnevnega. Šolska vrata se z zadnjim šolskim dnem zaprejo in na starših je, da uporabijo vso svojo domišljijo in ... sorodstvo! Srečni tisti z babicami in dedki v bližini. V teh primerih je vse skupaj zgolj stvar logistike. Ko v bližini ali ob poti v službo ni babic in dedkov, pa postane situacija že skoraj brezizhodna. Tako se najdemo primeri, kjer smo družine večji del počitnic obsojene na ločeno življenje. Kakšen paradoks. Počitnice, ki naj bi bile namenjene počitku in skupnemu preživljanju dni, postanejo nekajtedensko obdobje ločenega življenja.
Saj ni res, pa je
Obstajajo pa tudi ohrabrujoči primeri. Sodelavka se je z zanosom pohvalila, da njihova šola v prvi polovici julija organizira počitniško varstvo za otroke prve triade, in sicer med 8. in 14. uro. Ostali smo osupnili in jo v en glas vprašali, kako je to mogoče. Ne boste
verjeli, ampak je! Njihova osnovna šola se je prijavila na razpis Popestrimo šolo Javnega Sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, ki je financiran s strani Evropske unije. Sredstva so namenjena zavodom, ki izvajajo javnoveljavni izobraževalni program osnovne šole oziroma javnoveljavni prilagojeni program osnovne šole in so za ta program vpisani v razvid izvajalcev javnoveljavnih programov vzgoje in izobraževanja. Program je namenjen spodbujanju izvajanja različnih aktivnosti, ki prispevajo k dvigu ključnih kompetenc mladih, med drugim tudi aktivnemu preživljanju počitnic. Po navedbah Sklada šole namenijo približno polovico dodeljenih sredstev za izvajanje dejavnosti med počitnicami. No, v praksi je bilo to videti tako, da je sodelavka svojo prvošolko zjutraj peljala v šolo, v torbico ji je pripravila malico in po potrebi in dogovoru material, ki so ga učenci potrebovali v različnih delavnicah. Pa to niti ni pomembno, najpomembneje je, da je šola otrokom popestrila počitniške dni, starše pa pustila brez skrbi v službi ter omogočila ponovno snidenje z otokom po koncu delovnega dne.
Kaj delajo logaške osnovne šole?
Osnovne šole v naši občini se na omenjeni razpis niso prijavile. Popolna odsotnost počitniških programov kaže, da niti ne na podobne. Kaj reči ob tem? Škoda. Prepričan sem, da nisem edini od staršev v občini, ki to pogreša. Glede na opažanja in izkušnje, tudi iz tujine, si upam trditi, da je vse skupaj še kako izvedljivo. Šole oziroma občina bi morala spodbuditi šole in različna društva ter organizacije, naj pripravijo kakovostne programe počitniškega varstva in dejavnosti, jim odstopiti ali po simbolični ceni oddati v najem igrišča, telovadnice, mogoče celo razred ali dva, in jih nenazadnje vsaj delno finančno podpreti. Tudi podpora pri prijavi na različne programe počitniških dejavnostih, kot je bil zgoraj omenjeni, bi bila koristna. Starši bi bili brez dvoma pripravljeni prispevati svoj finančni in materialni del, da bi otroci del počitnic, ki ga ne morejo preživeti v družinskem krogu, preživeli kakovostno in varno v »domačem« okolju.
Jure Vodnik
VAROVANJE OTROK NA POTI V ŠOLO IN IZ NJE S septemhrom aa na pntfth proti fenlam pnnnvno
'v"
kapot
pojavijo šolarji, zato POLICIJA OPOZARJA
f
Policisti bodo v ohoSci Sol izvajali POOSTRENE NADZORE, b* pozorni ne VARNO HOJO OTROK in PREČKANJE CESTE, opremljenost OTROK Z ODSEVNIMI TELESI, preverjali UPORABO VARNOSTNIH PASOV ir BREZHIBNOST KOLES Eer KOLES Z MOTORJEM in obvezno uporabi) ZASĆITNH ČELAD.
0btBm	POLICIJA SVETUJE
STARŠEM;
-DATE IN PRIHODNJE DNI VEÙ ĆASA NAMENITE PROMETNO WRNOSTNI VZGOJI SVOJIH OTROK. NEPOSREDNO V PROHtTU PREVERITE. KAJ WSl OTROCI NA SOLSKI FOT1 ZNAJO IN ZMOREJO
NALIČITE JIH PR WILNE HOJE PO ŠOLSKIH POTEH. MED VOŽNJO Z /VTOMOBILOM Fft OTROKE DOSLEDNO ZATRJUJTE Z WRNOSTNM PASOVI OZIROMA JU VOZITE ZAWROWNE V USTREZNIH OTROŠKIH SEDEŽIH. VOZNIKOM:
-DA STE V PROMETU ÊE POSEBEJ POZORNI NA OTROKE IN NJHOVO NEPREDVIDLJIVOST
TER DA TEMU FRLAGOOTE TUDI HITROST IN NAČIN SVOJE VOŽNJE.
Več nasvetov za v a mos: vaših otrok v prometu lahko najdete na inlernetni sirani
Wfl^Mkciia.511 preventiva /.
Vam in vašin otrokom želimo srečno v prometnem vsakdanu. Pülicijska postaja Logatec
PRVI SOLSKI DAN V ZNAMENJU SPOSTOVANJA, PRIJATELJSTVA IN SONCA
LOGAŠKE Šole so prvošolčkom pripravile sprejem. župan je prvošolcem podaril slovensko zastavo in knjigo.
Na OŠ Tabor spoštovanje na prvem
mestu
Prvi šolski dan v letošnjem letu je bil tudi na osnovni šoli Tabor Logatec nadvse slovesen. Prvošolčki so novo poglavje v svojem življenju odprli ob 9. uri, medtem ko so starejši učenci prišli v šolo že ob osmih. Vznemirjeni, čeprav še nekoliko sramežljivi malčki, so se že precej pred deveto zbirali pred Krajevno skupnostjo Tabor, ob 9. uri pa so jih pozdravili in jim zaželeli dobrodošlico starejši učenci te šole, ki so pripravili zanimiv kulturni program. Za spodbudnejši in pogumnejši začetek šolanja jih je nagovoril župan Menard, ki je izpostavil predvsem spoštovanje sebe in bližnjega. »Čimprej spoznajte, kaj je prav in kaj ne in naj vas na poti spremlja blagoslov in uspeh,« je še zaželel prvošolcem. Zbranim se je predstavila tudi ravnateljica Miša Stržinar z ožjimi sodelavci in razredničarkama prvošolčkov, ki jih je letos na tej šoli 45, razdeljenih v dva oddelka. »Šola vam ne bo dala zgolj znanja, ampak boste veliko izvedeli tudi o tem, kako spoštovati sebe, sošolce in naravo,« je med drugim povedala Stržinarjeva, ki je, tako kot prej župan, spomnila tudi na posebno pozornost udeležencev v prometu na razigrane šolarje.
Na OŠ 8 talcev poudarjajo prijateljstvo
Sprejem prvošolčkov je tudi letos potekal v zelo prijetnem in sproščenem vzdušju. 78. malčkov, ki so danes prvič sedli v šolske klopi, so s plesno-igralsko predstavo najprej pozdravili drugošolci. Sledil je nagovor ravnateljice Karmen Cunder; prvošolcem in njihovim staršem je položila na srce, kako pomembno je, da otroci redno uporabljajo rumeno rutko. Po predstavitvi učiteljic so prvošolčke razdelili po razredih. V okviru projekta prijateljstvo je vsakega prvošolčka pozdravil učenec šestega razreda, mu nadel rumeno rutko in ga pospremil v zbor k učiteljici ter nato v razred. Zelo simpatična gesta, ki je marsikomu nedvomno olajšala prve korake v razred. Učence in starše je pozdravil tudi logaški župan Berto Menard. Poudaril je, da učenci danes stopajo na zelo resno in pomembno pot, pot učenja in vzgoje. Ob tem je izpostavil spoštovanje; najprej do sebe, nato do svojih bližnjih in okolice. V luči nočnega dogajanja, pre-
vračanja smetnjakov, se je dotaknil tudi spoštovanja lastnine: ne samo svoje, tudi skupne. Izpostavil je še pomen domovinske zavesti in vzgoje, saj, kot je dejal, »smo vsi srečni in ponosni, ko po uspehih naših športnikov zaplapola slovenska zastava in zaigra slovenska himna«. Zato občina prvošolčkom podarja slovensko zastavo, da bi skupaj pripomogli k domovinski zavesti, in knjigo.
V OŠ Rovte s soncem v šolske klopi
Letos je tudi šola Rovte vrata odprla šele tretjega septembra, saj je na srečo mnogih šolarjev prvi september padel ravno na soboto. Mnogim je po dolgih počitnicah kar prijalo zopet priti med prijatelje, ki so se poleti potepali po Sloveniji ali izven nje. Še več pa je gotovo takih, ki jim beseda šola povzroči kurjo polt, saj morda z njo nimajo najboljših izkušenj. Kakor koli že, ponovno in s še večjo vnemo se bo treba učiti. Najbolj pa so prvi šolski dan težko pričakovali prvošolčki. Letos jih je na OŠ Rovte prvič sedlo v šolske klopi petnajst. To niti ni velika številka, a ravno dovolj, da je v razredu po dve uri dnevno tudi druga učiteljica. Prvošolčke letos v svet učenosti vodita učiteljici Metka Bogataj in Nataša Vidmar. Prvi šolski dan je bil za te učence lep in prazničen. Pričakala so jih lepa, nekoliko preurejena učilnica, darilca na mizah in sonce, ki jih je prišlo iskat pred učilnico. Na šoli imamo namreč zaščitni znak in to je sijoče sonce, ki kuka iz odprte knjige.
Foto: Marija Turk
To pomeni, da ob branju in učenju iz knjig posije sonce znanja, ki odpira obzorja. Ob plesnih in pevskih nastopih malce večjih učencev so se prvošolčki seznanili s svojimi učiteljicami, s prostorom in nekaterimi pomembnimi pravili. Le-teh je v šoli zelo veliko. Da je bil dan še bolj slovesen, so s svojim obiskom poskrbeli ravnatelj šole Mitja Turk in župan občine Logatec Berto Menard ter podžupanja Ladislava Furlan. Z besedami vzpodbude sta pozdravila šolarje in jim položila na srce, kako pomembno se je učiti; ne le črke in številke, pač pa so pomembnejši pravi medčloveški odnosi, odnos do narave, živali in vsega, kar nas obdaja. Župan je prav po tiho obljubil, da bo enkrat v prihodnje prišla na vrsto tudi prenova šole. Za darilo sta vsakemu podarila knjigo in slovensko zastavo. Lepo in prav gotovo darilo, ki bo vsakega spominjalo na ta prelepi prvi šolski dan. Manjkala ni niti torta in posladek za starše ter skupna fotografija.
Blanka Markovič Kocen Jure Vodnik Metka Bogataj
OTROCI VARNO V ŠOLO
V LOGAŠKI OBČINI SE JE OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA TUDI LETOS IZVAJALA PREVENTIVA V CESTNEM PROMETU. KLJUB SODELOVANJU POLICIJE, OBČINKSEGA REDARSTVA IN ZŠAM, PRIMANKJUJE LJUDI.
Na prvi šolski dan, 3. 9. 2012, smo se v zgodnjem	šole ter na morebitno prisotnost otrok. Projekt pa je namenjen
oblačnem jutru podali na potep po Logatcu, da bi	tudi otrokom - otroke je namreč treba naučiti, da morajo biti
spremljali izvedbo projekta preventive in vzgoje v	previdni in odgovorni ob prečkanju ceste na poti v šolo. Pred
cestnem prometu ob začetku šolskega leta. Projekt v Sloveniji	našim srečanjem je Jure že opazil dve voznici, ki sta med vožnjo
že od začetkov poteka v okviru skupnih prizadevanj pristojnih	telefonirali. Tega je po njegovih besedah precej - v logaških
ministrstev in Javne agencije RS za varnost prometa, in sicer z	občini med vožnjo telefonira skoraj vsak drugi voznik. Poleg pa
željo zagotoviti večjo varnost otrok na šolskih poteh. V Logatcu	je v logaški občini pogosto mogoče zaznati tudi druge kršitve
smo poleg vrtca Kurirček srečali občinskega višjega nadzornika	pravil cestnega prometa, na primer ustavljanje in nepravilno
g. Jureta Plečnika, ki je že ustavljal vozila ter pomagal otrokom	parkiranje ter neupoštevanje omejitev hitrosti. G. Plečnik se
ob prečkanju ceste. G. Plečnik nam je povedal, da je projekt	ob tem čudi, da ne prihaja do večjega števila nesreč. Občina
preventive in vzgoje v cestnem prometu ob začetku šolskega leta	Logatec je na začetku Cankarjeve ceste, pred pokopališčem,
že tako rekoč tradicionalen. V njem poleg občine Logatec, ob-	prav zaradi bližine vrtca in šole, postavila tudi preventivni rada
činskega redarstva, sodelujeta tudi logaška policija ter Združenje	hitrosti (omejitev je 30 km na uro); tam bo stal vsaj en mesec.
šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM). Po besedah g. Plečnika je	Sicer pa ima velik vpliv na voznike že, če vidijo ob cesti stati
vloga redarstva predvsem varovanje otrok na prehodih za pešce.	nekoga odsevnikom; videti je mogoče, da takoj zmanjšajo hitrost.
Na začetku Cankarjeve ceste, ob izhodu iz krožnega križišča	Ker je križišč, ki bi jih bilo treba pokriti, več, kot je na voljo ljudi,
je bil postavljen tudi preventivni radar hitrosti, ki ima precej	občina za prihodnje leto razmišlja o vključitvi prostovoljcev,
pozitivne posledice; vozniki so bolj pozorni na hitrost v bližini	npr. upokojencev, v ta projekt. Na vogalu pred OŠ 8 Talcev
ZAHVALA
Vsi, ki jih imamo radi nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo.
(J. Malenšek)
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in sestre MARJANCE LUKANČIČ iz Rovtarskih Žibrš 16 4. 12. 1923-3. 8. 2012
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje, Pogrebnim storitvam Menart, pevcem in gospodu župniku Janezu Petriču za opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala velja osebju Doma starejših Grampovčnik.
Vsem skupaj, in vsakemu posebej, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in se je boste spominjali, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
smo srečali policistko Nino Ornik. Prav križišče, ki ga je nadzirala, je precej nepregledno in za otroke nevarno. Toda v času naše prisotnosti so vozniki pridno ustavljali, ko so otroci prečkali cesto. Tudi policija želi opozoriti voznike, da so po daljšem času počitnic na cesti zopet otroci, da naj bodo strpni, vozijo počasi, pazijo na bližino šol. Pozitivne posledice takšnih preventivnih ukrepov je vsekakor mogoče opaziti, pravi g. Plečnik; vozniki so precej bolj pozorni.
mag. Neža Perko
Vse teče, teče in se stiša v tišino Samo hiša, v kateri duh biva, je neminljiva.
(T. Pavček)
BOGDAN MODRIJAN 1944-2012
Za vedno je zaspal naš dragi Bogdan. Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so ga v času njegove bolezni obiskovali in mu vlivali moč.
Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali sveče in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Katarini Turk za iskreno in nesebično pomoč, osebju za zadnje spremstvo in Ladu Korenču za čustven govor. Zahvaljujemo se tudi Angeli Menart in Petru Kuncu za lepo organiziran pogreb. Hvala g. Komparetu ter Kristianovim in Klemenovim prijateljem.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi.
ZAHVALA
Ni te več na vrtu,ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar,
v naših srcih je ne bo nikdar.
ANA GOVEKAR
Ob boleči izgubi naše drage žene, mami, mame, sestre in tašče se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za iskreno sožalje, darovano cvetje, sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Logatec, posebej hvala dr. Katarini Turk Šverko, ki nam je omogočala, da smo bili zadnje minute z našo drago mami. Zahvala tudi pogreb-cem, pevcem, g. Albrehtu za lepo zaigrano žalostinko ter Gorazdu iz pogrebnega zavoda Logatec.
Žalujoči mož Drago, sinova Matjaž in Boris ter hčerke Sabina, Mihaela in Marta z družinami.
UPAM, DA NAM BO S SKUPNIMI MOČMI USPELO!
KO GOVORIMO O VODSTVU OBČINE, NAJVEČKRAT POMISLIMO NA ŽUPANA. VENDAR STA V VODSTVU TUDI PODŽUPANA: G. VLADISLAV PUC IN GA. LADISLAVA FURLAN. Z NJO SMO SE POGOVARJALI ZA TOKRATNO ŠTEVILKO IN RAZKRILA NAM JE SVOJE POGLEDE NA RAZVOJ OBČINE, PRIHODNJE NAČRTE IN ŽELJE.
Pozdravljeni. Na volitvah leta 2010 ste z listo SDS zmagali. Pozneje ste postali podžupanja občine Logatec. Kako bi opisali svoje dosedanje delo?
Priznati moram, da začetek ni bil najbolj obetaven; spoprijeti smo se morali z nalogami, ki jih nismo pričakovali. Sedaj pač lahko rečem, da smo občino kljub številnim težavnim začetnim stanjem uspeli peljati naprej brez velikih pretresov. Res, v teh prvih dveh letih ni kakšnih velikih uspešnih projektov, smo pa pripravljali projekte in zagotavljali sredstva. Sadovi našega dela se bodo pokazali šele v drugi polovici našega mandata.
Podžupansko funkcijo opravljate poklicno. Kakšna je dodana vrednost tega?
Menim, da smo s skupnimi močmi uspeli sanirati kar nekaj začetnih nepotrebnih stanj, ki niso bila vedno najbolje sprejeta med občani, saj so zahtevala njihova sredstva. Zadeve smo vedno poskušali reševati v korist občanov in za vse enako. Upamo, da smo z vsemi aktivnostmi, ki so bile povezane s Petrolom, komunalnimi prispevki za nazaj, Jačko, Mandrgami, Gorenjim Logatcem, Energoplanom in še nekaterimi projekti, ki so v teku, postavili zdrave temelje za nadaljnji razvoj. Z OPN, ki bo kmalu sprejet, se odpre zelena luč za naše občane, ki so tako dolgo čakali, da bodo sedaj lahko končno zidali; če ne za sebe, pa za otroke. Za občino pa to predstavlja začetek postopka gradnje novega otroškega vrtca v Rovtah. Vse te aktivnosti so tudi od mene zahtevale veliko angažmaja, usklajevanj in pridobivanja strokovnih mnenj posameznikov, ki smo jih potrebovali.
IIZadeve smo vedno poskušali reševati v korist občanov in za vse enako.
Kakšna je strokovna podpora občinske uprave za sprejemanje političnih odločitev?
Prav ponosna sem, da lahko sodelujem s tako strokovnim in predanim kolektivom občinske uprave, ki nam pomaga realizirati naše želje; to so predvsem želje, da čim več vsi skupaj naredimo za naše krajane. Naš investicijski oddelek z vodjo go. Čuk je treba še posebej izpostaviti, saj se v tem oddelku pripravljajo projekti, ki so za Logatec izjemno pomembni in potrebni.
Velikokrat vas je mogoče slišati govoriti, da je črpanje evropskih sredstev pomembno. S kakšnim ciljem?
Zavedam se, da v Logatcu ne bo nikoli na razpolago toliko sredstev, kot je potreb. Nekatere potrebe so osnovnega pomena za življenje občanov, spet druge pa nam omogočajo bolj kakovostno življenje v kraju. Cilj črpanja EU sredstev je torej prav
v omogočanju zadovoljenja osnovnih potreb občanov. Naj naštejem le nekatere: rekonstrukcija čistilne naprave Logatec, do konca leta naj bi bil izbran izvajalec del, izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v Rovtah, obnova kanalizacije in vodovoda
na delu Režiške ceste, Gospodarska javna infrastruktura Grčarevec, podporni zidovi na Martinj Hribu, Brodu in na Vodovodni cesti, investicije v šolskih in vzgojno-izobraževal-nih objektih, prenova vrtca Pod košem, obnova in izgradnja otroških igrišč, npr. v vrtcu Tičnica, ureditev športnega igrišča v OŠ Tabor Logatec, obnova Zdravstvenega doma, obnova strehe v POS Laze. Na razpis MKO v okviru ukrepa 322 smo
se prijavili s projektom ureditve 11 Logatec potrebuje tudi ureditev
komunalne infrastrukture v
Hotedršici - Spodnji Log. Za starega mestnega jedra.
njihovo izvedbo si trudimo pridobiti čim več prepotrebnih evropskih in državnih sredstev. Brez dodatnega vira iz državnega in EU proračuna vseh teh projektov ne bi mogli uresničiti. Cilj je dvig kakovosti storitev za občane. Kako pomembno je vlagati sredstva v kanalizacijo, pa nam kaže že letošnja suša, ko je popolnoma presahnila Logaščica.
Ste rojena Logatčanka in v lokalni politiki prisotni že precej let. Kako gledate na razvoj občine Logatec?
Logatec je v zadnjih dvajsetih letih kar precej napredoval in za prebivalce je bilo storjenega kar nekaj dobrega. Vprašanje pa je, ali smo se v preteklih 20. letih vedno odločali pravilno. To vedno pokaže čas. Menim, da bo za dvig kakovosti življenja treba storiti še marsikaj. Danes ima občina skoraj 14.000 prebivalcev; v zadnjih letih se je sem priselilo precej ljudi iz drugih mest; vprašati se moramo, zakaj prihaja do teh sprememb, kaj je občina s tem pridobila, kaj lahko storimo, da ljudem ponudimo bolj kakovostno življenje? Z večjim številom prebivalcev mesto, kraji, vasi počasi spreminjajo svojo funkcijo, namen. Občina potrebuje tudi kulturni utrip; zato je potrebna rekonstrukcija Narodnega doma; v sodelovanju s širšo strokovno javnostjo moramo vzpostaviti ekipo, ki bo sposobna zagotoviti preskok v ponudbi. Logatec nujno potrebuje strategijo razvoja; prostor je naše osnovno bogastvo oziroma naravni vir, kot sta voda in zrak. Treba jih je izkoriščati po pameti, upoštevati vplive na okolje, kolikor se le da. Občina mora ponuditi dobre pogoje za pridelavo in prodajo lokalno pridelane hrane; imamo precej uspešnih lokalnih pridelovalcev hrane in škoda je, da ti v tem prostoru niso dovolj prepoznavni. Prostora ne moremo izrabljati stihijsko; ne moremo graditi brez medsebojne usklajenosti interesov, brez sinergij, temveč načrtovano, skladno s predlogi stroke in potrebami občanov. Logatec potrebuje tudi ureditev starega mestnega jedra; treba je prepoznati in pravilno umestiti dejavnosti, ki v tako jedro sodijo. Občanom bi bilo treba ponuditi urejen javni prostor s konkretnimi vsebinami, ki tkejo mesto. V tem smislu bi bilo treba premisliti o predrugačenju tržnice, dejavnostih za mlade ... tu bi lahko naštela še veliko drugih vsebin. Z zgraditvijo upravnega centra bomo, če bomo rekonstruirali Narodni dom, pridobili zaključeno celoto: kulturno-poslovni center. Treba je rezervirati prostor tudi za dejavnosti, ki jih danes še ne vidimo, pa se morda pojavijo v prihodnje. V tem smislu bi bilo tudi treba najti rešitev za povezanost Gornjega in Dolnjega Logatca. Poleg razvoja drobnega gospodarstva je za občino pomembna tista panoga industrije, ki ima visoko tehnološko vrednost, zaposluje čim večje število Logatčanov in je seveda
Ladislava Furlan se je rodila v Logatcu leta 1949. Študirala je angleški jezik in pedagogiko na Filozofski fakulteti. Nekaj časa je poučevala na osnovni šoli v Logatcu in Rakeku, nato se je zaposlila v podjetju Kompas, d. d. kot komercialistka ter vodila turistične programe za ameriške goste. Po osamosvojitvi Slovenije je svojo poklicno pot nadaljevala kot vodja projektov za kongresno dejavnost, v letih 2005-2008 je delala v kabinetu Generalnega sekretarja Vlade RS in pred nastopom podžupanske funkcije na Občini Logatec v Sektorju za prevajanje pri Generalnem sekretariatu Vlade.
okolju prijazna. Pomembno je učinkovito ohranjanje kulturne in naravne dediščine; tu bo treba iskati dodatne možnosti financiranja. Pomembno je tudi spodbujanje takšnega turizma, ki je prilagojen naravnim danostim in omejitvam. Treba bi bilo modernizirati naše ceste na podeželju. Pridelava lastne hrane, doseganje samooskrbe, postajata vse bolj pomembna cilja; prej ko se bomo tega zavedali in to začeli spodbujati, prej bodo posamezniki spoznali, da je tudi ta dejavnost vir preživljanja in da je hrana brez umetnih dodatkov tudi vir našega zdravja; s tem bomo lažje ustvarili boljše pogoje za bolj kakovostno bivanje.
ki občanom omogoča bodisi izvajanje bodisi obisk katere od dejavnosti. Seveda pa se je takšnih projektov treba lotiti premišljeno; kakšen bo morebiten objekt, kje bo stal, kaj bo ponujal, bo dovolj funkcionalen in okolju prijazen, kolikšni bodo stroški izgradnje in vzdrževanja? Zelo pomembno je prepoznavanje potreb občanov
na eni in pravilen pristop
||Z zgraditvijo upravnega centra bomo, če bomo rekonstruirali Narodni dom, pridobili zaključeno celoto: kulturno-poslovni center.
oz. sodelovanje občine na drugi strani.
Občina je pred leti dobila večnamensko športno dvorano, ki jo s pridom uporabljajo različna športna društva. Bi ta primer lahko uporabili tudi na drugih področjih?
Vsekakor, predvsem na kulturnem, pa tudi na drugih področjih. Takšne projekte je treba gledati širše - gre za prostor združevanja,

Nicolas Sautet
Priprava in sprejemanje občinskega prostorskega načrta trajata že kar nekaj let. Nam lahko razložite faze, ki jih je načrt prestal? Čez katere faze načrt še mora?
Če se prav spomnim, se je priprava prostorskega načrta v občini Logatec začela leta 2007. Občina je na podlagi lastnih razvojnih potreb pripravila osnutek načrta. Za pripravo le-tega je morala od države pridobiti smernice za načrtovane prostorske ureditve, pa za prostorsko ureditev s področja poselitve. Poleg tega je pristojno okoljsko ministrstvo moralo izvesti presojo, ali je za načrt treba izvesti celovito presojo vpliva na okolje. Nato se je začel postopek sodelovanja z javnostjo, javna razgrnitev, leta 2009, zbiranje pripomb in predlogov, dodatna usklajevanja, ta so potekala od leta 2010 dalje, in še bi lahko naštevala. Sam postopek je precej podrobno predpisan z nacionalno zakonodajo in menim, da je precej zapleten; je pa res, da je zakonodaja nastala v času, ko so lokalne skupnosti razvoj načrtovale na podlagi prostorskih aktov, ki so bili sprejeti še v času nekdanje Jugoslavije. Tudi zato se je prostorski razvoj v zadnjih desetletjih odvijal precej stihijsko. A to je značilnost celotne Slovenije. Danes lahko rečem, da je občina Logatec od Ministrstva za kmetijstvo in okolje po dolgih usklajevanjih prejela še zadnje težko pričakovano usklajeno mnenje na podan predlog načrta. Sledita še dva koraka: pridobitev odločbe oziroma sklepa o sprejemljivosti vplivov izvedbe načrta na okolje, če bo izdan sklep o sprejemljivosti, pa še sklep ministra, ki potrdi predlog načrta. Nato lahko občinski svet načrt sprejme; najverjetneje se bo to zgodilo septembra.
Kot podžupanja ste med drugim zadolženi tudi za področje kulture. Nam lahko poveste kaj več o kulturi v občini Logatec?
Kulturnega dogajanja v občini ni malo. Menim, da je glede na dane možnosti na kulturnem področju kar nekaj dogodkov, ki so kvalitetno pripravljeni in izvedeni. Zal pa tudi tu primanjkuje sredstev, zato je treba razmišljati o tem, kako pridobiti čim več državnih in EU sredstev. Glede na stanje, v kakršnem je država, bo vse težje ohranjati enak nivo subvencioniranja za vsa ta društva, ki so ustvarjalna ... to se že kaže pri spodbujanju t. i. ljubiteljske kulture, ki je neločljivi del slovenske kulture. Poleg tega v naši občini prebiva kar nekaj prepoznavnih ustvarjalcev; od pesnikov in literatov, do gledališčnikov in glasbenikov, slikarjev in fotografov . ti so svojo nadarjenost že nekajkrat popeljali ne le preko meja občine, pač pa tudi države. Občina pa mora vsem tem ustvarjalcem ponuditi dobre pogoje delovanja. Prav zato v zadnjem času skupaj s koalicijo in upravo pripravljamo projekt, pri katerem želimo racionalizirati in optimizirati delovanje na področju kulture, športa, turizma in mladine. Upam, da nam bo s skupnimi močmi uspelo.
mag. Neža Perko
NAPOVEDNIK SEPTEMBER
PRAZNIK LOGAŠKIH DOBROT
Da smo tudi Logatčani podjetni, ustvarjalni, domiselni in prizadevni na različnih področjih, ni iz trte zvita resnica. Področje turizma pa je okno poslovnih priložnosti, skozi katero se nudi pogled na široka, še ne pokrita področja menjave lokalnega blaga in storitev. Klub evropskih žensk je organizator dogodka, ki so ga imenovali s pomenljivim naslovom Praznik logaških dobrot. Dogodek se bo odvijal v soboto, 22. septembra 2012, v Grajskem parku od 12. ure dalje. Podporo pri tem izvirnem projektu jim je ponudila Občina Logatec, pri organizaciji in izvedbi pa sodeluje Grajski park Logatec. Osnovni cilj prireditve je doseči večjo prepoznavnost mesta Logatec in vzpostaviti povezovanje med lokalnimi prebivalci, ki se na eni strani pojavljajo kot iskalci različnih vrst hrane, na drugi pa kot njeni pridelovalci. Na prireditvi se bodo predstavili ponudniki lokalnega, ekološko pridelanega sadja, zelenjave, mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov ter brezalkoholnih in alkoholnih pijač. Na stojnicah bo ponudba avtohtonih logaških jedi, ki jih lahko uvrščamo med krajevno naravno in kulturno dediščino. Predstavitev jedi bo imela značaj degustacije in trženja.
