Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 21. decembra 2022. Cena: 1,46 EUR Leto: XXII ŠT. 11 I 30. november 2022 6 V Šempetru »iz oči v oči« o okužbah zaradi vode 7 Izvolili župane in 95 svetnikov za nov mandat 24 Nevidna preobrazba Ajdovske deklice 25 Pia o energijah L. K. B. P. Letošnjemu novembru lahko mirno rečemo volilni mesec, saj smo kar trikrat imeli priložnost, da odidemo na volišča in se odločamo o precej pomembnih nosilcih oblasti in temah, ki bodo krojile naš vsakdanjik v prihodnjih letih. Dobili smo prvo predsednico v zgodovini Slovenije Natašo Pirc Musar, izvolili nove lokalne oblasti in se na zakonodajnih referendumih na prvo adventno nedeljo odločili za vse tri novele zakona, ki jih je SDS postavila na ljudsko glasovanje po potrditvi v državnem zboru. V Spodnji Savinjski dolini smo se v prvem krogu volitev odločili o tem, kdo bodo župani v naslednjem štiriletnem obdobju, zato še na drugo adventno nedeljo na volišča ne bo treba. Že pred volitvami je bil znan župan v Občini Tabor, brez protikandidata bo svoje delo nadaljeval Marko Semprimožnik. V sedlu po rezultatih volitev ostajajo tudi Janko Kos v Žalcu, Tomaž Žohar v Braslovčah in Jože Kužnik na Polzeli. V Preboldu, potem ko se po sedmih mandatih poslavlja Vinko Debelak, bo poslej županoval mag. Marko Repnik. Na Vranskem so po 28 letih vodenja Franca Sušnika dobili županjo Natašo Juhart. Izvolili smo tudi člane novih občinskih svetov in v primeru Občine Žalec tudi krajevnih in mestne skupnosti. Več na str. 7, 8, 9 in 13. Marta Razgoršek in Manica Janežič Ambrožič, po rodu iz Žalca, sta v Hiši sadeži družbe predstavili položaj na RTV Slo v okviru referendumske kampanije. Postanite naročnik Utripa Savinjske doline Občane Občine Braslovče obveščamo, da z januarjem 2023 Občina Braslovče mesečnika Utrip Savinjske doline ne bo več odkupovala za svoja gospodinjstva. Zato vas vabimo, da postanete mesečni naročniki na naš časopis. Letna naročnina za 11 številk Utripa Savinjske doline, ki poroča o dogodkih in ljudeh šestih spodnjesavinjskih občin, je le 16 evrov. Naročilnico najdete na strani 17. K naročanju vabimo tudi vse občane občin Polzela in Vransko, ki še niso naročniki, prav tako tudi podjetja, javne zavode in druge pravne subjekte. Utrip Savinjske doline poroča o ljudeh in lokalnih dogodkih v občinah Žalec, Prebold, Tabor, Braslovče, Polzela in Vransko, ki so tudi sicer tradicionalno povezane v Spodnji Savinjski dolini. DRSALIŠČE ŽALEC GREMO DRSAT od 2. decembra dalje www.zkst-zalec.si B. P. Predsednica, ZA župani in trikrat ZA praznični december LUCIJA K. Mislim, da si slovenski volivci zaslužimo pohvalo. Za to, da smo se kljub trem zaporednim glasovalnim nedeljam odzvali in izkoristili svojo državljansko pravico ter dolžnost v spodobnem številu in da nam ni zmanjkalo volje. Zdaj so na vrsti tisti, ki smo jih izvolili in/ali jim izrekli ZA, da se izkažejo. Volivci pa smo si zaslužili volilni počitek in več kot prijazen praznični december. Hvala bogu nam vsaj za to ni treba glasovati – upam, da se bo kar zgodil. Verjamem, da si bomo z veseljem pri tem najbrž pomagali tudi sami. Za to pa so, ne da pogledamo »uradna« dogajanja, koncerte, predstave in dogodke, že poskrbeli številna društva in prostovoljci, ko so minuli volilni vikend in že pred njim dnevni utrip pomešali z dogajanjem prve adventne nedelje, ustvarjanjem adventnih venčkov in ostalega okrasja ter z njimi ponesli praznično vzdušje ne le v domove, ampak tudi v naše kraje, da nas pozdravijo ob prihodu vanje. Prižgali so prvo adventno svečko, nekateri so že praznično osvetlili ulice, drugi jih bodo v prihodnjih dneh, a po z volitvami in referendumom nabitih vsebinah minulih dni se bodo res »Res je, da za dobro počutje ne potrebujemo veliko, gotovo pa ne vsega balasta materialnega sveta. Prisluhnite torej sebi in ljudem v svoji bližini ter si privoščite prijazen adventni čas.