1 A. \'\\\. 1945
S svobodnimi demokratičnimi volitvami si ustvarjamo boljšo bodočnost!
Cena 2 din, mesečno 8 din
Leto I. - Štev. 11
Informacijski vestnih OOOF Celje, izhaja vsak petek
V Celju, dne 10. avgusta 1945
Strnjeno v povorkah je prišlo naše ljudstvo na volišče
Nekaj misli o naših volitvah
V nedeljo so bile volitve v nekaterih krajih našega okrožja. Izredno visoki volivni rezultati so pokazali, da se naše prebivalstvo popolnoma zaveda važnosti sedanjih dni, ko si slovenski narod prvič v zgodovini sam postavlja svojo ljudsko oblast. Volitve še niso končane, večina naših krajev si bo svojo oblast postavila še v prihodnjih dneh. V nas vseh pa vlada te dni prav praznično razpoloženje.
Te dneve svobodnih volitev lahko z vso upravičenostjo imenujemo praznik slovenskega ljudstva. Ta praznik sicer ni zaznamovan v nobenem koledarju, zaznamovalo pa si ga je slovensko delovno ljudstvo samo v svojih srcih. Sanjalo je o njem že takrat, ko je tujec še z vsemi sredstvi skušal zatreti slovensko besedo.
Danes, ko je napočil za naše delovno ljudstvo, ki je bilo stoletja izkoriščano, brezpravno in zatirano, dan vstajenja in prebujenja, dan ko si ljudstvo svobodno izbira iz svoje srede ljudi, katerim brezpogojno zaupa, je v slehernem srcu praznično razpoloženje.
Na vsak velik praznik se slovensko ljudstvo pripravlja. Njegova stara navada je, da za velike praznike te-1 meljito očisti svoj dom. Tudi tokrat ie slovensko ljudstvo na predvolivnih sestankih očistilo veliki svobodni slovenski dom vsega nečistega.
S studom in zaničevanjem so naši revirski rudarji, delavke, žene. in mladina, kakor tudi meščani iz Celja in kmetje iz Vranskega in Slovenj-gradca na predvolivnih sestankih po-metli iz svoje srede vse, kar je bilo gnilega in nevrednega, da stopi k svetemu slovenskemu oltarju — k svobodnim volitvam.
To nedeljo je bil njih veliki praznik. Po vseh krajih si videl slavoloke v cvetju in zelenju in na njih izraz njihovega mišljenja »Svobodno volimo«. Prvič v zgodovini si slovenski narod piše sodbo sam. V^e je ozaljšano s slovenskimi in jugoslovanskimi zastavami. Povsod vidiš slike dveh največ-
jih zaščitnikov in tvorcev za svobodo slovanskih narodov, slike maršala Tita in generalisima Stalina.
Strnjeno, v povorkah, z zastavami na čelu, so prišli volit revirski rudarji revirske delavke, matere in mladina, šli so na volišče, da si postavijo svojo delavsko oblast in da manifestirajo svojo pripadnost Osvobodilni fronti. Prav tako je s pesmijo na ustih prišla na volišče in manifestirala po ulicah dijaška in delavska mladina v Celju, kot so se tudi naši kmečki možje in žene iz Vranskega in Slovenj-« gradca s harmoniko na okrašenih vozovih pripeljali na volišča.
Tudi drugi kraji se sedaj pripravljajo na ta veliki praznik, da bodo položili temelj svoje ljudske oblasti. Ali jim pa morejo volitve, ki so se preteklo nedeljo po nekaterih krajih pri nas vršile, v čem koristiti? Da. predvsem na nekaj naj jih opozore:
Čeprav so imeli vsi kraji v sedaj izvoljenih Narodno osvobodilnih odborih na kandidatni listi tudi zadovoljivo število žena, se je celo dogodilo, da so bili ponekod izvoljeni v odbor sami. moški. Neka ženica je baje pri volitvah rekla: »Žen ne bom volila, one itak niso za politiko!«
Ni tukaj mesto za to, da bi razpravljali o zmožnosti žene za politiko, le nekaj bi k temu pripomnil! Ali ni slovenska žena v narodno osvobodilni borbi dosti doprinesla k naši skupni stvari? Ali ni kot borka in politična aktivistka dokazala svojo popolno enakopravnost in tudi »politično zmožnost«? Mislim, da ta dejstva zadosti jasno govore in vsekakor popolnoma ovržejo še star način mišljenja o naši ženi. Prepričan sem, da bo žena, ravno nasprotno, prinesla v naše NO odbore novega duha in še zrelejšega pojmovanja demokratičnosti ljudske oblasti.
Volivci, ki bodo svoje NO odbore šele izvolili, naj torej popravijo napako, ki so jo storili nekateri kraji, ki so si postavili v svoj odbor le moške.
„Prinašamo vam" pozdrave bratov in sestra v Trstu"
Tržaška mladina v Celju
Skupina tržaške mladine, ki je obiskala razne kraje v Sloveniji, je v sredo zvečer prispela tudi v Celje.
Pred okrajnim odborom so se zbrali Celjani, pionirčki, mladina z zastavami, vojaštvo s svojo godbo, da pozdravijo rojake iz Trsta in jim pokažejo povezanost z brati onstran de-markacijske linije. Bilo je že temno, ko sta prispela oba tržaška avtomobila. Nista se še dobro ustavila, ko ju je že obkolila celjska mladina in so navdušeni vzkliki zaorili po trgu. Stiskanje rok, smeh, pozdravi. Slovenske in italijanske besede so se mešale, vsa srca je zajel topel val prisrčnosti in iskrenega bratstva.
V imenu Okrajnega odbora OF Celje je pozdravil mladino iz Trsta tovariš Močnik. V svojem govoru je kratko orisal 25-Ietno trpljenje in suženjstvo primorskega naroda pod fa-
šističnim režimom. Kljub temu, da so bile našim rojakom onstran meje odvzete prav vse človečanske pravice, ni mogla nobena sila italijanskega fašizma naroda uničiti. Ob kapitulaciji Italije se je slovensko in italijansko delovno ljudstvo združilo v borbi za svobodo in svoje pravice. A kljub velikanskim žrtvam, ki jih je to ljudstvo doprineslo v borbi proti skupnemu sovražniku, Trst in velik del Primorske še ni svoboden. Na delu so še fašistične reakcionarne sile, ki ga hočejo ponovno zasužniti. Toda danes sta slovenski in italijanski delovni človek v Trstu tako tesno povezana, da ju nihče ne more več razdvojiti. Manifestacije tržaškega delavstva so nam jamstvo, da se je ljudstvo že samo odločilo za našo novo Titovo Jugoslavijo.
»Vsa Slovenija, vsa Jugoslavija z našo veliko zaveznico SZ in vse ostale slovanske države kakor tudi ves demokratični svet so na naši strani!«
Kot drugi je v imenu XIV. srbske brigade povzel besedo komisar tov. Kandic, ki je ponovno povdaril povezanost Jugoslovanske armade in tržaškega delovnega ljudstva v osvobodilnem boju za Trst in izrazil trdno upanje vseh jugoslovanskih narodov, da kmalu sprejmejo še neosvobojeni primorski živelj v svojo sredo.
Ko je še tov. Jelica kot zastopnica ZMS pozdravila goste, je spregovoril v imenu tržaške mladine tov. Mitka v slovenskem in tov. Stare Milan v italijanskem jeziku.