Na sami prireditvi se bodo med seboj povezovala društva kmečkih žena in druga aktivna društva iz logaške občine in Notranjsko-kraške regije, ki imajo ali pa bi lahko imela svoj doprinos k turistični ponudbi. Predvsem med občani, ki živijo v blokih, je izražen interes po najemu obdelovalne zemlje, kjer bi lahko sami pridelovali vrtnine. Na Prazniku logaških dobrot bo možnost, da se predstavijo lastniki zemljišč, ki imajo interes, da bi svoje njive ali vrtove oddajali v ta namen. Na dogodek so prisrčno vabljeni lokalni pridelovalci hrane, da bi si s tako obliko predstavitve lahko povečali prodajo in prihodke in seveda potencialni najemodajalci kmetijskih zemljišč. Organizatorji prisrčno vabijo tudi vse prebivalce logaške občine, ki stremijo k nabavi in uživanju zdrave, na lokalnih tleh pridelane hrane. Občina Logatec bo imela na prireditvi priložnost za dodatno turistično promocijo in za doseganje boljše prepoznavnosti. Prebivalci Logatca in celotne Notranjsko-kraške regije se lahko na prireditev prijavijo s prijavnim obrazcem, ki je objavljen na internetnem naslovu info@cew.si, ali pa pokličejo gospo Žaneto Statevsko, na telefonsko številko 031 606 441, ki jim bo z veseljem posredovale tudi dodatne informacije.
PRVO SREČANJE ČLANOV BRALNEGA KROŽKA ŽAREK - BEREMO Z MANCO KOŠIR
Knjižnica Logatec organizira v ponedeljek, 10. septembra 2012, ob 19.00. uri prvo srečanje članov bralnega krožka Žarek - Beremo z Manco Košir, ki bo potekal v sezoni
2012/2013. Knjižnica vabi nove člane k vpisu. Več informacij: Knjižnica Logatec (Urška Orešnik) 01 7541 722.
PRVO SREČANJE MLADINSKEGA BRALNEGA KROŽKA BEREMO - KER BEREMO IN SE POGOVARJAMO
V besedišču je moč. Prebiranje knjig pa naše besedišče pomembno bogati. Spodbujanje bralne kulture tudi pri mladih je zelo pomembno. - Ste mladi? - Vas bogatenje vašega besednega zaklada zanima? Knjižnica Logatec vas v sredo, 19. septembra
2012, ob 17.00. uri vabi na prvo srečanje mladinskega bralnega krožka Beremo na kvadrat v sezoni 2012/2013. Novi člani vabljeni k vpisu. Več informacij: Knjižnica Logatec (Urška Orešnik), tel. 01 7541 722.
DAN MOBILNOSTI - PREDSTAVITVENA STOJNICA KNJIŽNICA ZA VSE GENERACIJE
V petek, 21. septembra 2012, bo od 9.00. do 18.00. ure v okviru Dneva mobilnosti aktivna tudi Knjižnica Logatec. Na Cankarjevi ulici v Logatcu bo imela svojo stojnico in ustvarjalno delavnico z naslovom Knjižnica za vse generacije. Več informacij: Knjižnica
Logatec, tel. 01 7541 722. Istega dne ob 10.00. in ob 16.30. uri pa bo Knjižnica Logatec organizirala predstavo za otroke Cesta ni igrišče
v izvedbi gledališča Antolin. Več informacij: Knjižnica Logatec, tel. 01 7541 722, in Občina Logatec, tel. 01 7590 600.
ZAKLJUČNA PRIREDITEV POLETNEGA BRALNEGA PROJEKTA POLETAVCI - POLETNI BRALCI
V soboto, 29. septembra 2012, bo ob 10.00. uri na ploščadi pred knjižnico v Logatcu (v primeru slabega vremena v dvorani Narodnega doma Logatec) zaključna prireditev poletnega bral-
nega projekta Poletavci - poletni bralci in podelitev nagrad. Več informacij: Knjižnica Logatec, tel. 01 7541 722.
PREDAVANJE O BREZMEJNI LJUBEZNI Z MEJAMI

V sredo, 19. septembra, bo ob 19. uri v dvorani svetega Jožefa Megeneracijskega doma v Dolnjem Logatcu z vabljivim naslovom O brezmejni ljubezni z mejami predaval dr. Karel Gržan. Zakaj tak naslov? - Starši želimo svojim otrokom gotovo najboljše, ko jih pripravljamo na samostojno in odgovorno življenje. Pri usposabljanju otrok za realno življenje pa jim nudimo mnogo ljubezni. A če jih želimo usposobiti tudi za zahtevnost bivanja, samo brezmejna ljubezen ni dovolj. Otroke moramo naučiti sprejemati odgovornost in se spopadati z zahtevnostjo življenja. Zato moramo ob brezpogojni ljubezni otrokom tudi postavljati meje. V svojem predavanju bo dr. Karel Gržan razmišljal, kako v pravem razmerju med postavljenimi mejami in z brezpogojno ljubeznijo utrditi otroka v samozavesti in ga usposobiti za sprejem realnosti življenja. Le v realnosti življenja smo lahko srečni, ker idealnosti preprosto ni. Pomagati sprejemati realnost
življenja pa je dandanes nujnega pomena. Pater Karel Gržan (1958) je po končani srednji gradbeni šoli vstopil v red bratov kapucinov. Leta 1985 je bil posvečen v duhovnika. Doktoriral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani s področja literarnih ved. Poleg opravljanja svojega poklica in pisanja se je ukvarjal s problematiko zasvojenosti. Leta 1997 je ustanovil prvo komuno za dekleta v Sloveniji. Dal je pobudo za ustanovitev društva, ki povezuje zdravljene odvisnike s končanim programom v pomoč tistim, ki so še zasvojeni. Poleg pisanja o problemskih tematikah in stiskah sodobnega človeka piše knjige za otroke, mladino in odrasle. Tri njegove knjige (Ali si upaš?, V objemu ljubezni, Živeti je priložnost) so uvrščene na seznam za Slomškovo bralno priznanje. Sodeluje tudi v radijskih oddajah na Radiu Ognjišče. Je gost na številnih okroglih mizah in različnih predavanjih. Vabljeni na predavanje!
KNJIGE PO IZBORU BIBLIOTEKARJA
SLOVENSKI AVTOR
MARKO SOSIC KI OD DALEČ PRIHAJAŠ V MOJO BLIZINO
Marko Sosič je diplomirani gledališki in filmski režiser, nekdanji umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu in seveda - pisatelj. Ki od daleč prihajaš v mojo bližino je njegov tretji, najobsežnejši roman. Avtorjeva pisava je zaznamovana z obmejnim (geografskim in družbenim) prostorom, iz katerega izhaja, torej Trstom, tržaškim Krasom in njegovim zaledjem. Vprašanje meja, tipično za zamejske avtorje, pri Sosičevih junakih preide v spoznanje, da jasnih, enovitih meja ni. Tako v smislu imaginarnih črt konkretnega prostora kot tudi prepletu stvarnosti in prividov, sanj, spominov. Glavni junak, zamejec Ivan Stopar, je izvrstno izrisan predstavnik takšne (ob)mejnosti. Gre za povprečnega posameznika, že kar dolgočasnega, v službi cenjenega profesorja z urejeno, srečno družino, ki bi povsem upravičeno lahko užival v dokaj izpolnjenem življenju. Pa vendar - gre tudi za
ranjenega človeka, ki živi svoje običajno življenje le do trenutka, ko se na plan začno plaziti dolgo zatajevane sence boleče preteklosti, ki odločilno vplivajo na njegovo zavest in sploh dojemanje stvarnosti. Pripovedna sedanjost je tako le ključ do miselnega prestopa v travmatično preteklost (kruta vojna, rasizem njegovih bližnjih, lažni altruizem, identitetna izgubljenost). Realnost razpada in se razrašča v domišljijo, fantazme, popolno izgubo osebnosti. Bolj ko Ivan Stopar koplje za resnico in išče svojo dejansko bit, bolj je osebnostno izgubljen in nezanesljiv. Tej fantazijski ravni dogajanja dosledno stoji nasproti dejanski, malomeščanski svet, ki »predstavlja« in ponazarja problematično stanje sodobne družbe, predvsem izgubo etike in človekove zmožnosti empatije, kar pa profesorjevo primarno občutljivost tako odločilno rani, da se ogradi z varovalno »pozabo«. Toda - pozabe ni. Nikoli zares.

Marko Sosič
Xi o cC daCeč prihajaš v mojo bCižino
PENELOPE FITZGERALD
TUJI AVTOR
KNJIGARNA
Malo obmorsko, zaspano in precej dolgočasno mestece na vzhodu Anglije leta 1959 nas s posrečenim naborom nenavadnih prebivalcev popelje v provincialen, izoliran svet čudaških posebnežev, v katerem se priletna Florence Green, protagonistka tega kratkega, subtilnega, slogovno izčiščenega in precizno izdelanega romana, idealistično, že kar donkihotsko odloči, da bo v stari, že močno razpadajoči hiši, ki jo že leta mirno gledajo propadati, v kateri po
vrhu vsega še straši (strašenje in duhovi so del folklornega izročila britanskega podeželja), odprla knjigarno. Knjigarno z dušo (tako si je zamislila), po meri želja ljudi, kasneje tudi mini knjižnico oz. izposojevališče (finančni vidik tega malega podjetja ima zgolj funkcijo preživetja in ni primarni cilj) v mestecu sredi ničesar in med ljudmi, ki, zavestno in nezavedno bežijo od vsega, kar vodi ven iz zaprte, omejene, samozadostne bivanjske stvarnosti in skupnosti! Njeno trdovratno vztrajanje in trmoglavo odlo-
čenost izpeljati to drzno, že kar svobodomiselno zamisel sokrajani ves čas vljudnostno, a odločno manipulativno zavračajo (propadajoča stavba nenadoma postane sila zanimiva za lokalno »inteligenco« kot zelo primeren prostor za razne kulturne dejavnosti), saj jim kakršna koli sprememba ustaljenega, varnega, enoumnega življenjskega ritma enostavno ni sprejemljiva. In na koncu uspe komu, ali bolje, čemu? Idealističnemu posamezniku ali družbi? Knjiga za prefinjene sladokusce.
STROKA
BREZ SKRBI, KAR NAPREJ!
VODNIK ZA SENIORJE, STAREJŠE IN OSTALE ODRASLE - O RAČUNALNIKU IN SVETOVNEM SPLETU.
V 2011 je po Sloveniji potekal izjemno uspešen projekt Simbioz@ (nameravajo ga izvesti tudi jeseni 2012), ko so mladi učili starejše osnovnih veščin računalništva. Projekt je izvrstno uspel tudi v Logatcu in pokazal, da se starejši zavedajo pomembnosti vseživljenjskega učenja in dejstva, da je računalniška pismenost dandanes pravzaprav že kar pričakovana. Zato je priročnik Brez skrbi, kar naprej! odličen vir za prvo in predvsem prijazno, preprosto in razumljivo, starejši populaciji primerno prilagojeno, seznanjanje z računalnikom in svetovnim spletom. Knjiga začne z uvajanjem v svet računalništva prav res čisto od začetka:
počasi in pregledno vodi vsakega vedoželjneža od osnovnega delovanja računalnika, razjasnitve pojmov, uporabe tipkovnice, miške, ključkov USB, pa namestitve programov. Po osvojitvi temeljnih, a nujnih postopkovnih operacijah in pojmih sledi seznanjanje s svetovnim spletom in številnimi možnostmi »deskanja« po valovih širnega oceana informacij, zabavnih, poučnih in uporabnih, od socialnih omrežij, spletne banke, pa vse do uporabe elektronske pošte. In še in še. Ko se enkrat odprejo vrata v virtualni svet, ni več poti nazaj. Priročnik je primeren, če že ne kar priporočljiv, prav za vsakogar, ki se šele seznanja s svetom računalnikov in računalništva, saj vabi k nadaljnjemu raziskovanju in odkrivanju »novih (možnih) svetov«.
Maja Gregorič
« 3
«
£
IZBOR KNJIŽNIH NOVOSTI V SIKLOG JULIJ/AVGUST 2012
LEPOSLOVJE
Slovensko
BERGLES, Ciril: Med angeli in vampirji (poezija) HRADIL, Jože: Slike brez obrazov IVANUŠA, Andrej: Svetodrev: fantazijski roman (zf) "KANONI, Črt: Moj oče, psihiater Kanoni (spomini, dnevniki)
"KOSOVEL, Srečko: Pravica, mladi verujejo vate, Pravica (aforizmi)
"KOVAČIČ, Jani: Socialitete ino štorijali: (kratke zgodbe in nauki) (poezija)
"KOVAČIČ, Lojze: Zrele reči (spomini, dnevniki)
LIKAR Bajželj, Mirana: Sedem besed (kratka proza) MELIHEN Korenčan, Palmira: Rožnikov biser NOVAK, Luka: Občutek pomladi v Litzirütiju: roman v 84 slikah
OSOJNIK, Iztok: Poročena na rdeče: (zgode in nezgode) (kratka proza)
OVČARIČEK, Marijana: Zlomljena srca
PETKOVŠEK Borut: XXXXVIII. (poezija, domoznanstvo)
PICEJ, Renata: Čas ladij
PONIŽ, Denis: Nasprotja: eseji in legende (eseji)
"REJA, Magda: Sledi v pesku: potopisne zgodbe (spomini,
dnevniki)
STROKOVNA LITERATURA_
SIRAKO, Mara R.: Dangober. 3 zv. (zf)
SMETAR, Goko: Dva boga, dva človeka in kup dreka
(spomini, dnevniki)
"SOSIČ, Marko: Ki od daleč prihajaš v mojo bližino "VIDMAR, Maja: Kako se zaljubiš (poezija) Tuje
BELYJ, Andrej: Mucek Letajev BROWN, Sandra: Adamov padec BROWN, Sandra: Fantazija
CÄRTÄRESCU, Mircea: Motorno kolo, parkirano pod zvezdami: izbrane pesmi (poezija) "CÄRTÄRESCU, Mircea: Zakaj ljubimo ženske (kratka proza)
CHASE, Loretta Lynda: Škandalozna pota
CHRISTENSEN, Inger: To (poezija)
CHWIN, Stefan: Predsednikova žena
"COBEN, Harlan: Ujeti v preteklost (kriminalni r.)
"COELHO, Paulo: Magov dnevnik (spomini, dnevniki)
COLE, Kresley: Če si želiš: drugi del trilogije bratov
MacCarrick/2
DEVERAUX, Jude: Nazaj v novo življenje
DICK, Philip K.: Izpovedi pokvarjenega umetnika (zf)
"DOUCET, Julie: Moj newyorški dnevnik (stripi)
"FITZGERALD, Penelope: Knjigarna
GIBSON, Rachel: Pravi zame "JOYCE, James: Pisma Nori (pisma) "KARYSTIÄNI, Ioana: Mala Anglija
KINSELLA, Sophie: Vsiljivka LEVY, Andrea: Dolga pesem LJUBIĆ, Nikol: Brezvetrje
"MARTIN, George R. R.: Pesem ledu in ognja. Knj. 5, Ples z zmaji (zf)
"NESB0, Jo: Pentagram (kriminalni r.)