« prilegli kuhano vino ali čaj, piškoti in medenjaki, bleščav praznični utrip ulic in pestra praznična dogajanja, ki nimajo zveze s politiko in levo/desno sceno. Ali ste vedeli, da smo 13. novembra praznovali mednarodni dan prijaznosti? Med volilnimi letaki in plakati, ki so obarvali naše dni, vas je to večina najbrž spregledala. Ne vsi. Učenci Osnovne šole Petrovče so sredi novembra s poslikanimi kamenčki prijaznosti v počastitev tega dneva obdarili ljudi v okolici, ki so bili kakorkoli prijazni do šole, učencev in kraja ter "Na svetu je kraj, kjer živijo srečni ljudje. Je, a ker nam je preblizu, ga največkrat spregledamo." Rudi Kerševan v tem smislu delajo dobro. Vsekakor čudovita gesta, vredna posnemanja. Moj poklon. Takim gestam in prijaznim dejanjem bomo, upam, v največji meri posvetili december, tudi v našem časopisu. Decembra je torej čas za nas, za stvari, ki so nam blizu, za druženja s tistimi, ki so nam blizu. In kot je povedala tokratna Utripova sogovornica na strani 25 Pia Hrastnik, je najpomembnejše posebej v prazničnih dneh, »da se vračamo k sebi, poiščemo svojo notranjo modrost, se povezujemo s svojo esenco (dušo) in poslušamo svojo intuicijo – svoj notranji glas, ki ima za nas vse odgovore. Odgovore iščimo znotraj sebe …« In še: »Predvsem je pomembno, da se naučimo živeti tukaj in zdaj. Naredimo si tokrat praznike takšne, da se tukaj in zdaj povežemo s svojimi dragimi. Prazniki naj ne temeljijo na materialnih stvareh, temveč na lepih besedah, lepih gestah, sočutju in spoštovanju do sočloveka.« No, osnova seveda je, da imamo tudi kaj za pod zob in obleči, pa da nas ne zebe. Želim si, da bi pomoč pri tem potrebovalo vse manj ljudi in ne več, a če lahko in če je treba, pomagajmo drug drugemu. In če se vrnem: res je, da za dobro počutje ne potrebujemo veliko in gotovo ne vsega balasta materialnega sveta – samo tisto, kar je povedala Pia. Prisluhnite torej sebi in ljudem v svoji bližini ter si privoščite prijazen adventni čas. V praznicnem decembru osvetlite srca in ne neba! TRGOVINA JUTEKS, Žalec, 03 71 20 758, trgovina@juteks.si BEAULIEU INTERNATIONAL GROUP 2 OBČINA ŽALEC ŠT. 11 I november 2022 Po dveh letih znova svečano T. TAVČAR Amatersko gledališče Vrba Vrbje obeležuje 45 let uspešnega delovanja. Jože Meh, predsednik sveta KS Vrbje, podeljuje priznanje Edvinu Gobcu. V KS Vrbje 11. novembra praznujejo krajevni praznik v spomin na ta dan leta 1979, ko so se na referendumu odločili za samostojno KS, ustanovljeno 1. januarja 1980, ter v spomin na dogodek iz II. svetovne vojne, ko je bil leta 1941 ustanovljen odbor OF in ko so leta 1944 nacisti iz maščevanja požgali Debičevo domačijo. Po dveh letih ukrepov zaradi covida so v KS Vrbje znova pripravili praznovanje krajevnega praznika. Na slavnostni seji sveta krajevne skupnosti je predsednik sveta KS Vrbje Jože Meh povedal, da letos praznujejo že 42 let