»Prinašamo vam pozdrave bratov in sestra v Trstu, Slovenija nas je sprejela kakor mati. Mi prihajamo iz še neosvobojenega Trsta. Prihajamo, da vidimo, kako uživate sadove svoje borbe. Tudi mi smo se borili skupno z vami, a za nas borba še ni končana.
»Trst je naš! Trst je naš!«
»Tujega nočemo, svojega ne damo!« so zadoneli vzkliki, kakor iz enega grla.
»Eviva Tito!« »Eviva Jugoslavia democratica federativa!« »Evivà 1' u-nitä!« je odgovoril zbor tržaške mladine.
Govornik je nadaljeval z ginjenim glasom: »Ne bomo klonili. Vztrajno se bomo borili in zahtevali svoje pravice. Vsi v Trstu vidimo, Italijani in Slovenci, da je naša bodočnost, naše življenje mogoče samo v Titovi Jugoslaviji.«
Med ponovnimi vzkliki primorski antifašistični mladini, združeni Sloveniji, maršalu Titu in generalisimu Stalinu, je zastopnik tržaške mladine končal svoj nagovor.
Celjani so nato povedli svoje goste v Celjski dom, kjer so jim z lepo uspelo prireditvijo prikazali kulturno delo naše mladine.
V četrtek dopoldne so si Tržačani, ki sami pripadajo delavstvu velike tovarne strojev v Trstu, ogledali Vestnovo tovarno, kjer jih je delovna mladina, vajenci in vajenke, prisrčno sprejela.
Mi vsi, Slovenci in Jugoslovani, smo prepričani, da ni daleč čas, ko se nam ne bo več stisnilo srce ob misli na brate in sestre s Primorskega. ko bodo tudi oni smeli uživati pravice, za katere so se borili ramo ob rami z jugoslovanskimi narodi. Tržaška mladina bo ponesla naš pozdrav vsej neosvobojeni Primorski in našo sveto besedo, da ji bomo tudi vnaprej stali ob strani v boju proti fašistični reakciji.
Primorske žene na obisku v Šmarju pri Jelšah
Pred nekaj dnevi je doživelo ljudstvo v Šmarju pri Jelšah ganljiv, nevsakdanji dogodek. Pripeljale so se preproste ljubeznive primorske ženice. Oblečene so bile v črnino, glave pa so jim pokrivale na primorski način zavezane rute. 2e nekaj besed iz njihovega razgovora je pokazalo, da so to partizanske matere, ki so sicer izgubile svoje drage može in sinove, pa so vendar ponosne na te žrtve, saj so bile dane za ceno svobode jugoslovanskih narodov. Toda bodo li te žrtve prinesle svobodo, pravo demokratsko svobodo tudi «jim primorskim partizanskim materam? O tem so govorile Primorske žene svojim šmar-skim tovarišicam, ko so v tamkajšnji okolici iskali grobove svojih padlih sinov in mož.
Primorske žene so si takoj osvojile srca šmarskega ljudstva, saj so tako preprosto in ljubeznivo govorile z vsakomur in vedno povdarjale, kako srečni so Primorci, ker vidijo, da niso sami, da z njimi živi in čuti ves jugoslovanski narod, ki kar tekmuje med seboj v ljubezni do primorske zemlje in njenih prebivalcev. Zatrjevale so, da so prav tako tudi primorska srca predana nam, Slovencem in Jugoslovanom. Dolga je bila pot in žalostna, ker so šle iskat grobove, vendar so se te poti v Slovenijo veselile, ker so vedele, da pridejo
med svoje, med tovariše v nesreči in sreči, med tovariše v borbi in svobodi. Veselile so se te preproste primorske partizanske matere in žene ljubezni slovenskega ljudstva, saj je to ob vsaki dani priliki tudi z dejanji dokazalo.
Ta obisk je ponovno potrdil iskreno bratstvo med primorskimi Slovenci in nami. Primorske žene so na prijateljskem sestanku s šmarskimi tovarišica-mi prosile, naj poneso pozdrave primorske zemlje v poslednjo slovensko vasico, da bo vedel zadnji slovenski delavec in kmet, kako zelo si Primorski Slovenci želijo naše ljubezni, saj jo bodo vračali na kar prisrčnejši način. Šmar-ske tovarišice naj povedo vsemu slovenskemu ljudstvu, da sleherno primorsko srce utriplje v naši skupni borbi za , čimprejšnjo združitev, kar je prirodna in sveta pravica nas vseh.
O vsem tem in še mnogočem so se porazgovorile Primorke na tem, rekel bi zgodovinskem prijateljskem sestanku v Šmarju. Srca vseh so bila tiste kratke urice na Primorskem in brez vsakega dogovora so šmarske žene spontano posegle v svoje denarnice in zbrale precejšnjo vsoto za partizanske matere, ki so v narodno-osvobodilni borbi izgubile svoje hranitelje in rednike. Slovo je bilo prisrčno in je izzvenelo z iskrenim vabilom: na svidenje v Trstu in Gorici!
Okrožni odbor Rdečega križa Slovenije v Celju bo priredil 12. avgusta 1945 pod naslovom
MAKEDONSKI DAN
zbiralno akcijo v denarju in naturali jah (živež) po vsem celjskem okrožju.
Zaradi nezaslišanega terorja fašistov v Egejski Makedoniji beže v trumah bosi in goli naši bratje po krvi iz Grčije preko meje v Jugoslavijo. Na klic naših bratov se moramo odzvati vsi brez izjeme in staviti vse sile v to, da uspe nabiralna akcija za naše brate Makedonce.
Z ljudsko samoiniciativnostjo bomo prebrodili socialne težkoče
S konference okrajnih socialnih referentov v Celju
V sredo je bila v sejni dvorani	obleki, živežu in orodju za najbolj pri-
Okrajnega odbora OF Celje-mesto	zadete kraje.
okrožna konferenca referentov vseh	V Ljubljani je zbranih 15 vagonov
okrajnih socialnih odsekov. Zboroj-	oblek in perila, od česar je večji del
vanje je vodila tov. Anica Vipotni-
kova, članica OOOF Celje, ki ije uvodoma pozdravila udeležence, med njimi tudi šefa kabineta socialnega ministrstva tov. dr. Obračuniča iz Ljubljane.
Sledila so poročila iz posameznih okrajev, ki so pokazala velike socialne potrebe našega ljudstva, saj je okupator ponekod povzročil težko popravljivo škodo. Ta poročila pa so tudi pokazala, da večina referentov ne pojmuje pravilno socialne politike. Njim je glavna naloga razdeljevanje podpor in reševanje prošenj. Prav tako gledajo socialne probleme vse preveč z vidika tako zvanega lokal-patriotizma, kar je za našo skupnost zelo nezdrav pojav. Izgubljajo se v birokratizmu.
Vsi referati so izzveneli v dejstvo, da so pomoči najbolj potrebni v brežiškem, sevniškem, krškem in kozjanskem okraju, kjer so vračajoči se izseljenci našli neobdelana polja, po-žgane in izropane domove, skratka, pravo pustoš. Opaziti je, da ima ljudstvo prav v teh krajih najbolj zdravo pojmovanje o reševanju socialnih problemov, kajti tam ne poudarjajo zahtevo po podporah, marveč si skušajo pomagati z zadružništvom, s sa-mopomočjo in s krediti.