RAMIS, Llucia: Egosurfing REID, Carmen: Manhattanski dragulji ROBERTS, Nora: Skupaj za vedno/4 ROCHE, Charlotte: Razgaljena
"SHARMA, Robin Shilp: Svetnik, deskar in direktorica: osupljiva zgodba o uresničevanju hrepenenj srca "TOFFOLO, Davide: Italijanska zima (stripi)
WALSER, Robert: Jezerska pokrajina (kratka proza) "WATERS, Sarah: Žeparka
"WATTERSON, BiH: Čudaka z drugega planeta!: zbirka stripov Billa Wattersona o Calvinu in Hobbesu (stripi)
Filozofija (1)
JAMESON, Fredric; Kulturni obrat: izbrani spisi o
postmoderni, 1983-1998
MAJERHOLD, Katarina: Živeti
Duhovna rast (130)
HAY, Louise: Meditacije
KRYSTAL, Phyllis: Ponovno povezovanje z energijo ljubezni: ne obidite svojega srca Mejne znanosti (133)
BLOOM, William: Um, telo, duh: ilustrirana enciklopedija: [vodnik zdravilnih metod, ezoteričnega znanja in duhovnih tradicij]
Psihologija (159.9)
"FONE, Helena: Tehnika čustvene svobode - EFT za telebane
JAMES, Muriel: Rojeni za zmago: transakcijska analiza z gestalt vajami in eksperimenti: posodobljena izdaja z novim predgovorom avtoric
"LASCH, Christopher: Kultura narcizma: ameriško življenje v času zmanjšanih pričakovanj
PLIBERŠEK, Franci: Vsemogočni v ogledalu Krščanstvo (27)
VINČEC, Milan: Mir in dobro: po poti svetega Frančiška: romarski vodnik Sociologija (31)
MICHNIK, Adam: Iskanje izgubljenega smisla: izbrani eseji Adama Michnika
MIHAJLOVIĆ, Slađana: Politično vodenje: za nove generacije
SMITH, Dennis: Vzpon historične sociologije
"ZELDIN, Theodere: Intimna zgodovina človeštva Pravo (32)
ENGDAHL, William: Vojne za nafto
VUK, Janez: Novi svetovni red: porajanje novega fašizma:
svet na poti v katastrofo?
Gospodarstvo (33)
HAYEK, Friedrich August: Ustava za svobodo
"MOŽINA, Stane: Vedenje potrošnikov in tržnikov WILKINSON, Richard: Velika ideja: zakaj je enakost boljša za vse Pravo (34)
DIGITALNI dokazi: kazensko pravni, kriminalistični in informacijsko-varnostni vidiki
EKOLOŠKA kriminaliteta in varovanje okolja - multidi-sciplinarne perspektive
NEŽNEJŠI spol?: ženske, nasilje in kazenskopravni sistem Vojne znanosti (355)
LAZAR, Tomaž: Vitezi, najemniki in smodnik: vojskovanje na Slovenskem v poznem srednjem veku Pedagogika (37)
BREGAR, Iztok: Krpljanje v šoli: vsebine in organizacija krpljanja v osnovnih in srednjih šolah kArP, Harvey: Najsrečnejši malček daleč naokoli: kako odpraviti izbruhe togote in vzgojiti malčka od enega do petih let, da bo potrpežljiv, spoštljiv in pripravljen sodelovati RUČIGAJ, Zinka: Vzgoja kot drevo v zdravi rasti Etnologija (39)
GRIČNIK, Anton: Trije mejniki življenja: narodopisni
priročnik dogajanja ob rojstvu, poroki in smrti v krajih južnega Pohorja, Štajerske, Koroške ---KHALIL, Ksenija: Tako lepo je dišalo po kruhu: pridelovanje žit, mletje in preskrba s kruhom v 19. in 20. stoletju v Črnomlju KOŠAK, Vera: Krplje Ljudsko slovstvo (398) NAJLEPŠI miti in legende Kemija (54)
FIZIKALNA kemija - praktikum JERŠEK, Miha: Svet draguljev
POŽGAN, Franc: Uvod v laboratorijsko organsko kemijo Biologija (57)
"NARBY, Jeremy: Kozmična kača: DNK in izvor znanja Zdrava prehrana (613)
ELLIS, Lesley: 7-dnevna razstrupljevalna dieta: spremenite svoje prehranjevalne navade - za vedno Alternativna medicina (615)
KARP, Harvey: Najsrečnejši dojenček daleč naokoli: odkrijte nove in zares delujoče načine pomiritve jokajočega dojenčka in mu pomagajte do daljšega spanja Nosečnost (618)
MOJA nosečnost in otrok: priročnik za zdravo in srečno nosečnost ter skrb za otroka do tretjega leta starosti
Kuharice (641)
KARMEL, Annabel: 100 najboljših kašic: 100 okusnih jedi za zdrave in zadovoljne najmlajše papavčke MRZLIKAR, Helena: Domača shramba Management (65)
TAVČAR, Rudi: Psihologija pogajanj: kako doseči, kar
želimo, in ohraniti odnos
Računalništvo (683.3)
"BREZ skrbi, kar naprej
ŠULER, Aleš: Spoznajmo Visual C#. NET 2010
Arhitektura. Urbanizem (71/72)
PALLASMAA, Juhani: Misleča roka: eksestencialna in utelešena modrost v arhitekturi
PUST, Viktor: Kako so nastala moja naselja: zakaj potrebujemo program razvoja stanovanjske gradnje in zakon o arhitekturi Glasba (78)
NEUBAUER, Henrik: Ljubljanska Opera med drugo svetovno vojno 1941-1945 Gledališče (792)
NEUBAUER, Henrik: Obrazi slovenskega baleta: biografski leksikon Jezikoslovje (80)
HORVAT, Jožek: Pravopis romskega jezika HORVAT, Jožek: Romski abecednik "SLOVENSKI lingvistični atlas. 1, Človek (telo, bolezni, družina). 1, Atlas [kartografsko gradivo] Potopisi (910.4)
"PALIN, Michael: V 80 dneh okoli sveta Geografija - Slovenija (914)
PUŠNAR, Katarina: Osnove heraldike in istovetnosti
simboli slovenskih občin. Dodatek
Turistični vodiči - tujina (91(036))
EVANS, Mary Anne: Frommer's Stockholm day by day
HEAD, Jeremy: Seville day by day: [18 smart ways to see the city]
HOGG, Sylvie: Italian islands
MCDONALD, George: Frommer's Belgium, Holland & Luxembourg
PORTER, Darwin: Frommer's Munich & the Bavarian Alps
SHELBY, Barry: Edinburgh & the best of Glasgow day by day: [18 smart ways to see the city] Biografije (929)
"ELIZABETA: Sisi: življenjepis avstrijske cesarice Elizabete in njene rodbine
"MESSI: Messi: resnična zgodba o fantu, ki je postal legenda
"MIHELIČ, Mira: Mira Mihelič: Družinska slika z gospo: življenje in delo Mire Mihelič (1912-1985) "NAIPAUL, V. S.: Maska Afrike: utrinki afriškega verovanja
NAPOLEON: Napoleon: revolucionar, ki je osvojil imperij/1
VALVASOR, J. V.: Stotnik Valvasor Slovenska zgodovina (949.712)
HORVAT, Jožek Romska skupnost v Sloveniji: zgodovina in kultura Romov
ZAVODNIK, Vojko: Skrivnostne podobe raja ZLOČINI slovenskega Kajna: odgovorni za poboje na Celjskem leta 1945 2. svetovna vojna
ŽGANJAR, Matija: Zlomljena krila: reševanje zavezniških letalcev na Slovenskem med drugo svetovno vojno
KNJIGO V VSAKO POČITNIŠKO MALHO!
Prijazno povabljeni na našo spletno stran http://
www.log.sik.si, na kateri so, poleg ostalih aktualnih obvestil, splošnih informacij, povezav in zanimivosti, objavljeni tudi vsi seznami mesečnih knjižnih novosti. Izbranim naslovom so dodane povezave do podrobnejšega opisa knjig - da bo izbira lažja. Pridružite se nam na facebook-u, dobrodošli so vsi komentarji, predlogi, pripombe, .... Preko dostopa na daljavo (potrebno geslo dobite v knjižnici) lahko tudi na domačih računalnikih uporabljate nekatere elektronske baze podatkov, če vas morda zanima domoznanstvo, vabljeni na portal Kamra, spletna Digitalna knjižnica Slovenija (DLIB) pa je zgolj še pika na i za potešitev radovedne vedoželjnosti. Smo za!
Še posebej opozarjamo na knjige z oznako* Maja Gregorič
SKLEP BOGATE PRAZNIČNE SEZONE
Notranjska« je dejavno sklenila svojo \\ 25. pevsko sezono. Po jubilejnem rr koncertu 12. maja je najprej zapela na območni reviji logaških pevskih zborov; strokovni spremljevalec ji je priporočil tehnične vaje in pomladitev članstva. Zatem se je 26. maja oglasila na 30. reviji obrtniških zborov na Spodnji Polskavi. Teden dni kasneje je poromala Od cerkvice do cerkvice krog Polšnika, kjer je sodelovala pri maši in na sklepni prireditvi. Čez teden dni se je za svoje dosedanje delo Bogu zahvalila pri sv. Hieronimu - maševal je Janez Kompare - in pri Vojkovi koči na Nanosu odpela koncertino planinskih in narodnih pesmi. Naslednjo nedeljo je prepevala članom Območne obrtno-pod-jetniške zbornice Cerknica v zelški cerkvi sv. Volbenka in na srečanju pri lovski koči, kjer so svoje dodali še Jesenski listi. Sledil je teden dni premora. Na 1. julijski dan je zapela pri maši na Otoku. Mašo je daroval župnik Janez Kebe in se z njo poslovil od tamkajšnjih vernikov, ker po zaključku svojega zgodovinskega
raziskovanja Jezerskega življa odhaja na Dolenjsko. Po maši si je zbor na obnovljeni domačiji Marije Branisel, pevke zbora, pripravil zaključno srečanje. Zborovodja je pevcem razdelil spričevala in priložnostne spominke, s čimer se je za del pevcev sezona iztekla. Del njih pa se je prvi avgustovski konec tedna potepal po Pohorju od Osankarice, prek Klopnega vrha in mimo Šumika do Črnega in Lovrenških jezer ter čez Roglo do koče na Pesku. Sklepno dejanje sezone je bila pot na Triglav, od 20. do 22. avgusta. T. i. »enoti za višinsko posredovanje« Notranjske so se pridružili tudi člani slovenskega društva Triglav iz Splita, ki so ob pomladanskem gostovanju zbora v Splitu izrazili željo priti enkrat na goro, katere ime ponosno nosijo. Tu sta bila tudi Kristjan Zeichen, prijatelj s Kostanj s svojo skupino, in Franc Gorenc, pobudnik več pohodov »Notranjske« v okrilje slovenskega očaka. Pevci so se med potjo tudi tokrat, kot pred štirimi leti, srečali z logaškimi planinci, ki so zaključevali svojo jubilejno pešpot na Triglav.

'*- "v1
V

-M
81
'- * * ' C, * —' ^ -■ - .'
V-	J ' <£,
Mf. m ■ 'M v

n
■ - J «
. 'V
-O d


' ■-■'.s'"
Zbor je zapel pri torkovi večerni maši, dan kasneje pa še pri maši ob obletnici posvetitve sedanje triglavske kapelice. To je bilo, enako kot srečen povratek z vrha gore, posebno doživetje. Triglavski župnik France Urbanija je z izbranimi, klenimi in pomenljivimi besedami, z navznoter, a obenem k sočloveku in k nebu osredinje-nimi besedami, nagovoril pri mašni daritvi zbrane planince in razsvetlil srca, kot je sonce razsvetljevalo katedralo pod milim nebom. Somaševanje osmih duhovnikov je vodil logaški rojak France Maček. Po poldnevu med spustom v dolino še postanek ob latvicah kislega mleka na Konjščici in pevsko slovo s tisto: ». zdaj vse minulo je, nič več ...«. Predsednik Jani Nagode, ki je nosil (pre)veliko breme tega pohoda, pa je udeležence doma še radodarno pogostil. Naj zapise o jubilejni sezoni »Notranjske« končam s srčnim vzklikom Franceta Urba-nije: »Pa Bohvoni, k' smo prjatli!«
Janez Gostiša
i
M
i
• w■>--*
T "
P*
»Notranjska« s prijatelji na Kredarici
pisma bralcev
ROVTARSKE TEŽAVE S PARKIRANJEM
PARKIRIŠČE OB VRTCU LE ZA DVE OSEBI - STARŠI PARKIRAJO OB STANOVANJSKIH HIŠAH.
VRovtah imamo več kot očitno velik problem s parkiranjem pri vrtcu oz. OŠ Rovte. Parkirišče pred vrtcem je veliko premajhno za vse starše, ki z avtomobili pripeljejo otroke v vrtec in jih pridejo iskat. Razumem, da premalo prostora predstavlja problem za starše in sploh za varnost otrok in drugih udeležencev v prometu. Nasproti »parkirišča« (prostora je namreč le za dva avtomobila) je namreč križišče - cesta vodi naprej še do petih hiš. Morda kdo na to ne pomisli, ampak vseh teh pet hiš je naseljenih in tudi mi hodimo v službe, v šole in po drugih opravkih in nam včasih ni lahko čakati in stati srede ceste, da sploh ne omenjam razmer pozimi. In kot vsi vemo, se na cesti ne parkira! Dne 12. 7. 2012 pa se mi je zgodilo, da ob 14.15. uri nisem mogla priti do doma, ker sem 10 minut morala sredi ceste čakati, da so iz vrtca prišli starši, lastniki avtomobilov, ki so jih parkirali praktično sredi ceste oz. križišča! Naj še dodam, da je čez glavno cesto zapuščena hiša, pred katero je urejeno parkirišče za približno 5 avtomobilov - ne razumem, zakaj se ga starši ne poslužujejo! Tudi parkirišče pred Merkatorjem ni tako oddaljeno, da se ga ne bi dalo uporabljati.
Slej ko prej bodo starši morali otroke navaditi hoje čez cesto (sploh zato, ker v Rovtah nimamo niti pločnikov, kaj šele prehodov za pešce!) tistih par korakov več, ki jih bodo prehodili do vhodnih vrat vrtca, jim pa tudi ne bo škodovalo!
Upam in želim si, v dobro vseh krajanov, da bo občina oz. pristojni organ hitro in učinkovito rešil ta problem! Varnost otrok, tako šolskih kot predšolskih, je trenutno minimalna, saj okrog šole ni prostora niti za
parkiranje staršev, niti za dostavo, ki šolski kuhinji dostavlja hrano, poleg tega je vse skupaj izjemno nepregledno in kot vem, smo krajani že zahtevali odsevno ogledalo na križišču, kjer se cesta, ki vodi od vrtca, priključi na glavno cesto. Ampak, seveda, lažje je postaviti prometni znak z omejitvijo 30km/h, kot pa poskrbeti za odsevno ogledalo ali pa morda celo pločnik in s tem povečati varnost vseh, sploh pa najmlajših!!
Špela Modrijan
Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281
Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini. Izdajatelj: Občina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec.
Odgovorna urednica: mag. Neža Perko, e-pošta: neza.perko@logatec.si, logaske@logatec.si.