samostojnosti. V teh letih je Vrbje opazno napredovalo v prijeten, kultiviran kraj z mnogimi pridobitvami, zanimivostmi in prijaznimi krajani. V zadnjih dveh letih se je v KS Vrbje marsikaj uredilo. Tako je bila lani urejena komunalna infrastruktura za območje Hopslandije, leto poprej so odprli novo postajališče za avtodome z osemnajstimi parkirišči z vso opremo za oskrbo ter pripadajočo infrastrukturo. Opravili so čiščenje in nivelacijo potoka Lava, v domu krajanov pa opravili zamenjavo oken in zamenjavo peči za centralno ogrevanje. Zadnja večja pridobitev je bila preplastitev športnega igrišča. Urejeno je bilo odvodnjavanje ter zarisane črte za večnamensko športno igrišče – košarko, nogomet/ rokomet. V okviru ureditve so nabavili in postavili nogometne gole ter košarkarske koše. Dela je opravil najugodnejši ponudnik Remont NG iz Velike Pirešice, finančna sredstva za ureditev pa je v celoti zagotovila Občina Žalec. »Z večjo delovno akcijo Kulturnega društva Vrbje je bila dokončno opravljena izolacija celotnega stropa nad dvorano v Domu krajanov Vrbje. Upamo, da bo poslej dvorana bolj topla in bodo prihranili pri ogrevanju. Letos Amatersko gledališče Vrba praznuje 45 let delovanja, o čemer priča razstava v dvorani,« je povedal Jože Meh. V nadaljevanju so podelili priznanje KS Vrbje, ki ga je na predlog DU Vrbje prejel Edvin Gobec, ki od leta 2008 aktivno sodeluje v društvu. Slavnostno sejo so popestrili učenci Glasbene šole Risto Savin iz Žalca, ki ostajajo zvesti spremljevalci praznika KS Vrbje. V tednu praznovanja je Športno društvo Vrbje organiziralo prijateljsko tekmo v namiznem tenisu v domu krajanov. Pomerilo se je 22 igralcev. To srečanje je postalo že tradicionalno in vedno zelo dobro uspe, Društvo upokojencev pa je organiziralo predavanje o demenci, ki je bilo tudi dobro obiskano. Letos Amatersko gledališče VRBA Vrbje praznuje 45 let uspešnega delovanja in zato so v dvorani doma krajanov pripravili razstavo in v goste povabili produkcijo Smeh. V glasbeni komediji MOJ ŽIVOT JE ROKentROL igra in poje Gojmir Lešnjak - Gojc skupaj z Jašo Jamnikom in glasbeniki. V polni dvorani so ustvarili enkratno vzdušje. V Vrbju obnovljeno športno igrišče D. NARAGLAV Krajevna skupnost Vrbje je v okviru svojega praznika 11. novembra namenu predala prenovljeno športno igrišče. Uredili so odvodnjavanje, na novo preplastili igrišče, nabavili novo opremo ter z novo mivko prekrili igralno površino na odbojkarskem igrišču. Vrednost investicije, skupaj s stroški ureditve dokumentacije tudi za klubsko hiško, je znašala okoli 38.000 evrov. Kot je dejal župan Janko Kos ob odprtju, bo treba v prihodnje še kaj postoriti, zlasti zamenjati ograjo okrog igrišča, kar bo prispevalo k večji varnosti uporabnikov igrišča. Ob odprtju je zbrane nagovoril tudi predsednik KS Jože Meh, ki je med drugim povedal: »Šport ima v Vrbju izredno dolgo tradicijo. Zanimivo je, da se je bogata športna pot začela s telovadbo, kasneje pa Ena od treh fitnes naprav v Športnem centru Žalec Fit je hit T. TAVČAR Občina Žalec je skupaj s partnerji Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec (ZKŠT Žalec), Zdravstvenim domom dr. Jožeta Potrate Žalec (CKZ SSD), podjetjem Coda, trženje in svetovanje, podjetnikom Žanom Skokom in Koronarnim klubom Savinjska dolina Žalec izvedla projekt »Zdravje za vse z upoštevanjem principov zdravega življenjskega sloga – FIT JE