Referenti iz omenjenih krajev so poročali, da bodo obnovili stanovanja in pohištvo z mizarskimi zadrugami, brezposelnost bodo omilili na ta način, da bodo ujetnike zamenjali z domačimi delavci, kajti vojni ujetniki naj bodo zaposleni pri težkih javnih delih.
Zdrav pojav v vseh okrajih pa je ustanavljanje dečjih domov in otroških zavetišč. Na ta način bodo matere razbremenjene in bodo lahko našle zaposlitev, sirote pa bodo dobile v teh domovih pravilno in dobro vzgojo. V mnogih krajih so že ustanovili oziroma nameravajo ustanoviti javne kuhinje, kar je drug zdrav primer reševanja socialnih vprašanj in dokaz samoiniciativnosti. Če bodo vsi okraji imeli tako zdravo pojmovanje reševanja socialne politike kakor Slov. Konjice, ki bo ustanovil v svojih krajevnih odborih tako zvane samopomoči, ne bo treba več godrnjanja zaradi premajhnih kreditov za podpore in pomoči od zgoraj. V konjiškem okraju nameravajo prirediti tečaje za domačo obrt, katero skušajo tu vpeljati in na ta način nuditi zaposlitev nmogim delovnim rokam.
Nato je šef kabineta socialnega ministrstva tov, dr. Obračunič v poljudnih besedah orisal namen in pomen socialne politike. Potreben je pravilen odnos do naše ljudske oblasti. Ozdravljenje položaja leži v naših sposobnostih in v našem delu. Če gledamo iz te perspektive ni socialno ministrstvo neka blagajna za izplačevanje podpor, marveč je ustanova zaradi izrednih razmer, ki nam jih je zapustila vojna. Vsak državljan mora sedaj žrtvovati, mobilizirati je treba vse množične organizacije, naše žene in mladino, ustanavljati samopomoči, zadruge in priti do res prave samoiniciativnosti. Takrat bomo videli, kako kmalu bodo rešena vsa socialna vprašanja. Vas naj pomaga vasi, sosed sosedu, federalna edinica drugi in ne smemo ceniti žrtev po vrednosti, marveč po dobri volji. Organizirati je treba nabiralne akcije v
namenjen za prizadete kraje v izse-Ijeniškem pasu. Kraju, ki so do 80 odstotkov uničeni, porušeni ali požgani imajo po zakonitih določilih pravico brezplačne hrane iz pošiljk UNRRE. Oskrba otrok naj se vrši samo v zavodih, ker imamo od tega dvojno korist: matere bodo lahko zaposlene, otroci pa bodo pravilno vzgojeni. Pripravlja se zakon o reviziji novih in starih invalidov. Novi invalidi iz NOV bodo prišli iz civilnega v vojaški sektor in jim bo vojno ministrstvo izplačevalo invalidnine. To ministrstvo bo
prešolalo invalide za druge poklice, tako da se bodo invalidi zopet lahko sami preživljali z delom. Vsepovsod, kjer je potrebno, naj se ustanavljajo javne kuhinje, kar bo mnogo doprineslo k povoljni rešitvi perečih socialnih vprašanj. Zavedati se je treba, da prihaja denar na kmete izključno le po delavcu in nameščencu, zato je potrebna mobilizacija vseh razpoložljivih sredstev, da bo dotok denarja na naše podeželje čim večji.
Tov. Anica je nato poudarjala potrebo po tesni povezavi v delu posameznih odsekov, po odstranitvi najmanjših pojavov birokratizma in po čim tesnejšem sodelovanju krajevnih in okrajnih odborov z ljudstvom.
Tedenske politične vestì
Sklepi »Velikih treh« v Potsdamu.
Beograd, 3. avg. (Tanjug.) Snoči je bilo izdano v Moskvi, Londonu, Wa-shingtonu in Berlinu uradno poročilo o konferenci v Potsdamu med gene-ralisimom Stalinom, predsednikom Trumanom in ministrskim predsednikom Attleejem. Svet zunanjih ministrov petih velesil bo pripravil načrt mirovnih pogodb. Sprejeti so bili ukrepi, ki bodo za vedno onemogočili Nemčiji ogražanje svetovnega miru. Nemčija bo morala dati odškodnino za izgubo in trpljenje, ki ga je povzročila. Vojni zločinci morajo priti pred naglo sodbo, O razmejitvah bo odločala mirovna konferenca. Fran-cova Španija ne more v organizacijo Združenih narodov.
Kongres albanske Osvobodilne fronte. Tirana, 6. avg, (Tanjug.) V Tirani se je začel velik kongres NOF Albanije, Na tem kongresu razpravljajo o važnejših problemih sedanjosti in o perspektivah za bodočnost. Kongres je priprava za svobodne volitve, ki jih albanski narod še ni nikoli doživel. Je priprava za volitve v ustavotvorno skupščino, ki bo dala nov duh in nove oblike vladavine demokratski Albaniji.
Za svobodne volitve v Italiji. Rim, 6, avg. (Tanjug.) 2. avgusta je bila skupna seja vodstva italijanske socialistične stranke in vodstva Komunistične partije. Da bi se okrepil sporazum o koordinaciji dela, so sklenili ustanoviti narodni odbor za zavaro-
vanje zvez med obema strankama. Obe stranki sta sklenili, da zavarujeta svobodne volitve, da se odločno nostopi proti vsem poskusom potvor-be svobodnega izraza ljudske volje.
Komunistična stranka Anglije bo podpirala laburistično vlado. London 2. avg, (Tanjug.) Agencija Reuter poroča Komunistična partija Anglije je obljubila laburistični vladi vso podporo v izvajanju velikih socialističnih sprememb in v vodenju politike mednarodnega sodelovanja.
Protifašistične mladinske organizacije v Nemčiji. Berlin, 2. avg. (Ass. Press.) Poveljnik sovjetske vojaške uprave v Nemčiji, maršal Žukov je dovolil ustanovitev protifašističnih mladinskiho rganizacij v vseh večjih in srednjih mestih po Rdeči armadi zasedene Nemčije.
Vojna na Daljnem vzhodu. London, 6. avg. Letalske veletrdnjave neprestano napadajo Japonsko. Ameriške in filipinske čete so pokončale nadaljnjih 5000 Japoncev na Mindanau in severnem Luzonu. Kitajske čete so napredovale nad 30 milj od Kvejlina. V Burmi je bilo zapadno od reke Sit-tang ubitih in uje.tih okoli 10.000 Japoncev. Supertrdnjave so vzpostavile popolno b lokado v vodah Japonskega otočja. Japonska prejema sedaj manj kakor polovico hrane in si-rovin, ki so potrebne za prehrano njenih čet in civilnega prebivalstva. Pristanišča na otokih so zaprta z minami, odvrženimi iz zraka.
Kaj je novega ?
Nove pošiljke UNRRE za Jugoslavijo. V Trst je prispela ladja »Maho-nay« z blagom UNRRRE za Jugoslavijo, Ta pošiljka je vsebovala obleko, čevlje, hrano .traktorje in tovorne avtomobile.
Švedska bo poslala Jugoslaviji zdravila in medicinske instrumente. Predsednik švedskega odbora za mednarodno pomoč je obljubil izdatno pomoč Švedske federativni Jugoslaviji^ v zdravilih in medicinskih instrumentih. Poslali so že tri vagone blaga v vrednosti 10 milijonov din.