Uredniški odbor: Janez Gostiša, Blanka Markovič Kocen, Metka Bogataj, Jure Vodnik, Luka Škrlj
Grafično oblikovanje in tisk: Schwarz Print, tiskarska dejavnost, d.o.o. , Koprska cesta 106D, 1000 Ljubljana
Grafični koncept: Nicolas Sautet
Datum natisa: 7. 9. 2012
Naklada: 4.300 izvodov.
Naslovnica: Občina Logatec je v poletnih mesecih delala. Na fotografiji delo na enem od investicijskih projektov. Foto: Romana Hribar
Logaške novice izhajajo po sejah Občinskega sveta Občine Logatec. Rok za oddajo prispevkov je 15 dni pred izidom, po dogovoru z uredništvom tudi manj. Prispevki so lahko dolgi največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 10 pt, daljše bomo objavili po dogovoru. Pisma bralcev so lahko dolga največ 250 znakov, pisava Times New Roman, velikost pisave 10. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov.
VPIS V GLEDALIŠKI ABONMA KOMEDIJE 2012/2013
K VPISU V ABONMA KOMEDIJE VABIMO NOVE ABONENTE.
V kolikor bi se radi v dobri družbi sprostili in nasmejali znanim igralskim zasedbam v komedijah: Sljehernik, Slovenska muska od a do ž, Star fotr in Vid Valič & Denis Avdić: Udar po moško, ki so jih izbrali abonenti preteklih sezon, vas vabimo k vpisu. V predstavah igrajo:
za abonma na sedežih v vrstah od prve do vključno osme je 40 eur, za vse ostale sedeže pa 35 eur.
VPIS V ABONMA
Sljehernik: Iztok Mlakar, Marjuta Slamič, Rok Matek, Teja Glažar, Ajda Toman, Igor Štamulak, Ivo Barišič, Radoš Bolčina; Slovenska muska od A do Ž: Lado Bizovičar, Gašper Konec, Miha Debevc
Star fotr: Janez Hočevar Rifle, Polona Vetrih; Udar po moško: Vid Valič in Denis Avdić.
Več o predstavah na www.logatec.si. Predstave si bo mogoče ogledati predvidoma oktobra 2012, novembra 2012 in februarja 2013, marca 2013. Ker imajo gledališča zaradi različnih vzrokov možnost predstavo odpovedati, zamenjati ali prestaviti, vam bomo ob takih primerih spremembe pravočasno sporočili. Cena
Letošnji vpis novih abonentov v abonma sezone 2011/2012 poteka od 3. do 20. septembra 2012 (20. 9. 2012 mora biti prijavnica že na sedežu Občine Logatec). Pravilno izpolnjene in podpisane prijavnice nam pošljite ali dostavite na naslov: Občina Logatec, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec, s pripisom »abonma«. V primeru elektronskega pošiljanja prijavnice, slednjo izpolnite, (natisnite, če do nje dostopate preko spleta), podpišite in skenirajte, ter sken pošljite na naslov: obcina.logatec@logatec.si. V naslov elektronske pošte napišite: abonma. Prijavnice so na razpolago tudi na http:// logatec.si/vsebina/Gledališki-abonma/, kjer so objavljeni tudi podatki o tem kako zgodnja prijava vpliva na sedežni red in kakšna so pravila, po katerih se oblikuje sedežni red.
PRIJAVNICA - GLEDALIŠKI ABONMA 2012/2013
Ime in priimek	
Naslov	
Pošta	
Telefon	
E-mail	
Zaradi varovanja okolja želim, da me o abonmaju obveščate samo preko elektronske pošte. DA NE	
b) Nisem bil abonent sezone 11/12.			
Prijavljam	Koliko... število:		oseb na abonma 12/13.
Abonma bom plačal v	enem dveh (označite)		obrokih.
Datum:		Podpis:	
Izjava vlagatelja: podpisani dajem Občini Logatec soglasje, da obdeluje moje osebne podatke, navedene v prijavnici. Občinski urad Občine Logatec, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec, matična številka 5874661, bo v skladu z določili zakona, ki varuje osebne podatke, varoval zbirko osebnih podatkov abonentov in jo uporabljal zgolj za namen gledališkega abonmaja. V zbirki se uporablja ime, priimek, naslov, telefonska številka in elektronski naslov abonentov. Zbirko se uporablja v obdobju največ osmih abonmajskih sezon. Abonent ima možnost preklica tega soglasja.
BONTON V GORAH
Planinstvo postaja iz leta v leto bolj priljubljena rekreacija. Seveda pa hoja v planine ni le oblika športne dejavnosti. Gibanje v planinskem in gorskem okolju nam omogoča, da globlje spoznamo svoje telesne in duševne sposobnosti, doživimo elementarnost narave in utrjujemo tovarištvo. Na planinarjenju lahko srečamo živali, ki prebivajo v tem »nekoristnem svetu«, in se opijamo z lepoto rastlin, kamnin in razgledov. Hoja v gore je za samohodce tudi oblika meditacije, družabnim pa nudi planinarjenje v dvoje ali v skupini izjemno možnost zdravega in vedrega druženja. Seveda pa lahko vse dobrobiti planinarjenja užijemo le, če upoštevamo osnovna pravila, ki veljajo za hojo v hribe. Pomemben del poti se prične že v dolini. Za svoj cilj si izberemo turo, ki ustreza našim fizičnim sposobnostim. V začetku sezone pričnemo z manj zahtevnimi potmi, zahtevnost pa stopnjujemo v skladu s pridobljenimi izkušnjami in telesno pripravljenostjo. O predvideni planinski turi si pridobimo čim več informacij iz knjig, povprašamo izkušene planince, obrnemo se na planinska društva ali prebrskamo internetne planinske forume (veliko koristnih in ažurnih podatkov najdemo
na www.hribi.net). Za vzpon se primerno obujemo in oblečemo, s seboj vzamemo rezervno obleko, dovolj nealkoholne pijače in ustrezno hrano, ki naj bo predvsem bogata z ogljikovimi hidrati. V hribe se odpravimo le v stabilnem vremenu. Če nismo ustrezno usposobljeni, hodimo le po označenih poteh. Hodimo tiho, tudi klepet naj bo polglasen, ne prepevajmo ali vriskajmo. Gibamo se namreč v domačem okolju mnogih živali, ki se ob naši prisotnosti čutijo življenjsko ogrožene. Le v tišini bomo morda lahko doživeli bližnje srečanje s svizcem, gamsom, kozorogom ali morda belko. Vsa tovrstna srečanja se nepozabno vpišejo na strani naših lepih spominov. Lepo cvetje ovekovečimo s fotoaparatom, nikar ga ne trgajmo ali izkopavajmo. Najbrž ni treba poudariti, da vse svoje odpadke pospravimo v vrečko in jih odnesemo s seboj. V hribih sta najpomembnejši vrednoti solidarnost in tovarištvo. V vsaki situaciji damo prednost šibkejšemu, bolj utrujenemu, starejšemu, otroku in ženski. Tako ravnamo, če se srečamo z drugim na ozki poti in se je treba umakniti. Tako ravnamo pri diktiranju tempa hoje. Tudi v planinskih postojankah omogočimo, da dobijo prostor za počitek ali
spanje bolj izčrpani. Pomagajmo drugemu v primeru poškodbe, pregretja, podhladitve ali dehidriranosti. Če ocenimo, da sami ali bližnji potrebuje zdravniško pomoč, pokličimo gorsko reševalno službo (112). V planinskih kočah upoštevajmo hišna pravila. Bodimo spoštljivi do oskrbnikov in drugega strežnega osebja. Predvsem v poletnem času so koče prepolne planincev. Takrat se zgodi, da se bomo morali zadovoljiti z zasilnim ležiščem na klopeh, mizah ali pa na tleh. V takih primerih bodimo še posebej strpni in obzirni drug do drugega. Če so planinske poti zaprte z lesami, ki onemogočajo pašnim živalim, da bi zapustile področje pašnika, jih vestno zapirajmo za seboj. Ohranjajmo navado pozdravljanja v gorah. Nepisano pravilo je, da tisti, ki se šele vzpenja v hrib, pozdravi tistega, ki že sestopa. Pred odhodom v hribe povejmo domačim ali prijateljem, kam se odpravljamo, kje je naš cilj in po kateri poti ga nameravamo doseči. Na vseh mestih, kjer so nameščene vpisne knjige, vpišimo vanje datum svojega obiska, ime in priimek ter od kod smo prišli in kam gremo. Če se izgubimo ali pa se ponesrečimo, so ti zapisi neprecenljiva pomoč reševalcem pri nudenju pomoči.
Irena Štirn
PO NOVEM BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ TUDI V LOGATCU
OBČINA LOGATEC JE S PRAVNO-INFORMACIJSKIM CENTROM NEVLADNIH ORGANIZACIJ (PIC) IZ LJUBLJANE SKLENILA POGODBO O NUDENJU BREZPLAČNEGA PRAVNEGA SVETOVANJA ZA OBČANE - PO BREZPLAČNO PRAVNO POMOČ ŽE KONEC MESECA SEPTEMBRA.
Nemalokdaj se zgodi, da se želijo občani za reševanje posameznega pravnega vprašanja obrniti na zaposlene v Občinski upravi. Ti jim pravne pomoči žal ne morejo nuditi, saj so za to pristojni odvetniki, katerih storitev je plačljiva. Zaradi trenutnih družbeno-gospodarskih razmer, ki prenekaterega posameznika postavljajo v nezavidljiv ekonomski položaj, se je Občina Logatec odločila poskusno (za dobo štirih mesecev) izpeljati projekt nudenja brezplačne pravne pomoči v sodelovanju s Pravno - informacijskim centrom nevladnih organizacij.
Ta je bil ustanovljen leta 1997, njegovo poglavitno poslanstvo pa je spodbujanje in skrb za razvoj pravne misli in iskanje
naprednejših, bolj demokratičnih in bolj humanih rešitev, krepitvi civilnega dialoga in položaja nevladnih organizacij. Svoje aktivnosti izvaja s pomočjo nacionalnih in mednarodnih projektov, ki vključujejo analize domače zakonodaje in primerjalne analize v funkciji spodbud za spremembe ali uveljavitev nove zakonodaje. Prizadetim ciljnim skupinam in njihovim organizacijam s področja varstva človekovih pravic in svoboščin ter varstva okolja pa nudijo tudi izobraževanja in svetovanja v skladu s projekti, ki jih izvajajo. Tako je ena temeljnih dejavnosti, ki jo PIC izvaja, pravno svetovanje posameznikom z različnih pravnih področij. Svetovanje primarno poteka v obliki prvega pravnega nasveta, ki obsega svetovalni razgovor, v katerem se stranki
pojasni vse o njenem pravnem položaju oziroma problemu, možnostih mirnega ali sodnega reševanja sporov, pričakovanih stroških, pravnih sredstvih, procesnih pravilih in podobno ter o možnosti pridobitve brezplačne pravne pomoči.
Pravno pomoč bo PIC nudil občanom občine Logatec vsako zadnjo sredo v mesecu. S svojo dejavnostjo bo začel s septembrom, natančneje 26. 9. 2012, in sicer v prostorih Upravnega centra Logatec, v I. nadstropju. Zaradi lažje organizacije dela svetovalcev vas naprošamo, da predhodno rezervirate termin, in sicer na tel. št. 01/75 90 600.
Občinska uprava
PROJEKT CERO NIK DOKONČNO POKOPAN?
TAKO JE RAZUMETI MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE. ZUPANI OBČIN, VKLJUČENIH V PROJEKT, PA POUDARJAJO, DA O TEM S SKLEPOM LAHKO ODLOČI LE SVET CERO NIK.
Logaški župan Berto Menard je v juniju gostil sejo Sveta županov, na kateri so potrdili sklep, da le-ta ostaja kompakten, nadaljuje delo in se za dosego najnižjih cen pogaja tako z Novo Gorico kot z Ljubljano. »Možnosti vidim bodisi v soinvesticiji v Regijski center Nova Gorica bodisi v ljubljanski CERO, kjer pa ni več možna soinvestitorska opcija. V tem primeru bi pač morali pristati na njihovo stroškovno ceno s pribitkom pet odstotkov, kar predvideva tudi njihova ponudba,« je pred zaključkom seje, ki jo je moral zaradi obveznosti v Ljubljani zapustiti predčasno, dejal vodja projekta Gašpar Gašpar Mišić in poudaril, da je pomembno, da je projektna skupina vseh šestnajstih občin ostala povezana in pri reševanju vprašanja odlaganja odpadkov po letu 2015 med seboj sodeluje. »Res pa je, da moramo do leta 2015 dobiti dovoljenja za podaljšanje obratovanja tako deponije Logatec kot Sežane in Izole,« še dodaja Mišić. Po njegovem mnenju ne kaže obtoževati nikogar, saj: »Prepuščeni smo sami sebi in znajti se moramo tako, kot vemo in znamo.« Svet županov je na seji še sklenil, da bo ministrstvu posredoval zahtevo po povračilu nastalih stroškov. »Če se odločimo pridružiti se CERU Nova Gorica, bomo to naredili pod pogojem, da ne plačamo stroškov za nazaj,« poudarja vodja projekta. Na vprašanje, ali torej ne moremo reči, da je projekt CERO NIK padel v vodo, pa je odgovoril: »Še vedno čakamo na pisni odgovor, ki naj bi ga ministrstvo že podpisalo (op. p.: seja je bila junija), kajti odločitev o tem, ali CERO NIK bo v Logatcu ali ne, je stvar sklepa Sveta županov.« Po Mišićevem mnenju namreč nihče noče nase prevzeti odgovornosti, da projekt ugasne.
Ministrstvo ni pripravljeno pomagati
Z izidom junijskega sestanka pa je bil zadovoljen logaški župan Menard: »Zato ker vemo, da smo naredili korak naprej.«
Na drugi strani Menard ni zadovoljen z odgovori ministrstva, ker to ni pokazalo pripravljenosti pomagati pri projektu. »Ministrstvo je breme ravnanja z odpadki preložilo na ramena občin, mi pa rešujemo tako regijski center Nova Gorica, ki ima namesto 50 tisoč le 25 tisoč ton odpadkov, kot Ljubljano, ki je dobila dovoljenje za 150 tisoč ton, ima pa jih le 100 tisoč.« Menard se strinja, da ni racionalno imeti več regijskih centrov za ravnanje z odpadki, zato sta dva, v Ljubljani in Nov Gorici, nekakšen kompromis, »ki pa ne pomeni, da ne moremo vztrajati s svojim projektom in se nam potem priključi Nova Gorica, če ne bo rentabilna.« Logaški župan je po junijski seji povedal, da CERO NIK ni padel v vodo. Po njegovem mnenju je bistvo, da skupina šestnajstih občin ostane homogena in se pogovarja tako z Ljubljano kot Novo Gorico. Sama občina Logatec je v ta projekt z davkom vložila okoli 12 tisoč evrov, vseh 16 občin skupaj pa okoli 200 000 evrov in župani so sprejeli sklep, da ministrstvo občinam v neki obliki stroške povrne.