HIT«. Svetovna zdravstvena organizacija in nacionalne organizacije opozarjajo, kako pomembna je telesna dejavnost za ohranjanje zdravja. Prav tako poudarjajo, kako škodljivi so sedenje, stres in nepravilna prehrana ter s tem povezane prekomerna telesna teža ter kronične nenalezljive bolezni (diabetes, srčno-žilne bolezni). V okviru projekta v Občini Žalec so bili izvedeni številni športni dogodki, delavnice in vadbe. Poleg bogatega športnega programa so bile na lokacijah v Občini Žalec posodobljene športne površine in športna oprema. Na treh lokacijah v Občini Žalec so bile nameščene fitnes naprave na prostem za otroke, starejše in invalidne osebe ter postavljene pametne klopi. Vrednost projekta znaša 58.362 evrov, v znesku 38.993 evrov pa je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru javnega poziva za izbor operacij iz naslova podukrepa »Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost« za izvajanje Strategije lokalnega razvoja LAS Spodnje Savinjske doline. Sedaj po asfaltirani cesti T. TAVČAR Med predajo žog za različne športe predstavnikom otrok se je nadaljevala z nogometom in ostalimi športnimi panogami, celo umetnostnim drsanjem. Zapis o izredni športni dejavnosti v Vrbju je zbran v prvi monografiji Vrbja, ki je bila izdana leta 1982. Športno društvo, kot deluje še sedaj, je bilo ustanovljeno eno leto prej. Od takrat do danes se je društvo razvijalo in želelo šport čim bolj približati mladim in najmlajšim. Poleg asfaltiranega igrišča je bilo pred leti na novo postavljeno odbojkarsko igrišče, s sedanjo obnovo pa bo omogočeno še bolj pestro športno življenje, za kar gre zahvala Občini Žalec.« Novo pridobitev so simbolično predali namenu s predajo žog za košarko, rokomet, odbojko in nogomet, ki se in se še bodo igrali na tem igrišču. Žoge sta predstavnikom mladih predala župan Janko Kos in Matej Sitar iz ZKŠT Žalec. Sledili sta še revialna nogometna tekma med ekipo ŠD Vrbje in združeno ekipo Žalca ter prijetno druženje ob kulinaričnih in drugih dobrotah. V Zaloški Gorici v KS Petrovče so na kratki slovesnosti namenu predali odsek asfaltirane ceste, ki povezuje občini Žalec in Celje. Predsednica sveta KS Petrovče mag. Jasna Sraka je ob odprtju med drugim povedala: »Trudimo se, da se vse naše vasi lepo in enakomerno razvijajo. Zato je tale otvoritev velik doprinos k izboljšanju kakovosti bivanja naših krajanov, saj smo poskrbeli tudi za varnost, kar pa je seveda najpomembnejše. Zato hvala vsem vam, ki ste danes tukaj, vsem uporabnikom cest, vsem pa želim predvsem varno in srečno na poti pri izhodu iz naše lepe občine.« Tudi župan Janko Kos se je v kratkem nagovoru zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je odsek v dolžini nekaj več kot 200 m dobil asfaltno prevleko. Sledil je blagoslov, ki ga je opravil župnik Ivan Arzenšek, za popestritev dogodka pa je na harmoniki poskrbel mladi prevzemnik kmetije, do katere vodi cesta, Rok Kresnik s pesmijo Od Celja do Žalca. Družabni del so tudi zaključili na kmetiji Kresnik. S prerezom traku je odsek asfaltirane ceste simbolično predala namenu Ajda Kokot, pomagala pa sta ji predsednica sveta KS Petrovče mag. Jasna Sraka in župan Janko Kos. OBČINA ŽALEC ŠT. 11 I november 2022 3 Znani so najlepše urejeni Občine Žalec BINA PLAZNIK Novo, posebno priznanje zlata kobula je prejelo Turistično društvo Petrovče za zgledno urejanje sedmih gred v vseh sedmih