Štajerski krvniki ujeti. Iz Gradca poročajo, da so ujeli zloglasnega gau-lajterja Uiberreitherja in njegove krvniške pomočnike Franca Por-tschyja, Carstanjena, personalnega referenta Serneca in ptujskega okrož nega načelnika Frica Bauerja.
Sto traktorjev za mariborsko okrožje. Narodna vlada Slovenije je dodelila mariborskemu okrožju 100 traktorjev za obdelovanje njiv in travnikov. Za obnovo kmetij je nabavljenih 90 glav plemenske živine in nekaj plemenskih konj. Med kmete
bod razdelili 13 vagonov suhih repnih rezancev in 17 vagonov oljnih tropin.
Sovjetski arhitekti so se odzvali povabilu svojih bolgarskih tovarišev in prisostvovali kongresu bolgarskih arhitektov, na katerem so razpravljali o tesnem sodelovanju pri gradbeni obnovi.
Tekstilno blago za Slovenijo. Vsa
okrožja federalne Slovenije so prejela te dni prvi obrok tekstilij, s čimer je bila potreba po oblačilih vsaj za silo krita. Na podlagi posebnega ključa so okrožja prejela 32.000 m moškega blaga, 37.000 m ženskega blaga, 112.000 m blaga za perilo, 25.000 m blaga za hišno perilo, 12.000 parov nogavic in 1000 garnitur ženskega perila.
Prvi zlet fizkulturnih društev Slovenije bo 18. in 19. avgusta v Ljubljani. Za udeležence je dovoljena brezplačna vožnja po železnici. Tudi za beograjski zlet, ki bo od 26. avgusta do 2. septembra, bo dovoljena brezplačna vožnja.
Strokovna organizacija v pomoč Zgornji Savinjski* dolini
V torej je bila širša plenarna seja Krajevnega strokovno-zveznega sveta v Celju, na kateri so kot glavno točko dnevnega reda obravnavali vprašanje nujne pomoči Zgornje Savinjske doline.
Delavci in nameščenci vseh tovarn, podjetij in ustanov so enodušno sklenili, da bodo poleg podpore z obleko pomagali prizadetemu prebivalstvu Zgornje Savinjske doline tudi na ta način, da bodo delali po dve uri preko svojega časa in z izkupičkom teh nadur tudi gmotno prispevali k obnovi socialnega in gospodarskega življenja prizadete pokrajine. Krajevne strokovne organizacije bodo prevzele stroške za postavitev lesenih kočic, ki naj bodo poškodovancem predhoden dom, dokler ne bodo imeli zopet svojih zidanili _ hiš. Ta zasilna naselja pa bodo potem, ko so izpolnila svoj prvotni namen, služila kot počitniške kolonije za delavsko deco in za okrepčila potrebne delavce.
Prav gotovo bo vse prebivalstvo z vsemi sredstvi priskočilo k izvršitvi tega vzglednega sklepa in s tem pomagalo čimprej ustvariti zgornje-savinjčanom normalne življenjske pogoje.
Zgornja Savinjska ;dolina dobi traktorje, pluge in stroje
Dne 1. avgusta je bilo v Gornjem-gradu veliko kmetijsko zborovanje vseh krajevnih kmetijskih referentov okraja.
Okraj bo nabavil dva vagona semenskega ovsa, nekaj detelje in rži. Sprejet je bil tudi predlog, da bodo sejali čim več grašice, za "Kar bodo" i dobili umetno gnojilo. Kmetje naj gojijo čim več telet, da bomo čimprej dosegli predvojno število goveje živine. Za odgojo mlade plemenske živine bodo prejeli živinorejci nekaj tečne hrane. Zgornjesavinjski kmet bo redil čimveč merjascev bele pasme, katerih odvišno število bodo prodali v druge okraje. Jagnjeta je treba čuvati, da se ovčjereja čimprej obnovi. Paziti je treba na dobro pleme z dobro kvalitetno volno.
Za dvig gospodarstva so sklenili kmetje kupiti dva traktorja, 120 plugov in šest sejalnih strojev.
Kljub temu, da je bil zgornjesavinjski kmet tako težko prizadet po okupatorju, noče bfti v breme drugim krajem, temveč se hoče z lastno pridnostjo in samoiniciativnostjo izkopati iz gospodarskih težkoč.
Čebelarstvo v Senovem
Malo je krajev v Sloveniji, kjer bi bilo čebelarstvo tako razvito, kakor v Senovem in Rajhenburgu, saj predstavlja zelo važno gospodarsko panogo tega kraja, kjer je sedaj že 54 čebelarjev. Ti imajo okoli 600 panjev, iz katerih bodo dobili letos nad en vagon prvovrstnega medu.
Telovadni nastop
v Rimskih toplicah
Celjski fizkulturni društvi FD »Celje« in FD »Olimp« sta priredili v nedeljo 5. avgusta v Rimskih toplicah telovadni nastop za tovariše partizane, ki so tam na zdravljenju. Po kratkem in prisrčnem nagovoru tovariša komisarja se je pričel nastop s pestrim sporedom. Na programu so bile proste vaje mladine in pionirčkov, orodna telovadba, plavanje in odbojka. Razveseljivo dejstvo je, da dosegajo posamezni telovadci kljub štiriletnemu premoru polagoma svojo predvojno višino. Med plavalci se je pojavilo nekaj zelo sposobnih mladink in mladincev.
Drobne vesti
Manifestacijska proslava v Gornjem-gradu. Gornjegrajska mladina je ob obletnici osvoboditve Zgornje Savinjske doline priredila lepo proslavo, na kateri je mladinska aktivistka tov. Vera z jedrnatimi besedami podala potek borbe za osvoboditev in se zahvalila podpolkovniku tov. Borštnarju za uspešno obrambo Gornjegrada.
Zagrebčani na komemoraciji v Zdo-lah. Preteklo nedeljo se je vršila v Zdo-lah nad Brežicami, kjer je padel junak-borec Rudi Rožanc-Slavo, žalna svečanost, katero je priredilo Slovensko kulturno in prosvetnp društvo »Narodni dom« iz Zagreba. Komemoracije so se udeležili tudi Celjani in mnogi aktivisti slovenske OF v Zagrebu, Slovenska mladina v Zagrebu je postavila na kraju smrti tov. Rudija lep spomenik, katerega so obsuli s cvetjem in venci. Na žalni svečanosti so govorili zastopniki »Narodnega doma«, zagrebške mladine, zagrebških Slovencev, Celjanov in domačinov. Zastopnica hrvatske mladine je podčrtala tesno povezanost slovenskih in hrvatskih partizanov, ki so ramo ob rami zmagovali in umirali.
Brez ljudstva ne gre. Pretekli teden so ustanovili v Sv. Lovrencu pri Sv. Pavlu pri Preboldu zadružni odbor, v katerega so se vrinili tudi taki, ki za časa okupacije niso imeli preveč čistih rok. Tako je bila za poslo-vodkinjo imenovana med ljudstvom nepriljubljena oseba, ki je ves čas okupacije zvesto služila okupatorju in pošiljala s svojega službenega mesta pakete svojcem, naše vojske se pa ni spomnila. Na pritožbo neke to-varišice je bil sklican masovni sestanek, na katerem je ljudstvo postavilo nov odbor, ki bo v resnici zastopal vse njegove želje in potrebe.