Civilna iniciativa nasprotuje projektu
Neomajen pa ostaja Primož Tollazzi iz Civilne iniciative Logatec danes in jutri, ki poudarja, da CERO NIK ne sodi na ozemlje Občine Logatec. »Projekt je ekološko nesprejemljiv zaradi porozne, vodoprepustne kamnine, ki jo tvori skoraj izključno apnenec,« pravi Tollazzi in opozarja na neposredno bližino glavnega podzemeljskega vodnega toka, po katerem se stekajo podzemne vode z notranjskega višavja v jugozahodni del Ljubljanske kotline ali na Ljubljansko barje. »Kot je pokazala nedavna tragedija z jedrskimi reaktorji na Japonskem, niti najsodobnejša tehnologija ne zagotavlja popolne varnosti in neprepustnosti objektov,« poudarja Tollazzi in pojasnjuje, da se ekonomska nesprejemljivost nanaša na navedeno količino odpadkov, ki naj bi se predelovala v CERU NIK. Ta je po najnovejših
podatkih - tako sogovornik - premajhna, da bi bila predelava stroškovno utemeljena in rentabilna. »Preostale partnerske občine so tudi odločno zavrnile možnost plačila kakršnekoli rente oziroma odškodnine v korist Občine Logatec. Čemu potem imeti CERO NIK v Logatcu?« se sprašuje in opozarja: »Za izvedbo projekta je zahtevana površina od dveh do štirih hektarjev, glede na 30 novoustvarjenih, z nizko dodano vrednostjo obremenjenih delovnih mest v CERU NIK pa je škoda zapraviti tako veliko površino kjerkoli v industrijski coni v Logatcu. Raje privabimo podjetja, ki bodo prinesla delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.« V civilni iniciativi so prepričani, da je predvidena cena projekta »napihnjena do skrajnosti«, češ da se podobni projekti v Nemčiji realizirajo za polovično ceno. Osebno Tollazzi zagovarja vstop v strukturo CERO pri Novi Gorici. »Kot sovlagatelj in potemtakem tudi solastnik bo Občina Logatec imela možnost aktivnega soupravljanja v okviru pogodbenih pravic in dolžnosti. Količina odpadkov je dovolj velika za normalno poslovanje, dovoljenja za obdelavo in končno skladiščenje odpadkov pa so tudi že izdana, če sem pravilno obveščen.«
Ministrstvo zavrnilo zahtevek za vračilo sredstev
Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so potrdili, da so 1. avgusta od Občine Logatec prejeli račun oziroma zahtevek za povračilo sredstev iz proračunskih sredstev ministrstva, ki so jih občine vložile v pripravo (izdelava potrebne dokumentacije) projekta Cero Nik. »Pravne podlage za poravnavo računa ni,« sporočajo z ministrstva, »priprava dokumentacije za morebitne kohezijske projekte je vedno strošek občin.« Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je predmetni račun oziroma zahtevek že zavrnilo.
Blanka Markovič Kocen
SPREMEMBE VOJNE ZAKONODAJE
31. MAJA 2012 JE PRIČEL VELJATI ZAKON ZA URAVNOTEŽENJE JAVNIH FINANC - ZUJF (UR. L. RS ŠT. 40/2012), KI JE POSEGEL TUDI NA PODROČJE T. I. VOJNE ZAKONODAJE - VOJNIH INVALIDOV, VOJNIH VETERANOV IN ŽRTEV VOJNEGA NASILJA. SPREMEMBE PO PODROČJIH SO NASLEDNJE:
Zakon o vojnih invalidih (ZVojI)_
Ukinjena je pravica do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja. Invalidnina in družinska invalidnina, dodatek za posebno invalidnost, dodatek za pomoč in postrežbo, invalidski dodatek in družinski dodatek ter oskrbnina se izplačujejo v mesečnih zneskih prvega delovnega dne v mesecu za pretekli mesec (spremenjeno besedilo 86. člena ZVojI). 230. člen ZUJF še določa: »Prehod na nov način izplačevanja denarnih prejemkov po 86. členu zakona izvedejo upravne enote s postopnim pomikanjem izplačil do konca leta 2012. Ne glede na določbo 86. člena zakona mesečni prejemki za leto 2012 v prehodnem obdobju iz prejšnjega odstavka dospejo v izplačilo:
-	za julij 2012
-	za avgust 2012
■	za september 2012
-	za oktober 2012
■	za november 2012
-	za december 2012
6. julija 2012 13. avgusta 2012 19. septembra 2012 25. oktobra 2012 3. decembra 2012 3. januarja 2013
Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih«.
Zakon o vojnih veteranih (ZVV)
Ukinjena je pravica do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja. Pravico do varstva po tem zakonu ima vojni veteran, ko dopolni 55 let starosti ali je pri njemu nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti (spremenjeno besedilo 6. člena ZVV). Vojnemu veteranu se zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, če prejema veteranski dodatek ali če izpolnjuje pogoje za pridobitev veteranskega dodatka (spremenjeno besedilo 15. člena ZVV). 231. člen ZUJF določa: »Upravičencem, ki so na dan uveljavitve tega zakona upravičeni do pravice do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja po zakonu, se ta pravica zagotavlja do 1. januarja 2013. Upravne enote odločijo v postopku, uvedenem po uradni dolžnosti, ali upravičenci do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, od 1. januarja 2013 dalje izpolnjujejo pogoje za pridobitev te pravice po tem zakonu. Z odločbo, izdano v tem postopku, upravna enota razveljavi
odločbo o tej pravici, priznani na podlagi zakona, če ugotovi, da vojnemu veteranu po tem zakonu ta pravica od 1. januarja 2013 ne pripada. Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, se postopki odločanja o pravici do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, ki so se začeli po dosedanjih predpisih, dokončajo po tem zakonu«.
Upravne enote so dolžne do 31. 12. 2012 izvesti preverjanje upravičenosti do pravice dodatnega zdravstvenega zavarovanja tudi po 1. 1. 2013. O tej preveritvi bodo vojni veterani obveščeni pisno.
Zakon o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN)
Ukinjena je pravica do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja in pravica do povračila potnih stroškov.
232. člen ZUJF določa: »Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih«.
Upravna enota Logatec
POROČILA ZA SOFINANCIRANJE DEJAVNOSTI
OBČINA LOGATEC JE V PRORAČUNU ZA LETO 2012 REZERVIRALA 301.372 EUR ZA SOFINANCIRANJE 7 RAZLIČNIH PODROČIJ.
Področja, na katerih so bila rezervirana
sredstva, so:
-	sofinanciranje mladinskih projektov, ki so v občini Logatec v javnem interesu 23.000 eur,
-	sofinanciranje projektov varovanja kulturne dediščine v Občini Logatec: 16.000 eur,
-	(sofinanciranje kulturnih programov in projektov: 56.000 eur,
-	sofinanciranje kulturnih projektov, ki so v interesu Občine Logatec: 8.000 eur,
-	sofinanciranje turističnih projektov v občini Logatec: 16.000 eur,
-	sofinanciranje športnih dejavnosti v
občini Logatec: 162.372 eur in - sofinanciranje dejavnosti humanitarnih organizacij, ki delujejo na območju občine Logatec: 20.000 eur.
Za vsako področje posebej so na www. logatec.si objavljene tabele sprotne porabe sredstev. Na sredstva je skupaj kandidiralo 117 vlagateljev, na koncu pa so bile sklenjene 103 pogodbe. Vsi upravičenci imajo v pogodbah določene tudi končne roke za dostavo še zadnjih vsebinskih in finančnih poročil z dokazili, ki je v vseh primerih, razen za sofinanciranje mladinskih projektov, ki so v občini Logatec v javnem
interesu, čez dober mesec, 15. oktobra 2012. Končna poročila pri sofinanciranju mladinskih projektov, morajo upravičenci dostaviti Občini Logatec do najkasneje 30. novembra 2012. Za vsa ostala področja pa velja, da je potrebno do 15. oktobra 2015 sofinancerju dostaviti ustrezna poročila tudi za dogodke, ki jih bodo upravičenci izvajali po 15. oktobru 2012. Kako poročati v tem primeru, pa je zabeleženo v pogodbah o sofinanciranju s posameznih področij, zato priporočamo vsem upravičencem, da pogodbe skrbno preberejo in se ravnajo po določilih slednjih.
Občinska uprava
PROMETNA (NE) VARNOST V OBČINI LOGATEC
V PROMETU NISMO SAMI. OBČINA LOGATEC S PREVENTIVO IN VZGOJO ZA BOLJŠO PROMETNO KULTURO.
Ura se je bližala deseti dopoldne in sonce nad oblaki je v jasnem julijskem jutru že pošteno pripekalo. Kot vsako jutro, sem tudi tokrat opravljal jutranji nadzor prometa na Notranjski cesti pred vrtcem Kurirček, kjer so otroci že veselo opozarjali nase z glasnim kričanjem, vpetim v otroško igro. Tako lepo jih je gledati, kako se brezskrbno in povsem varno predajajo otroški igri brez meja. V skoraj istem trenutku mi pogled ukrade vozilo, ki nenavadno počasi vijuga po cesti. Nedaleč stran v bližini prehoda za pešce se je razločno slišal pogovor deklic, ki sta obujali spomine na preteklo šolsko leto in se veselili bližajočih počitnic na morju. Sekunde so minevale kot ure in ob pogledu na nevarno vijugajoče vozilo me je oblil mrzel pot. V njem sem zaradi bližine že povsem razločno opazil voznico, ki se pogovarja po mobilnem telefonu, z eno roko pa sproščeno drži krmilo. Deklice so zatopljene v sproščen pogovor že stopile na prehod za pešce, bližajoče vozilo pa se še kar ni ustavilo. V neskončno dolgem trenutku se je zaslišalo cviljenje gum, in zgolj nekaj milimetrom se velja zahvaliti, da ni prišlo do tragedije. Voznici je v zadnjem hipu uspelo varno ustaviti na prehodu za pešce, deklici pa sta še nekaj časa potrebovali, da sta se zavedali, kaj bi se sploh lahko zgodilo. Tudi voznica, ki sem ji v nadaljnjem postopku predstavil storjene kršitve, je bila v očitnem šoku in ni mogla verjeti, da je povsem spregledala razmere v prometu, saj je bila osredotočena na pogovor, kljub temu, da je bila istočasno udeleženka v prometu. Vsi ti primeri, ki jih po uradni dolžnosti vsakodnevno srečujem v prometu, so me pripravili do razmišljanja in preučevanja prometne kulture udeležencev v prometu v naši občini. Velika večina nas ob položnici, ki nam jo izroči policist, kadar storimo prometni prekršek, zmajuje z glavo in krivdo zvrača na vse možne naslove, neredko pa tudi glasno preklinjamo tako policista, ki zgolj opravlja svoje delo, kot celoten sistem. Vendar se ob vsem tem nihče ne vpraša, ali ni problem zgolj v nas samih in naši prometni kulturi. Vsakdo od nas je že bil prisoten ob prometni nesreči in vsak od nas je v gneči tisti hip prisotnih firbcev poskušal najti svoje mesto, da bi vi-
del, kaj se je zgodilo in kakšne so posledice. Vsi prisotni so modrovali, kaj se je zgodilo in kako je lahko objestni voznik povozil nemočnega otroka, nihče pa sam v sebi ni pomislil: »Kaj pa, če se to zgodi meni?« Ljudje smo kritični do deviantnih ravnanj le v primerih, ko ta ravnanja izvajajo drugi, sami pa povsem nekritično preziramo lastne napake. Tako je tudi v prometu. Nahajamo se v obdobju, ko je razvoj informacijske tehnologije na vrhuncu in si ne predstavljamo dneva brez mobilnega telefona in računalnika, pa naj bo to na plaži, v pisarni ali avtomobilu. Povsem odveč je razpravljati o nevarnosti telefoniranja med vožnjo in od odvračanja pozornosti na dogajanje v prometu, saj se žal še vedno pojavljajo vozniki, ki ne samo, da se ne zavedajo posledic, ki lahko nastanejo ob tovrstnem ravnanju, temveč sploh ne vedo, da je takšno početje prepovedano in se čudijo, zakaj hudiča so sploh bili ustavljeni. Ob vsem tem se upravičeno sprašujem, katero področje vzgoje je tu zatajilo. Ko se človek sprehaja po ulicah v sosednji Avstriji, ki je mimogrede ena od držav z najmanjšim številom prometnih nesreč v Evropi, se upravičeno sprašuje, zakaj tu nihče ne uporablja mobilnega telefona med vožnjo, vozniki pa že nekaj metrov pred prehodom za pešce vestno ustavljajo svoja vozila in dajejo prednost pešcem. Tudi po pogovoru s policisti je mogoče hitro ugotoviti, da imajo vozniki povsem drugačen odnos do ostalih udeležencev v prometu, prav tako pa posvečajo veliko več pozornosti predvsem vzgoji najmlajših bodočih udeležencev v
prometu, ki se začne že v vrtcu. Ob tem ne morem mimo dejstva, da tudi v občini Logatec obstaja policist, ki s srcem in dušo skrbi za preventivo in vzgojo naših najmlajših bodočih udeležencev v prometu. Blaž Alič je policist-vodja policijskega okoliša na policijski postaji Logatec, in svoje službovanje večinoma posveča vzgoji mladih pri prvih korakih v prometu, saj se aktivno udeležuje vsakodnevnih predavanj na osnovnih šolah in sodeluje pri projektih, kot so kolesarski izpiti, in drugih aktivnostih, povezanih z vzgojo in preventivo v cestnem prometu. Večkrat se mu pri tem pridružim tudi sam in res je lepo videti vesele obraze nadobudnih malčkov, ki z velikim zanimanjem spremljajo napotke izkušenega policista, kako se je treba obnašati v prometu. Vsekakor sem v prišel do zaključka, da je vse premalo takšnih ljudi, ki se ukvarjajo tudi z vzgojo in izobraževanjem mladih pri srečevanju s prvimi samostojnimi koraki na področju cestnega prometa. Tudi Občina Logatec se kot represivni organ občinskega redarstva pridružuje preventivni politiki, saj iz statistike na terenu nedvomno izhaja, da opozorilo pooblaščene uradne osebe v večini primerov veliko bolj zaleže kot izrečena globa. Ob začetku novega šolskega leta znova opozarjamo voznike in vse druge udeležence v prometu, naj bodo še posebej previdni, saj so po dolgih in brezskrbnih počitnicah spet na cestah otroci, ki si želijo, da jim omogočimo varno pot v šolo. - Življenje je samo eno, ne pustimo, da ga prekine en sam telefonski klic ...
Jure Plečnik, višji nadzornik
INVESTICIJE V OBČINI
OBČINA LOGATEC JE V LETOŠNJEM LETU SREDSTVA VLOŽILA V ŠEST INFRASTRUKTURNIH PROJEKTOV.
Prenova garaže v Zdravstvenem domu Logatec
V sklopu investicijskega projekta Obnova prostorov tehničnih služb, laboratorija, prostorov za področje medicine dela, prometa in športa, obnova ostrešja nad otroškim in šolskim dispanzerjem, obnova garaže in oken, nabava medicinske in pisarniške opreme ter nabava reševalnega in terenskega vozila v Zdravstvenem domu Logatec, se je že v lanskem letu pričelo z gradbenimi, obrtniškimi in instalacijskimi deli pri obnovi Zdravstvenega doma. Izbrani izvajalec SGP Zidgrad Idrija d.d. je dela zaključil v začetku letošnjega leta. V lanskem letu je bilo v sklopu tega investicijskega projekta nabavljeno reševalno vozilo, v letošnjem letu pa je bila nabavljena potrebna medicinska in pisarniška oprema ter nazadnje še terensko vozilo. V mesecu juliju se je pričelo tudi z obnovo obstoječega garažnega objekta Zdravstvenega doma Logatec za službena vozila ter dve reševalni vozili. Obnovo garažnega objekta izvaja podjetje VG5 d.o.o. iz Ljubljane, ki naj bi z deli zaključilo konec meseca avgusta.