krajih KS Petrovče. V Domu II. slovenskega tabora so 10. novembra razglasili najlepše med najlepšimi. Projekt Najlepši kraj, hiša in kmetija v organizaciji ZKŠT Žalec ter v sodelovanju z Zvezo turističnih društev Občine Žalec in Občino Žalec je že 21. po vrsti. Ob pričetku letošnjega leta je projekt doživel manjše osvežitve: najlepše urejeni v izbranih kategorijah (kraj, hiša, kmetija, poslovni objekt, obnovljeni objekt kulturne dediščine ter šola in vrtec) niso več razvrščeni po mestih, ampak po abecednem vrstnem redu. Prav tako so v letošnjem letu uvedli posebno priznanje, poimenovano »zlata kobula«, ki je priznanje izven kategorije, pri čemer se po oceni komisije na terenu nagradi izjemen dosežek na področju nadstandardne urejenosti. Tričlanska ocenjevalna komisija, ki jo vodi Štefanija Kos Zidar, se na oglede odpravi dvakrat na leto, v mesecu juniju in avgustu, in vsakič je postavljena pred težko nalogo. V kategoriji »kraj« so priznanja prejeli: Hramše, od hišne št. 21 do 27, Galicija, Brunarica Društva upokojencev Petrovče v rekreacijskem centru v Ruškem gozdu ter del kraja Studence ob avtobusni postaji. V kategoriji »hiša« je komisija izbrala tri najlepše, in sicer hišo v Podkraju lastnikov Katje Vašl in Davida Črepa, v Grižah sta s svojo hišo izstopala Danica in Franc Povše ter na Pernovem Blaž in Suzana Vozelj. Priznanji v kategoriji »kmetija« sta prejeli kmetija Hrastnik iz Zgornjih Roj ter kmetija Kontar iz Pongraca. Po urejenosti v kategoriji »šola in vrtec« izstopata Osnovna šola Šempeter in Vrtec Občine Žalec, Enota Novo Celje. Dom Nine Pokorn Grmovje iz Pernovega, Gostišče Marjola iz Žalca ter poslovno-stanovanjski Predsednica TD Petrovče Marjeta Grobler je iz rok župana Janka Kosa prevzela »zlato kobulo«, ki so jo podelili prvič, ob tem ji je čestitala tudi predsednica ocenjevalne komisije Štefanija Kos Zidar. Vsi prejemniki letošnjih priznanj objekt Sistem.pro, iz Drešinje vasi so prepričali komisijo in prejeli priznanje v kategoriji »poslovni objekt«. V kategoriji »obnovljeni objekt kulturne dediščine« sta priznanje prejela kompleks okoli bazilike v Petrovčah ter kapelica Ložnica na Ložnici pri Žalcu. Priznanje izven kategorije »zlata kobula«, ki so ga letos podelili prvič, je prejelo Turistično društvo Petrovče za urejanje okrasnih gred v Krajevni skupnosti Petrovče. V društvu je na področju urejanja okrasnih vaških gred aktivnih vsaj petnajst članov društva, ob sezonskih delih pa tudi več. Vodilna sila pri tem je predsednica Turističnega društva Petrovče Marjeta Grobler, ki skrbi za organizacijo del ter nabavo sadik in ostalega potrebnega materiala, petnajst članic pa glede na lokacijo za posajanje in redno urejanje gredic. Člani so zelo zavzeti in se občasno tudi hortikulturno izobražujejo ter opravijo ogromno ur prostovoljnega dela, kar jim pomeni tudi druženje in občutek zadovoljstva, da so nekaj prostovoljno naredili za svoj domači kraj. Urejenost okrasnih gred pred vsakim vstopom v domači kraj zagotovo pripomore k splošni urejenosti in povečuje turistično Sprejeli zlate maturante T. TAVČAR V Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu je župan Občine Žalec Janko Kos pripravil sprejem za devet letošnjih zlatih maturantov iz žalske občine. Zlati maturanti z županom Jankom Kosom, na sliki manjkajo Julija Dolinšek, Kaja Semprimožnik in Vanesa Hrustl. Tradicionalno župan zlate maturante