„-^Avtobusna zveza s kozjanskim okrajem. Od 10. t. m. bosta Kozje in Pod-sreda spet dobila avtobusno zvezo s Celjem.
Mladina iz Loc-Lipoglav se je javila na prostovoljno žetev in napravila 107 delovnih ur. Za RK je nabrala 170 jajc, 21 kg bele moke, 3 kg masti, 2 kg sladkorja, mnogo sadja, nekaj medu in na-pekle 20 kg peciva.
Za porušeno Solčavo. Na lastno vzpodbudo so nabrale vasi Mozirje, Loke, Lepa njiva in Ljubija precejšno količino živeža za prebivalstvo porušene Solčave, kar je bilo ljudstvu razdeljeno dne 5. t. m. ZMS in AFŽ je nabrala po teh vaseh 250 kg kruha, 100 kg buč, 10 kg suhega sadja, 200 kg kumare, 50 kg svežega fižola, 100 kg suhega fižola, 120 kg salate, čebule, zelja in ohrovta, 200 kg krompirja in 60 kg jabolk. Okrajni odbor OF Gornjigrad pa je preskrbel
350 konzerv, 60 steklenic pokalice za otroke in 10 lit. vina za stare može in ženice, katerih svojci so žrtvovali svoja življenja za lepšo bodočnost slovenskega ljudstva.
V Solčavi je bil preteklo nedeljo ustanovni občni zbor Nabavljalne in prodajne zadruge. Čeprav je vsa vas pož-gana, ljudje marljivo delajo na zadružnem polju. Sedaj imajo zasilno trgovino v Gasilskem domu.
Šolska mladina v Štorah je organizirana v pionirčke, ki vztrajno vežbajo v telesni vzgoji. Na šoli so ustanovili tudi Podmladek Rdečega križa. Razen denarja je šolska mladina nabrala mnogo perila, oblek, sukanca, nogavic in čevljev, dalje sladkorja, jajc, moke itd. Tudi pri nabiranju starega materiala mladina ni zaostajala. Za naše ranjene borce so šolarji nabrali 100 kg borovnic.
Avtobusna zveza Celje-Dobrna. 1. avgusta je bil vzpostavljen redni avtobusni promet na progi Celje-Dobrna. Avtobus ima zveze z vsemi vlaki.
Avtobus na progi Šoštanj-Slovenjgra-dec. 1. avgusta je pričel vozit avtobus na progi Šoštanj-Slovenjgradec. Avtobus ima v Šotanju zvezo z vlakom iz Celja ter na povratku iz Slovenjgradca do vlaka proti Celju.
Nabavljalna in prodajna zadruga v Sv. Pavlu pri Preboldu je pričela te dni poslovati. Zanimanje za zadrugo je veliko. Prodajali bodo tudi zelenjavo.
Mladinke v Kapli v vranskem okraju so priredile preteklo nedeljo zvečer v dvorani pri Radišku lepo povolilno proslavo s pestrim sporedom, ki je obsegal govore, deklamacije, pevske in glasbene točke ter lepe igrice.
Zadružništvo v Šoštanju. Nedavno je bil v Šoštanju ustanovni občni zbor Nabavne in prodajne zadruge. V šo-štanjskem okraju poslujejo zadruge v Šoštanju, Velenju - premogovnik in v Šmartnem ob Paki. Pripravljalni odbor je sklenil, da se te zadruge združijo v gospodarsko močno centralo s sedežem v Šoštanju.
Zagorske žene in dekleta pri obnovi bivše tovarne »Vesta«. V sredo 2. avg. so se zbrale topliške in zagorske žene in dekleta ter v povorki z godcem na čelu odšle pred bivšo tovarno »Vesta«, kjer so zagrabile za kramp in lopate ter pomogale pri obnovi tega poslopja.
Ljudstvo je špekulanta na mestu obsodilo. V okolico Slov. Konjic je nedavno prišel nek sadni nakupovalec, ki se je kmetom predstavil za »pooblaščenca« mariborskega okrožja. Vplival je na kmete, da so mu morali prodati jabolka mnogo pod uradno ceno. Zato je ljudstvo špekulanta ovadilo. Kmetij-
......pio ßS
ski odsek je že kupljeno sadje zaplenil, ljudstvo pa je sebičneža kar na mestu obsodilo: moral je plačati razliko v ceni in 2000 din globe za socialno skrbstvo.
Produkcija velenjskega rudnika, ki
je znašala tik pred kapitulacijo Nemčije komaj 116 ton dnevno, se je do današnjega dne dvignila že na 670 t. Pri tem moramo seveda upoštevati, da je bilo pod okupacijo manj ljudi, kajti večina rudarjev je sabotiralo delo. Če pa primerjamo sorazmerje delovnih sil s produkcijo v mesecu aprilu in juliju tega leta, vidimo lep uspeh delavske aktivnosti, posebno,
če se pri tem oziramo na razmere ob prevratu, ko je bilo vse razpušče-no in deformirano in se je moralo spraviti šele v normahii tir.
Žetev v Zgornji Savinjski dolini.
Letošnja žetev v Zgornji Savinjski dolini je bila povprečna. Nekaj žita je uničila suša, nekaj ga je potolkla toča. Razen ovsa je žito že pospravljeno, mlačev pa je v polnem teku. Okraj je dobil za mlačev 700 litrov bencina in 400 litrov nafte, kar so razdelili med posestnike. Okraj Žalec je dal za mlačev požganim vasem na razpolago traktor na lesni plin.
Kajuha si lastijo
V predzadnji številki »Nove poti« sem čitala članek »Celjska gimnazija v duhu novega časa«, ki me je v resnici vznemiril. V svojem gpvoru omenja prof. Bračko, sedanji direktor celjske gimnazije, med drugim, koliko političnih delavcev lil borcev je izšlo iz celjske gimnazijd, ' imensko pa omenja partizanskega pesnika Kaju-ha. Pri tem pa je g. prof. Bračko popolnoma pozabil, da je Kajuha ravno celjska gimnazija vrgla iz šole tik pred koncem 5. šolskega leta. Onemogočila mu je tudi študij v Ljubljani in mu pretila, da ga bodo izključili celo iz vseh šol v Jugoslaviji. Ker pa niso bili vsi profesorji istega mnenja, se je Kajuhu posrečilo, da je bil sprejet v mariborsko realno gimnazijo. Tam je nadaljeval šolo do tedaj, ko je moral na »orožne vaje« v Ivanjico, kamor je bilo do tedaj odpeljanih toliko naših najboljših mož in fantov.
Komu gre zahvala tudi za to naklonjenost, se da sklepati. Vse to se je godilo jasno zaradi tega, ker tedanjim vodilnim gospodom ni bilo po volji, da je naša mladina mislila jasno in predvidevala to, česar še mnogi sedaj niso sprevideli.
Na noben način torej ne dovoljujem kot Kajuhova mati, da si ga lasti celjska gimnazija, kjer je bil toliko preganjan in to shmo zaradi svojih zdravih političnih nazorov. Morda je g. prof. tudi na to pozabil, da ga niti sprejeti ni hotel, on in g. prof. Bitenc, češ, da nima časa za take ljudi. Šla sem s težkim srcem premišljujoč, ali pride kdaj še čas, ko bomo tudi mi ljudje in nas ne bodo gonili ter pred nosom loputali vrat.