Novi podporni zidovi Martinj hrib in Vodovodna cesta
Za izvedbo Sanacije brežine in gradnjo opor-
nega zidu na cesti LK 227031 Vodovodna cesta in sanacijo opornega zidu na cesti LK 227241 Poljska pot-Notranjska, je bila dne 24. 4. 2012 podpisana pogodba za izvedbo del v vrednosti 38.049,56 EUR brez DDV. Izvajalec del, podjetje CPK d.d. iz Kopra, je v mesecu juniju 2012 izvedel dogovorjena dela kakovostno in v dogovorjenem roku.
Izvedba opornih zidov je zavarovala cestišče pred porušitvijo in izboljšala varnost vseh udeležencev v prometu.
Sanitarna kanalizacija in čistilna naprava Rovte
Gradnja sanitarne kanalizacije in čistilne naprave Rovte je v polnem zamahu. Iz-
o: Romana Hribar
vajalec del, Godina d.o.o. Kozina, je do sedaj izvedel vse glavne vode sanitarnih kanalov. Pri tem je treba pohvaliti dobro sodelovanje in dogovarjanje z vsemi lastniki zemljišč, na katerih so se izvajala dela. Nekaj težav smo imeli zaradi pomanjkanja asfalterskih skupin, kar je povzročalo zakasnitev izvedbe asfalterskih del. Trenutno poteka montaža opreme v vseh črpališčih in priključevanje črpališč na elektroenergetsko distribucijsko omrežje. Predvidoma po 20. 8. 2012 se bodo prvi objekti že lahko priključili na novo kanalizacijsko omrežje. Ponovno poudarjamo, da je vsak lastnik sam ob priključitvi objekta na javni kanal dolžan zagotoviti ločevanje meteornih vod od sanitarnih odpadnih vod. Na čistilno napravo se lahko odvaja samo sanitarna odpadna voda, kar je eden od najpomembnejših pogojev za pravilno delovanje čistilne naprave. Sama čistilna naprava je tudi končana. Prav tako je nameščena vsa strojna oprema. Treba je izvesti še zunanjo ureditev in počistiti gradbišče. Predvidoma konec avgusta 2012 bo izpeljan tehnični pregled objekta. Nato so predvideni minimalno trije meseci poizkusnega obratovanja naprave. Po prvih uspešnih meritvah rezultatov na iztoku čistilne naprave bo sledilo dokončno uporabno dovoljenje in predaja objekta.
Obnova kanalizacije in vodovoda na delu Režijske ceste v Gorenjem Logatcu
V začetku avgusta so se začela tudi dela pri dograditvi sanitarne kanalizacije in obnove vodovoda na delu Režijske ceste v Gornjem Logatcu, od stanovanjske hiše številka 16 do številka 23. Izvajalec del je JP Komunalno podjetje Logatec d.o.o., s katerim je podpisana pogodba v višini 41.437,27 EUR brez DDV na podlagi notranjega naročila. Dogovorjena dela obsegajo: gradnjo sanitarnega kanala z izvedbo hišnih priključkov v skupni dolžini 100 m, obnovo vodovoda in po potrebi obnovo meteornega kanala z vtočnimi peskolovnimi jaški, položitev cevne kanalizacije za javno razsvetljavo in obnovo voziščne konstrukcije z razširitvijo vozišča na najožjem odseku ceste. Rok za dokončanje del je 1. 9. 2012.
Gospodarska javna infrastruktura Grčare-vec
Investicija se nanaša na zagotovitev komu-
nalne, cestne in vodovodne infrastrukture ter javno razsvetljavo na območju novogradnje ter na že pozidanem območju naselja Grčarevec. Za izvedbo investicije je občina že pridobila sklep o sofinanciranju investicije, v mesecu avgustu pa tudi pogodbo o sofinanciranju investicije v višini 300.245,00 EUR s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Občina je tudi že izvedla postopek izbora izvajalca gradnje gospodarske javne infrastrukture Grčarevec. Izbrani izvajalec gradnje je podjetje PIRC GRADNJE d.o.o., Ljubljana, ki je bilo dne 6. 8. 2012 uvedeno v delo. Investicija bo v celoti zaključena konec letošnjega leta.
Obnova javne razsvetljave po Uredbi
Predmet investicije je rekonstrukcija obstoječih objektov javne razsvetljave v občini Logatec z namenom povečanja energetske učinkovitosti sijalk in svetilk ter zmanjšanja svetlobnega onesnaževanja v skladu z zahtevami Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Za izvedbo te investicije je občina v mesecu aprilu prejela sklep, da so ji odobrena evropska sredstva v višini 101.923,13 EUR, in sicer iz Kohezijskega sklada EU, v mesecu juniju pa je tudi že podpisala pogodbo o sofinanciranju investicije iz evropskih sredstev. V sklopu investicije bo zamenjanih: 870 kompletnih svetilk, 21 sijalk in predstikalnih naprav, 295 vodnikov med razdelilnikom v kandelabru do nove svetilke, 2 omarici z opremo, 1 oprema v obstoječi omarici, 14 konzol na lesenih in betonskih kandelabrih ter 22 konzol na objektih. Izvedba investicije bo pripomogla k zmanjšanju porabe električne energije v višini 328.849 kWh/leto glede na sedanjo porabo, kar bo vplivalo na znižanje stroškov električne energije ter stroškov letnega vzdrževanja. Občina se je v mesecu juliju lotila izvedbe javnega naročila za izbor izvajalca obnove javne razsvetljave. Načrtujemo, da bo izvajalec obnove javne razsvetljave izbran v mesecu septembru, če ne bo vloženih revizijskih zahtevkov, da bi lahko čim prej v letošnjem letu začeli z obnovo javne razsvetljave.
Občinska uprava Mateja Čuk
PARK MED KRPANOM IN MERCATORJEM
Občina je pričela z novo ureditvijo javnega odprtega prostora med Krpanom in Mercatorjem. Javni odprti prostor je ključna sestavina mesta, kot nosilec različnih pomenov in funkcij (kulturna, programska, strukturna) ki se med seboj prepletajo. Občina ni lastnica celotne zelenice, zato bo nova ureditev zgolj v delu, ki je bližji Tržaški cesti. Krajinski arhitekt, zaposlen v občinski upravi, je pripravil zasnovo parka. Ključni elementi ostajajo enaki; diagonalna pot se zgolj na novo tlakuje in razširi, na novo se uredi otoke za posedanje z izborom primerne urbane opreme (klopi, koši za smeti, paneli). Večji poudarek pa je namenjen tudi krajinski ureditvi, torej zasaditvi drevnine. Novost pa je še dvignjena hribina sredi parka, ki bo pripomogla k ustvarjanju zasebnosti v parku, saj je ta z dveh strani obdan s precej prometnima cestama. Park tudi ni načrtovan samo za določene skupine uporabnikov, so pa ravno zaradi raznolikosti uporabnikov prostori za posedanje med seboj ločeni. V postopku izbora izvajalca del je bilo izbrano Komunalno terena je bil s strani predstavnikov Zavoda za varstvo kulturne podjetje Logatec, ki je z deli že pričelo. Ker pa park leži v va- dediščine že opravljen in niso zaznali nobenih posebnosti. rovanem območju Logatec - Arheološko najdišče Longaticum,
bo potrebno izvesti še arheološko sondiranje. Površinski ogled	Občinska uprava
PRORAČUN ZA OBJESTNOST IN VANDALIZEM?
POPRAVA ŠKODE, KI NASTANE ZARADI OBJESTNOSTI, JE DRAGA. KER OBČINA ZA TO NIMA POSEBEJ NAMENJENIH SREDSTEV, SE SREDSTVA ZMANJŠUJEJO NA RAČUN DRUGIH. ZAGOTOVIMO BOLJ SPOŠTLJIV ODNOS DO URBANE OPREME!
Kolikokrat ste stali na avtobusni postaji in videli prevrnjene smeti? Kolikokrat ste videli, da je nekdo poškodoval kakšno javno zelenico, trgal rože? Vas moti, če vidite, da kdo sedi na naslonjalu klopi, namesto na sedežu in s tem umaže klop, da se na njej ne da več sedeti? Vas motijo z nožem vrisana imena in besede v lesene predmete urbane opreme? Ste veseli, če se vaš otrok lahko igra na igralih, ki jih je zagotovila občina? Se zavedate dejstva, da se vse začne pri vašem odnosu do javnega?
Objestnost in vandalizem sta negativna družbena pojava, ki se odvijata v nočnih urah, storilce pa je težko odkriti. Vandalizem in objestnost sta posledica nespoštljivega odnosa do okolice, sta protest proti osamljenosti, odraz lastnih stisk in agresivnosti. Vandalizem je lahko tudi kaznivo dejanje, predvsem pa škodljivo vpliva na vsakdanje življenje, medsebojne odnose, ruši občutek varnosti in dobro počutje v okolju. Kazenski zakonik vandalizma ne opredeljuje kot posebno kaznivo dejanje. Tako se vandalizem v Sloveniji obravnava in sankcionira skozi kazniva dejanja zoper premoženje (npr. poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega ali zgodovinskega pomena, ali naravne znamenitosti, poškodovanje tuje stvari itd.), kazniva dejanja zoper javni red in mir (npr. skrunitev grobov), kazniva dejanja zoper splošno varnost ljudi in premoženje (npr. poškodovanje ali uničenje javnih naprav) itd.
Vsi smo bili mladi in ušpičili marsikatero neumnost, vendar s premislekom in zavedanjem, da vse nekaj stane. V občini Logatec v zadnjih letih opažamo vse več poškodovane urbane in druge opreme, kar za občino predstavlja zajetne finančne posledice.
V tem letu je bilo poškodovanih in prevrnjenih kar nekaj košev za smeti, prevrnjenih in polomljenih ali drugače poškodovanih klopi (barva, vrzi v lesene letve), polomljenih košarkarskih tabel, polomljenih otroških igral, grafitiranja, izruvanih in ukradenih grmovnic, uničene javne razsvetljave in cestno-prometne
signalizacije. Najverjetneje nihče ne pomisli, da to tudi stane; morda mesečno plačo posameznih staršev. Kako bi bilo, če bi, da popravi nastalo škodo, morala mladina plačevati iz lastnega žepa? Tudi občinski proračun nima namenskih sredstev za popravilo škode, to pa pomeni, da se zmanjšajo sredstva za druge pomembnejše ureditve ali posege v prostor. Povejmo samo, da nova klop stane okoli 700 evrov, nov koš za smeti 400 evrov, eno igralo tudi do 5000 evrov. Ste si že dejali, da to ni malo? - Prav zato ni potrebe, da se tekmovalnost med vrstniki izraža v tem, kdo si upa več polomiti, ampak v tem, kdo si upa prepričati druge, da to ni prav!
Kako pa naj ukrepamo, ko opazimo vandalska dejanja? Policija pravi, da nikoli ne smemo ostati brezbrižni, češ, saj to ni moje, to se me ne tiče in podobno. Če opazite, da se nekdo vandalsko obnaša, ga skušajte opozoriti, naj tega ne počne, če pa presodite, da vašega poziva ne bo upošteval, pokličite policijo na tel št. 113 ali anonimni klic 080 1200.
Raziskave kažejo, da so problemi van-Ü
dalizma večplastni, njegovo reševanje pa težko in zapleteno. Združitev moči in znanja različnih institucij (povečana odgovornost šol za vandalistična ravnanja šolskih otrok, spodbujanje kvalitetnega preživljanja prostega časa mladih, spodbujanje kreativnosti mladih v javnem okolju), kakor tudi odgovornejša vzgoja staršev bi lahko pripomogle k učinkovitejši rešitvi nastalega problema, hkrati pa k večji varnosti. Stopimo skupaj!
INVESTICIJE V OBČINI
OBČINA TO LETO VLOŽILA NEMALO TRUDA IN SREDSTEV V KAR NEKAJ INVESTICIJ V IZOBRAŽEVALNIH IN VZGOJNIH USTANOVAH.
Prenova vrtca pod košem
Z investicijo v prenovo vrtca Pod košem smo pričeli že v lanskem letu, v letošnjem pa bo investicija v prenovo vrtca Pod košem v celoti zaključena. V okviru te investicije je bil izdelan dokument projektna tehnologija kuhinje, sama ureditev kuhinje (voda, elektrika, dovod zraka), brušenje in lakiranje parketa, ureditev centralne napeljave, keramičarska dela, prenova električnih inštalacij, barvanje oken. Za vrtec Pod košem je bil kupljen tudi nov sušilni in pomivalni stroj. Načrtovana je še ureditev zunanje terase vrtca, ki naj bi bila zaključena konec meseca septembra.
Obnova oken v OŠ 8 talcev
V OŠ 8 talcev se bodo v času poletnih počitnic zamenjala okna v nekaterih učilnicah, v kabinetu ter na hodniku. Vrednost investicije v zamenjavo najbolj dotrajanih oken znaša
25.000 EUR. Poleg zamenjave oken bo v OŠ 8 talcev zamenjanih še nekaj radiatorjev, in sicer v jedilnici in v nekaterih učilnicah na prehodu v športno dvorano.
Ureditev športnega igrišča v OŠ Tabor Logatec
Za OŠ Tabor Logatec se pripravlja idejna zasnova ter projekt za izvedbo ureditve športnega igrišča, ki zajema razširitev obstoječe večnamenske ploščadi pri OŠ Tabor v Logatcu. Z ureditvijo športnega igrišča bi šola pridobila prepotrebno atletsko stezo za izvedbo testiranj v okviru športne vzgoje, postavljena bodo košarkaško in rokometno igrišče ter igrišče za mali nogomet.
Obnova strehe v POŠ Laze
V podružnični osnovni šoli Laze se je v mesecu avgustu začela obnova dotrajane
strehe. Obnova strehe naj bi bila končana do začetka šolskega leta.
Zamenjava peči v OŠ Rovte
V	OŠ Rovte je bilo treba zamenjati staro in dotrajano centralno peč. Peč je bila zamenjana v mesecu juliju, poleg peči bo do začetka novega šolskega leta zamenjanih še nekaj ventilov na radiatorjih šole.
Ureditev otroških igrišč
V	letošnjem letu je bilo dokončno urejeno otroško igrišče za vrtec Tičnica, obnovljeno pa je bilo tudi otroško igrišče pri Narodnem domu, kjer je bila zamenjana obroba igrišča, pregledalo ter obnovilo oziroma popravilo pa se je tudi nekaj igral na tem otroškem igrišču.
Mateja Čuk Občinska uprava
KOMENTARJI NA INVESTICIJE
KAKO INVESTICIJE V IZOBRAŽEVALNE USTANOVE KOMENTIRAJO VODJE LE-TEH?