Če vsi pozabijo kakšne krivice so delali našim študentom razni profesorji, Kajuhova mati ne pozabi «tega nikdar — preveč so trpeli naši sinovi.
Kajuhova mati
Višje vojaško sodišče izreklo sodbo o celjskih zločincih
Sodbe vojaškega sodišča Mariborskega vojnega področja senata v Celju glede na smrt z obešenjem odnos-no s streljanjem obsojenih vojnih zločincev in narodnih sovražnikov, in
sicer:
Pajdaš Avgusta, roj. 21. 9, 1901, Wagner Franca, roj. 21. 6. 1898, Golob Karla, roj. 14. 1. 1907, Avsec Franca, roj. 15. 7. 1927, Negro Antona, roj. 4. 1. 1902, Novak Franca, roj. 25. 1. 1907, Šmid Matije, roj. 30. 12. 1879, Turnšek Alojza, roj. 16. 5. 1909, Bauer Maksa, roj. 15. 5. 1893, Kresnik Franca, roj, 15. 5. 1893, Cmok Silve, rojene 14, 12. 1921
je vojaško sodišče IV. Vojne oblasti
v Ljubljani kot drugoinstančno sodi-
šče potrdilo o izreku o krivdi in o izreku o kazni.
Sodbo glede Jamnika Arturja, roj. 11. febr. 1902, ki je bil od tukajšnjega sodišča obsojen na 15 let robije, in glede Dornika Ernesta, roj. 30. 11. 1906, obsojenega od tukajšnjega sodišča na pet let robije pa je drugoinstančno sodišče spremenilo v izreku o kazni ter oba obsodilo na smrt s streljanjem.
Sodbe se še niso izvršile, ker so se vsi obsojenci poslužili pravice za pomilostitev, ki jim jo daje zakon o podelitvi amnestije in pomilostitve z dne 5. julija 1945 in katera se preko federalnega ministra za pravosodje pošlje v odločanje predsedstvu AV-NOJ-a v Beogradu.

Boris Gorbatov
8
Neuklonljivi
Raztrgane ciganke v umazanih pisanih oblekah enolično ponujajo: daj, da ti prerokujem! Moški žalostno od-migavajo z roko. Ženske pristajajo. Oziraje se ali ne prihaja Nemec ali stražnik mrmrajo vračarke s strastnim prepričevalnim šepetom:
—	Tvoj sokol je živ, golobica. Čakaj, vrnil se bo. Mnogo muk je pretrpel. V reko je tonil — ni utonil, v ognju je gorel — ni zgorel, sovražnik ga ni ubil in bomba je priletela, a ga ni zadela. Vrnil se bo, golobica s prvim snegom, po sneženi poti, pričakuj ga!
—	Bog daj! — vzdihnejo in se križajo žene.
Okoli slepca, ki prerokuje iz knjige za slepce je posebno mnogo žena.., Invalid s prstom drsi po črkah, ki jih ne vidi... žene se že prično jeziti.
— Krvave reke se bodo izlile, — enolično čita slepec, — v teh rekah se bo zadavil sovražnik človeškega rodu in zgodilo se bo ... — s težavo otipava izbočene črke, a žene, napol mrtve od strahu in upanja čakajo odgovora.
Nad trgom in nad mestom leži bolestna, nemočna tišina: glasovi in zvoki nimajo dovolj moči, kakor da tu ne bi hodili ljudje, temveč prikazni. Samo italijanski vojaki barantajo bučno in veselo. Veličastni so ti kraljevi mušketirji s peresi na klobukih, ko nališpani z ženskimi cunjami in starinami, prežeti s trgovsko strastjo, prodajajo svoje in pokradeno, menjajo, kupujejo in na licu mesta kupljeno zopet prodajajo.
A nenadoma se tišina na trgu raztrga, zlomi. Nekdo ves iz sebe krik-ne: Racija! — Zmešnjava nastane, vse prične mrzlično bežati. Mimo Tarasa beže ljudje. Njihove obraze vidi spačene od groze. Čuje se streljanje in krik.
Ruski velefilm
„Branila je domovino"
Kinomatografa v Celju predvajata ruski velefilm »Branila je domovino« Snov je vzeta iz sedanje velike domovinske vojne SZ in je na monumentalen način prikazano na eni strani vse tisto veliko trpljenje sovjetskega ljudstva pod nemškim okupatorjem in na drugi strani njegova zagrizena borba za osvoboditev in neomajno zaupanje v svojo zmago..
Prav lahek ti je odgovor na vprašanje: Zakaj je mogla zmagati SZ? Mogla in morala je zmagati zato, ker je vse sovjetsko ljudstvo to hotelo in je bilo pripravljeno za to žrtvovati vse, tudi svoja življenja.
Osrednja osebnost dogajanja je Praskovja Ivanovna, Nemci so ji ubili ranjenega moža in otroka. Vse svoje misli in dejanja posveti sedaj samo še borbi proti Nemcem, Iz ljudstva, ki je
zbežalo pred strašnim nemškim terorjem v gozdove, ustanovi partizanski odred »P«, S svojimi junaškimi zgledi popelje odred od zmage do zmage in postane slavna partizanka »P«, Ko dobi pozimi sporočilo, da je Moskva padla, je edina, ki se temu odločno upre. »Laž je! Predraga je narodu Moskva, da bi jo mogel dati!«
Poda se po vaseh, dviga ljudstvu moralo in ga poziva k uporu. Ujamejo jo in sodijo. Obsojena je na smrt na vešalih. Ljudstvo pa jo je imelo prerado, da bi to dopustilo. Na dan usmrtitve napadejo postojanko, po-tolčejo Nemce in jo osvobode. Sovjetska zastava zopet zavihra v Oso-lovki. Praskovja stopi na oder, kjer bi morala biti usmrčena in ko zabrne nad glavami osvobojenih vaščanov avionski motorji, pokaže vzradošče-na v zrak: »Moskva nam pošilja pozdrave!«
Film je režijsko kot igralsko na izredni višini, V Celje si vsekakor še in še želimo takih filmov.
OBJAVE
Ukaz o amnestiji
Beograd, 5. , avgusta. Današnji »Službeni list« je objavil naslednji ukaz:
Na podlagi čl. 4. odloka o vrhovnem zakonodajnem izvršnem predstavništvu Jugoslavije kot začasnemu organu vrhovne narodne oblasti v Jugoslaviji in na podlagi čl. 1. in 5. zakona o podelitvia mnestij in pomilostitve ter na predlog predsednika zvezne vlade in ministra za narodno obrambo objavlja predsedništvo Antifašističnega sveta narodnega osvobojenja Jugoslavije naslednji ukaz o splošni amnestiji in pomilostitvi.
Člen 1. Splošna amnestija se podeluje:
1.	Vsem osebam, ki so sodelovale v čatni-ških in nedičevskih enotah, v enotah hrvaškega in slovenskega domobranstva, muslimanski milici in skipetarskih oboroženih formacijah v službi okupatorja ali pa so jih podpirale, kakor tudi vsem osebam, ki so pripadale enakim političnim organizacijam ali enakemu administrativnemu odnosno sodnemu aparatu.
2.	Vsem osebam, ki so dezertirale iz Jugoslovanske armade ali pa se niso odzvale mobilaziciji, pa do dneva objave tega ukaza niso prešle na stran sovražnika.
3.	Vsem osebam, ki so sodelovale z oku-patorjem na kulturnem in umetniškem po- ' lju, v kolikor to sodelovanje ni presegalo obsega njihove običajne poklicne delavnosti.
4.	Vsem osebam, ki so klevetale ali žalile Jugoslovansko armado, njene predstavnike, narodne oblasti in njihove organe.
Člen 2. Od amnestije po čl. 1. točka 1. so izvzeti:
1.	ustaši, ljotičevci in pripadniki ruskega prostovoljskega zbora, razen onih, ki so bili nasilno mobilizirani po 1. januarju 1942.
2.	Osebe, ki so v omenjenih formacijah in organizacijah zakrivile zločine, kakor so «boj, požig, rop, posilstvo in slično.
3.	Osebe, ki so bile člani Kulturbunda, ovaduhi, agenti, uradniki in drugi funkcionarji Gestapa, Ovre in sploh tajne politične policije v službi okupatorja in prekih sodišč.
4.	Ideološki pobudniki, organizatorji in voditelji, oni, ki so v večjem obsegu financirali in gmotno podpirali zgoraj omenjene organizacije, kakor tudi višji operativni in : -' -rini poveljniški kader, počenši od poveljnikov in načelnikov bataljonov navzgor (poveljniki in načelniki polkov, brigad, divizij in zborov] šefi, načelniki in višji voditelji uradniškega aparata.
5.	Osebe, ki so pobegnile v inozemstvo pred odgovornostjo narodnim oblastem.
Člen 3. Amnestija po čl. 1 velja samo za one osebe, proti katerim do dneva objave tega ukaza ni bila izrečena pravnoveljavna obsodba za dejanja, ki so bila storjena.
Za osebe po čl. 1. točka 1. in 2„ ki so na begu pred narodno oblastjo, se bo uporabila amnestija, ako se v roku enega meseca po objavi tega ukaza javijo narodnim oblastem na razpolago.
Člen 4. Podeljuje se splošna amnestija:
1.	Vsem vojaškim osebam, ki so bile obsojene do dneva objava tega ukaza s prav-noveljavnimi obsodbami vojaških sodišč, pa jim je bila kazen izrečena pogojno ali pa je bilo njeno prestajanje — izvršitev odgode-no do konca vojne.
2.	Vsem civilnim osebam, ki so bile do dneva objave te*a ukaza obsojene s pravno-veljavnimi obsodbami vojaških sodišč, pa jim je bilo prestajanje — izvršitev kazni odgo-deno do konca vojne, ako so bile mobilizirane in so sodelovale v osvobodilni vojni v sestavu vojaških edinic Jugoslovanske armade.
Člen 5. Pomiloščajo se vse osebe, ki so bile do dneva objave tega ukaza pravno-veljavno obsojene za dejanja, omenjena v čl. 1 točka 1. do 4., ter se jim oprošča neprestani del kazni prisilnega dela brez odvzema svobode, kazni odvzema svobode s prisilnim delom, pri čemer se prej izrečene / kazni prilagode čl. 1. in 10. zakona o vrstah kazni.
DRŽAVNOGRADBEHO PODJETJE
„PIONIR"
CELJE
*
sprejme večje število zidarjev in gradbenih delavcev. - Za hrano in stanovanje je preskrbljeno. Prijaviti se je v pisarni podjetja : Celje, Trubarjeva ulica 35.
Ta pomilostitev se ne tiče oseb, navedenih v čl. 2. tega ukaza.
Člen 6. Pomiloščajo se vse ostale osebe, k^ so bile do dneva objave tega ukaza pravnoveljavno obsojene na kazen prisilnega dela brez odvzema svobode, na kazen odvzema svobode in na kazen odvzema svo bode s prisilnim delom, pri čemer se prej izrečene kazni prilagode členom 1 in 10. zakona o vrstah kazni, in sicer:
1.	Osebam, ki so bile obsojene na omenjene kazni za čas do enega leta, se odpusti nadaljnje prestajanje kazni.
2.	Osebam, ki so bile obsojene na navedene kazni za čas od 1 do 2 let, se odpusti polovica izrečene kazni.
3.	Osebam, ki so bile obsojene na navedene kazni za čas od 2 do 5 let, se odpusti tretjina izrečene kazni.
4.	Osebam, ki so bile obsojene na navedene kazni za čas od 5 let navzgor, se odpusti petina kazni.
Odpuščeni del kazni se računa od skupno izrečene kazni po obsodbi.
Člen 7. Od pomilostitve po čl. 6 se iz-vzamejo:
1.	Osebe, ki jim je bila kazen dosmrtne robije zmanjšana na čas kazni na podlagi zakona o vrstah kazni.
2.	Osebe, navedene v točki 1, 3, 4 in 5 člena 2 tega ukaza.
Člen 8. Odločbe po tem ukazu izdajajo ona sodišča, pri katerih se vodi ali se je vodil postopek na prvi stopnji.
Osebe, ki menijo, da so obsežene z amnestijo odnosno pomilostitvijo po tem ukazu, pa se amnestija ne bo uporabila za nje, odnosno se jim kazen ne bo zmanjšala, se morejo obrniti na sodišče, navedeno v prvem odstavku tega člena.
Proti odločbi navedenega sodišča ima prizadeti pravico pritožbe na pristojno višje sodišče v roku 8 dni od dneva, ko mu je bila izročena odločba sodišča.
Pristojno višje sodišče odloča o pritožbi končno ter proti njegovi odločbi ni redne pritožbe.
Člen 9. Pooblašča se ministrstvo za pravosodje demokratične federativne Jugoslavije, da skrbi za izvršitev tega ukaza in da rešuje vsa sporna vprašanja, ki bi nastala pri njegovem izvajanju.
Člen 10. Ta ukaz stopi v veljavo z dnem objave v »Službenem listu« demokratične federativne Jugoslavije.
Beograd, 3. avgusta 1945.
Predsednik dr. I. Ribar 1. r. tajnik M. Peruničič
Rudarska šola sporoča
17. septembra 1945 se bo pričel na Državni rudarski šoli v Celju reden pouk. Kandidati za I. letnik naj vlagajo prošnje za sprejem na ravnateljstvo do 31. avgusta. Prošnji naj prilože spričevalo o dovršenih šolah (najmanje 4. razrede osnovne šole), dokazila o štiriletni praksi na rudarskih oziroma fužinarskih podjetjih, zdravniško spričevalo in oceno OF odnosno NO odbora glede nravstvene in politične zanesljivosti.
Za sprejem v I. letnik se polaga sprejemni izpit iz računanja (osnovnega) in jezika. Sprejemni izpiti za II. letnik se letos izjemoma ne bodo vršili.
Šoli bo priključen internat, v katerem bodo dobivali dijaki hrano in stanovanje.
Bivši dijaki te šole, ki v šolskem letu 1940-41 zaradi vojnih razmer niso mogli prejeti končne ocene, morejo nadaljevati študij sledeče:
Za dijake III. letnika rudarske in fužinar-ske stroke je predviden jesenski tečaj, ki bo končan do božiča. Končni izpiti te bodo polagali pred zaključkom I. semestra.