Miša Stržinar, ravnateljica OŠ Tabor Logatec: »Vlaganja v našo šolo, OŠ Tabor Logatec in okolico, se dogajajo praktično ves čas od njene ustanovitve. Posebno sem zadovoljna, da v tem času, ko se varčuje vse povprek, na občini razumejo naše prošnje bodisi k obnovi, dograditvi, ureditvi ... Šola je živa organizacija, spreminja se s krajem, časom, sledi potrebam učencev, normam staršev, zaposleni naj bi se radi vsakodnevno vračali. Večnamenski objekti delujejo tudi izven pouka, ko jih zasedejo krajani bodisi za šport in rekreacijo ali kulturo in razne ostale dejavnosti,delavnice, sestanke ... Objekt z zunanje ali notranje strani mora biti in ostati privlačen, urejen, funkcionalen, predvsem pa uporaben in čist. Vsega tega pa seveda brez posegov - investicij - ne gre. Na šoli se trudimo slediti novostim na področju podajanja znanja, zato smo že nekaj učilnic opremili v tako imenovane interaktivne učilnice, v jedilnico smo namestili dodatne nove mize in stole, dogradili smo nadstrešek pri kuhinjskem vhodu, razširjamo zunanje igrišče z atletsko stezo ... Omenjam le največje "projekte", saj je učinek njihove postavitve opazen takoj; s tem smo denimo zadovoljili potrebe učencev po vsakdanjih skrbno pripravljenih obrokih hrane, nadstrešek pripomore k dodatni varnosti živil in zaposlenih v šolski kuhinji v verigi prehrane, nova tehnološka oprema (interaktivne table in projektorji) pomeni, da bodo
naši otroci seznanjeni z napredno tehnologijo tudi, ko bodo šolanje nadaljevali drugod. Vložek v igrišča bo našim otrokom dal zagona in še boljših športnih uspehov na novih športnih področjih, predvsem na področju atletike. Vse to pa brez pomoči občine ne gre.«
Frida Rupnik, ravnateljica vrtca: »V enoti Pod Košem je bilo v poletnih mesecih kar precej postorjenega. Občina Logatec je urejala še zadnje podrobnosti v zvezi z odprtjem kuhinje. Vrtec je bil ob naši vselitvi septembra 2011 v zelo slabem stanju, zato je bil potreben celovite prenove. Investicije v enoti Pod Košem so potekale vse preteklo šolsko leto. Obnovljeni so bili vsi bivalni prostori, pralnica z vsemi stroji v njem, stene, talne obloge, radiatorji, obnova kuhinje pa se je nekoliko zavlekla, vendar so bila do 1. septembra končana vsa dela, umeščeni vsi potrebni kuhinjski aparati in kuhinja z novim šolskim letom že obratuje. Te dni se obnavlja še terasa na jaslični strani, ki pa se nahaja izven bivalnih prostorov in je zato z malo potrpljenja dela mogoče izpeljati. Vse teče v najlepšem redu, novih pridobitev smo zelo veseli in zadovoljni s celotno podobo enote Pod Košem. Sedaj, ko so dela praktično pri koncu, bomo vrtec predstavili tudi javnosti na otvoritvi, ki je napovedana za prvi teden v oktobru.«
DAN ODPRTIH VRAT UPRAVNEGA CENTRA LOGATEC
Ali veste katere javne in komercialne službe delujejo v Upravnem centru Logatec?
Ste seznanjeni z nalogami in pristojnostmi Občine Logatec in Upravne enote Logatec?
Se sprašujete zakaj ima Upravni center ravno streho in kje so prostori Rdečega Križa Logatec, kamor lahko prinesete že odslužena oblačila, šolske torbe ali otroški voziček?
Na vsa našteta in mnoga druga vprašanja vam bomo odgovorili ob
DNEVU ODPRTIH VRAT UPRAVNEGA CENTRA LOGATEC, ki bo v sredo, 19. 9. 2012, med 8. in 12. uro, ter 13. in 17. uro.
Obiščite nas in spoznajte ter pokukajte tudi v županove prostore.
Dan odprtih vrat poteka v organizaciji Občine Logatec.

september 2012
PROGRAM PRIREDITEV V OKVIRU
OBČINSKEGA PRAZNIKA
Sobota, 1. september 2012 - ob 9.00
JUTERSKOVO SREČANJE - 10. srečanje likovnih umetnikov. Likovniki bodo ustvarjali med krajani Laz in Jakovice. Sadove ustvajalnosti bodo na večer razstavili v Vaškem muzeju in galeriji Laze ob gostoljubju Nataše in Joerga Prestorja, Vaški muzej in galerija Laze
Org. in info: TD Lanski vrh Laze, 041 376 278 (g. Janez Sabec)
Sobota, 1. september 2012 - ob 18.30
RALLY MARINA SIMICA - Lastniki vojaških vozil iz II. svetovne vojne iz Italije se bodo na svoji poti po Sloveniji ustavili tudi v Logatcu, Parkirišče pred Upravnim centrom Logatec Org. in info: strelsko.drustvo.1991@gmail.com, 041 790 901
Sobota, 1. september 2012 - ob 20.00
Spinning (skupinska vadba na kolesih), Grajski park
Org. in info: Klub Grajski park, Darja Trpin, darja.trpin@gmail.com
Sobota, 1. september 2012 - ob 21.00
Beach Party Time - open air: večer v znamenju dance in house glasbe, ki nas bo popeljala v zaključek Logaškega poletja, odbojkarsko igrišče Grajski park, Org. in info: Klub Grajski park, Kristijan Oblak, grajskipark@gmail.com
Sobota, 1. september 2012 - celodnevno dogajanje
Turnir v odbojki na mivki, Org. in info: Odbojkarski klub Santana Logatec
Klub logaških študentov,
edelja, 2. september 2012 - ob 9.0
N
13. VEBROV MEMORIAL, Balinišče ob železniški progi Org. in info: Balinarsko športno društvo Logatec, 030 362 748 (ga. Jelka Kožman)
edelia, 2. september 2012 - ob 15.00
Otroške igre brez meja (vabljeni otroci od 1. do 8. razreda, da se pridružijo vodnim igram brez meja)
Org. in info: Dlan na dlan, Iris Cepič, iriska.cepic@gmail.com
Sobota, 8. september 2012 - ob 9.00
Tenis turnir v počastitev praznika občine Logatec, teniška igrišča Zapolje
Org. in info: Teniški klub Logatec, aljosa.gutnik@kabelnet.net N
edelja, 9. september 2012 - ob 9.00
Prvenstvo Notranjske v disciplini posamezno - finale člani,
Balinišče ob železniški progi
Org. in info: Balinarsko športno društvo Logatec,
030 362 748 (ga. Jelka Kožman)
edelja, 9. september 2012 - ob 14.00
Srečanje upokojencev Notranjske, Center veteranov Logatec Org. in info: Društvo upokojencev Logatec, 754 13 52
Ponedeljek, 10. september 2012 - ob 19.00
Prvo srečanje članov bralnega krožka Žarek - Beremo z Manco Košir. Na prvo srečanje v sezoni 2012/2013 so vabljeni tudi novi člani, ki se želijo priključiti bralnemu krožku, Knjižnica Logatec
Org. in info: Knjižnica Logatec, 754 17 22
Sreda, 12. september 2012 - ob 18.00
Ustanovni sestanek društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Logatec, Prešernova dvorana Narodnega doma Logatec Org. in info: Iniciativni odbor za ustanovitev društva, zanj Metka Rupnik, 051 316 422 in Bibijana Mihevc
Petek, 14. september 2012 - ob 17.00
Notranjska liga - Logatec 2: Blagajana, Balinišče ob železniški progi - Org. in info: Balinarsko športno društvo Logatec, 030 362 748 (ga. Jelka Kožman)
Sobota, 15. september 2012 - ob 16.00
2. državna liga zahod - Logatec : Kolektor Idrija, Balinišče ob železniški progi - Org. in info: Balinarsko športno društvo Logatec, 030 362 748 (ga. Jelka Kožman)
Sobota, 15. september 2012 - ob 20.00
8. EX TEMPORE - Zanimivosti Logatca (likovna razstava), Steklena galerija Sportne dvorane Logatec, Org. in info: Društvo likovnikov Logatec, 040 707 300 (g. Franc Godina)
edelja, 16. september 2012 - ob 18.00
Prireditev ob občinskem prazniku in 30. obletnici pobratenja
z Občino Repentabor, Sportna dvorana Logatec
Org. in info: Občina Logatec, romana.hribar@logatec.si
Torek, 18. september 2012 - ob 18.00
Za mobilnost ljudi, ne avtomobilov - spreminjanje potovalr navad s CIVITAS ELAN. Predavanje: dr. Sabina Popit, MC vodja ukrepa Visokokakovostni mobilnostni koridor v projektu CIVITAS ELAN, Upravni center Logatec Org. in info: Občina Logatec, romana.hribar@logatec.si
//A
Sreda, 19. september 2012 - od 8.00 dalje
Dan odprtih vrat Upravnega centra Logatec, Upravni center Logatec Org. in info: Občina Logatec, romana.hribar@logatec.si
Sreda, 19. september 2012 - ob 17.00
Test hoje, pri kapelici pod Sekirico Org. in info: Zdravstveni dom Logatec
Sreda, 19. september 2012 - ob 18.00
Javni prostor trajnostnega mesta in Trajnostna mobilno: uspešno prihodnost Logatca - Predavanje: mag. Katja Občina Logatec in dr. Aljaž Plevnik, Urbanistični ištitut RS, Upravni center Logatec
Org. in info: Občina Logatec, romana.hribar@logatec.si
Četrtek, 20. september 2012 - ob 17.00
Zarolaj se v teden mobilnosti - predstavitev rolanja in
izlet z rolerji po Logatcu, igrišče pred Narodnim domom Logatec
Org. in info: Sportno društvo Koš
Petek, 21. september 2012 - od 10.00
V MESTU BREZ AVTOMOBILA,
Cankarjeva cesta, Solska pot in Notranjska cesta
Org. in info: Občina Logatec, romana.hribar@logatec.si
Petek, 21. september 2012 - ob 10.00 ter ob 16.30
Cesta ni igrišče - interaktivna predstava o varnosti v prometu za otroke - Dan brez avtomobila v Logatcu, Cankarjeva cesta Org. in info: Občina Logatec in Knjižnica Logatec
Petek, 21. september 2012 - od 9.00 do 18.00
Knjižnica za vse generacije - predstavitev dejavnsoti knjižnice in ustvarjalne delavnice za otroke - Dan brez avtomobila v Logatcu, Cankarjeva cesta
Org. in info: Knjižnica Logatec, 754 17 22
Petek, 21. september 2012 - ob 19.00
Izganjalci smisla - večer Literarnega društva Zeleni oblaki s pesnikom, pisateljem, urednikom in glasbenikom Milanom Deklevo, Kulturni dom KS Tabor Logatec
Org. in info: Literarno društvo Zekeni oblaki, zeleni.oblaki@gmail.com
Sobota, 22. september 2012 - ob 12.00
Praznik logaških dobrot - predstavitev lokalnih avtohtonih jedi, logaških sladkih in slanih dobrot, izdelkov iz mleka in medu, povezovanje z lokalnimi pridelovalci in ponudniki domačega sadja, zelenjave, suhomesnatih izdelkov in ostalega, Grajski park Logatec Org. in info: Društvo Klub evropskih žensk Logatec, 031 606 441
Sobota, 22. september 2012 - ob 16.00
2. državna liga zahod - Logatec : Žiri, Balinišče ob železniški progi Org. in info: Balinarsko športno društvo Logatec,
030 362 748 (ga. Jelka Kožman) N
edelja, 23. september 2012 - ob 9.00
Polfinale državnega prvenstva v igri v krog za člane, Balinišče ob železniški progi - Org. in info: Balinarsko športno društvo Logatec, 030 362 748 (ga. Jelka Kožman)
Petek, 28. september 2012 - ob 17.00
Notranjska liga - Logatec : Sinja Gorica, Balinišče ob železniški progi Org. in info: Balinarsko športno društvo Logatec, 030 362 748 (ga. Jelka Kožman)
Petek, 28. september 2012 - ob 19.00
Zaključna prireditev Moja dežela lepa in gostoljubna, Narodni dom Logatec - Org. in info:041 370 247 (g. Matjaž Kurent)
Sobota, 29. september 2012 - ob 10.00
Zaključna prireditev Poletavci - poletni bralci - zaključna prireditev poletnega mladinskega bralnega projekta s podelitvijo nagrad, ploščad pred Knjižnico Logatec (v primeru slabega vremena bo prireditev v Veliki dvorani Narodnega doma Logatec) Org. in info: Knjižnica Logatec, 754 17 22
Občina Logatec
Občina Logatec
CpTEMBes
EUROPERR mOBIUTY UIEEK
.6. do 22. se
e giba
Občina Logatec vas vabi, da se udeležite dogo
>g°d|
ob Evropskem tednu mobilnosti
Upravni center Logatec
torek, 18. 9. 2012, ob 18.00
Predavanje: Za mobilnost ljudi, ne avtomobilov - spreminjanje potovalnih navad s CIVITAS ELAN, dr. Sabina Popit, MOL, Vodja ukrepa Visokokakovostni mobilnostr koridor v projektu CIVITAS ELAN (organizator: Občina Logatec)
sreda, 19. 9. 2012, od 8.00 dalje
Kapelica pod Sekirico - TEST HOJE (organizator: Zdravstveni dom Logatec)
sreda, 19. 9. 2012, ob 18.00
Upravni center Logatec
Predavanji: Javni prostor trajnostnega mesta, mag. Katja Žagar, Občina Logatec in Trajnostna mobilnost za uspešno prihodnost Logatca, dr. Aljaž Plevnik, Urbanistični inštitut RS anizator: Občina Logatec)
rtek, 20. 9. 2012, ob 17.00
rišče pred Narodnim domom Logatec Zarolaj se v teden mobilnosti - predstavitv rolanja in izlet z rolerji po Logatcu (organizator: Športno društvo Koš)
petek, 21. 9. 2012, od 10.00 V MESTU BREZ AVTOMOBILA
Cankarjeva cesta - stojnice in predstavitve društev ter organizacij (organizator: Občina Logatec)
10.00 ter 16.30 - Cesta ni igrišče - interaktivna predstava o varnosti v prometu za otroke (organizator: Knjižnica Logatec in Občina Logatec) v primeru slabega vremena bo predstava v Športni dvorani
10.00 - 13.00 - Otroško dopoldne
prevoz otrok iz osnovnih šol na dogodek, avtoprevoznik: Franc Oblak, s.p.
16.00 - 18.30 - Logatčan, prava smer je gibanje 16.00 - 18.30 - Spretnostni kolesarki poligon
(organizator: Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu)
17.00 - Predstavitev pravilne in varne vožnje s kolesom, vožnja po ulicah Logatca, zbirno mesto: stojnica Policijske postaje Logatec (organizator: Policijska postaja Logatec)
18.30 - Hoja s palicami, zbirno mesto: stojnica Ad Pirum (organizator: Zavod za intelektualne dejavnosti Ad Pirum in Skike klub Slovenija)
16.30 - 18.30
Brezplaèni lokalni javni pre
krožna pot: Železniška postaja parkirišče TUŠ - parkiršče TC parkirišče Zdravstveni dom Lo
Sončni Log - Grajski park, avtoprevoznik: Karli Verbič, s.p.
Zapora Cankarjeve ceste bo v petek, 21. 9. 2012 od 8.00 do 20.00 ure. V primeru slabega vremena aktivnosti na \ Organizator prireditve si pridružuje pravico do spremembe programa.Veè vsebin na www.logatec.si
na prostem odpadejo