Dijaki I. in II. letnika bodo mogli nadaljevati prekinjeno šolanje s početkom II. semestra (15. februarja 1946). Pri tem bodo dijaki I. letnika, ki so dovršili leta 1940-41 prvi semester s pozitivnim uspehom, priključeni rednemu I. letniku.
Prijave za nadaljevanje študija naj vlagajo, opremljene z zdravniškim spričevalom in nravstveno in politično oceno, na ravnateljstvo do omenjenega roka.
Potrdila kakršne koli oblike, izdana od okupacijskih oblasti o šolanju na rudarski šoli v Celju, so neveljavna!
Ravnateljstvo
IUUUtùiMiH
tovariškemu občinstvu, da sedaj, po vrnitvi iz pregnanstva, izvršujem vsa brivska in frizerska dela v bivši podružnici Celje, Kocenova ulica 2 poleg hotela „Evrope" za cenjeni <£bisk se priporoča
R. Grobelnik
brivec in gledališki frizer Celje
lju, nekaj pa tudi vojni bolnici v Mariboru, kjer se zdravijo partizani iz celjskega okrožja. — Adolf Presinger je podaril RK Celje 100 din namesto venca na grob umrlega prijatelja. — Vsem darovalcem prisrčna hvala!
r MALI OGLASI n
PROFESORICA išče čisto, opremljeno sobo. Ponudbe na uredništvo »Nove poti«.
RUŠČINO, tudi konverzacijo poučuje profesorica. Naslov v uredništvu »Nove poti«.
DRAGOCENO VIOLINO, staro, zamenjam za kolo ali obleko. Blazuto, Kasaze 13, Pe-trovče.
4-CEVNI RADIO APARAT, dobro ohranjen, baterijski, zamenjam za električnega, 320 voltnega. Naslov v upravi »Nove poti«.
DEKLE, staro 15 let, ki ima veselje do šivanja, išče mesto šiviljske vajenke v okolici Celja. Strašek Amalija, Krtince 46, pošta Podplat.
STARE POLICE, dobro ohranjene za špecerijsko trgovino, kupim. Lavrič, Teharje.
TEKSTILNI TISKARSKI MOJSTER s 15-
letno prakso, išče službo v Sloveniji. Naslov: Brulc, Šmartno v Rožni dolini 38, Celje.
MOŠKI ŠIVALNI STROJ prodam. Vpra-I šajte v Celju, Cesta na grad št. 65.
RUSKI TEČAJ
Tovariši(-ice), ki so se prijavili za tečaj in se še niso udeležili pouka, naj pridejo v ponedeljek ob 20. zvečer v državno realno gimnazijo, soba 33, pritličje, ter se pridružijo pouku v tej skupini. Druge skupine so že polnoštevilne.
Tečaj RK se prične 3. septembra letos. Prijave (za moške in ženske) se sprejemajo v pisarni RK; Celje, Trg mučenikov.
RAZGLASI
Zadnja ponovitev kantate »Hej partizan«
bo v soboto 11. avgusta ob 20. zvečer v Celjskem domu. Nastopi tudi govorni zbor s »Slovensko pesmijo«. Cene iste. Predpro-daja vstopnic v Domu ljudske prosvete.
POŠTA CELJE SPOROČA
Počenši z nedeljo dne 12. t. m. se ukinja nedeljska dostava poštnih pošiljk po pismo-noših, delila pa se bo zato nedeljska pošta na pošti med 9. in 10. dopoldne v pritličju, in sicer v dvorani za sprejem pisemske pošte, — Bivše imetnike poštnih predalov opozarjamo na možnost zopetne dodelitve. — Posestnike radioaparatov ponovno opozarjamo na dolžnost prijave bodisi kot naročniki ali pa samo kot lastniki. Podrobne informacije dobite pri okencu za pisemsko pošto.
ZADRUGAM IN TRGOVCEM V VEDNOST
»Navod«, podružnica Celje, javlja okrajnim odborom OF Celje-mesto, Celje-okolica, Žalec, Laško, Vransko in Konjice, da 14. in 15. avgusta, to je v torek in sredo, pisarna in skladišče (Mestni mlin, Celje) zaradi inventure ne poslujeta. Strank ta dva dni ne bomo sprejemali,
— ZAHVALE —
UGLAŠEVALEC KLAVIRJEV in harmonijev se priporoča. Turin, Celje, Spodnja Hudinja 103.
OPREMLJENO SOBO išče v Celju ali
bližnji okolici železniški uradnik. Vprašaj-šajte pri Glavaču, nadzorništvo brzojava, — postaja Celje.
KNJIGOVODKINJA, vešča tudi ostalih pisarniških del, išče primerne zaposlitve. Naslov v upravi »Nove poti«.
IŠČEM ŽAGO v najem ali nameščenje kot žagovodja. Naslov v upravi »Nove poti«.
LONČENO PEČ, novo, prenosljivo, nekaj pohištva, dvoplamni plinski kuhalnik i» ši-__j
valni stroj »Singer«, prodam, Naslov r upravi »Nove poti«.
KINEMATOGRAFI
METROPOL: Ruski velefilm »Branila je domovino«. Predstave vsak dan ob
17.	in 19. uri.
DOM: Ruski velefilm »Branila je domovino«. — Predstave vsak dan ob
18.	in 20. uri.
— GROBOVI--ì
RK Nova vas in Črnolica sta te dni organizirala nabiralno akcijo za pogorelce na Planini. Zbrali smo mnogo stvari, različnega pribora, poljskega in drugega orodja, kuhinjske posode, steklenic, kozarcev, moške in ženske obleke, mila, denarja itd.
Okrajni odbor OF Celje-okolica se s tem iskreno zahvaljuje RK KOOF Novi vasi in Črnolici, posebno pa tov. Mici Čretnik, ki je organizirala nabiranje darov. Takim vzgledom naj sledijo tudi dejanja drugih.
Okrajni odbor RK Laško je poslal RK Celje 128 kg medu, Okrajni odbor RK Šmarje pri Jelšah pa 2426 jajc, kar se je razdelilo dečjim domovom in vojnim bolnicam v Ce-
Liboje, Šoštanj, Zavodnje, Marenberg, Za svobodo domovine je daroval življenje
ROŽANC RUDI - SLAVO
Padel je dne 4. avgusta 1942 v Močniko-vem grabnu pri Zdolah.
Celje - Beograd, dne 7. avgusta 1945.
Žalujoči: mati, brat, sestre in ostalo sorodstvo ■»■■■■■■■IIHBHHilHBBnBBBS
Mlad in poln nad je podlegel okupatorjevi
tiraniji
BOŽIČ JOSIP-PINO
ustreljen dne 10. avgusta 1941 v Mariboru. Celje, Trst, Knežak na Primorskem, Zadar
Potrti naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je po težki bolezni za vedno zapustil srčno ljubljeni mož, skrbni in najboljši očka, sin in brat
MILAN KOCJAN
partizan, direktor keramične industrije v Libojah.
Pogreb nepozabnega pokojnika je bil v sredo 8. avgusta ob 10. dopoldne iz mrtvašnice farnega pokopališča v Šoštanju.
Žalujoča žena Štefanija in hčerki Tita in Tajda Rodbine: Kacjan, Ritovšek in Ročnik Liboje, Šoštanj, Zavodnje, Marenberg.