sprejme v drugi polovici oktobra, ko maturanti že postanejo bruci in že imajo prve študentske izkušnje. Letošnjega dogodka v petek, 26. oktobra, so se poleg zlatih maturantov udeležili tudi njihovi starši ter ravnatelji osnovnih in srednjih šol, ki so jih obiskovali zlati maturantje. Odlični rezultat s splošne mature so si prislužili: Blaž Aristovnik, Blaž Čerenak, Jurij Dolinšek, Taja Govejšek in Primož Povše, vsi I. gimnazija v Celju; s poklicne mature: Tim Puhič, Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo, Ema Rom Zupanc, Ekonomska šola Celje, gimnazija in srednja šola, Kaja Semprimožnik, Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje, in Vanesa Hrustl, Šolski center Šentjur, srednja poklicna in strokovna šola. V nagovoru je župan Janko Kos maturantom čestital za uspeh, jim v nadaljevanju študija zaželel še veliko dobrega, zahvalil pa se je tudi staršem. Vsem maturantom je podelil knjigo avtoric Alenke Domjan in Lidije Koceli z naslovom Jelica Žuža: dekle, ki se je zaljubilo v umetnost. Monografija z bogatim slikovnim gradivom predstavlja zanimivo življenjsko in slikarsko pot akademske slikarke in častne občanke Občine Žalec Jelice Žuža (1922–2014) ob 100. obletnici njenega rojstva, ki jo obeležujemo v letošnjem letu. Za vodenje in kulturni program je poskrbela Neža Zagoričnik z violino. atraktivnost območja. Predstavlja šolski primer dobre prakse, ki predstavlja steber trajnostnega razvoja – okoljskega, ekonomskega in družbenega. Predsednica društva Marjeta Grobler je povedala, da ni pričakovala tako velikega priznanja: »Rečeno mi je bilo, da bomo prejeli nekakšno posebno priznanje. Podali smo predlog za naše urejene gredice, čeprav je bilo letošnje leto sušno, a vseeno smo upali, da bosta naše delo in trud opažena. Zelo smo veseli takšnega priznanja. Urejamo namreč sedem gred v vaseh krajevne skupnosti: Dobriša vas, Petrovče, Arja vas, Drešinja vas, Mala Pirešica, Ruše in Zaloška Gorica. Poleg teh skrbimo za tudi različne nasade, tako da je dela veliko. Vse članice odlično sodelujemo in smo zelo vesele te nagrade.« V programu je sodeloval ansambel Zaka’ pa ne, prireditev je hudomušno povezoval Franci Podbrežnik v živo in prek »video povezave«, atraktivne posnetke nagrajencev je posnel Samo Sadnik, opise je prebrala Janja Sadnik s Savinjske televizije, sceno pa je ustvarila Breda Bračko. Mladi iz Žalca želijo biti (u)slišani BINA PLAZNIK 18. novembra so v Mladinskem centru v Žalcu organizirali javno razpravo o potrebah mladih v Občini Žalec. S svojimi izkušnjami pri delu z mladimi so sodelovali: Tomaž Kozovinc, direktor MC Žalec, Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje – Center, in Marko Pritržnik, nekdanji dolgoletni direktor Mladinskega centra Velenje. V pogovoru so se med drugim dotaknili problematike, s katero se soočajo v Žalcu, ter razlik med formalno in neformalno izobrazbo, komentirali pa so tudi participativni proračun, za katerega se zavzema večina formalnih skupin v Žalcu in okolici. Razpravo je moderiral Jure Macuh, ki je bil na nedavnih lokalnih volitvah eden najmlajših kandidatov za občinskega svetnika. Pred razpravo je povedal: »Že od nekdaj imam afiniteto do mladinskih vprašanj. Imam globoko zaupanje in prepričanje v mladinsko organiziranje in prostočasne aktivnosti za mladino. Te aktivnosti morajo biti tudi konstruktivne. Menim, da smo včasih mladi preveč prepuščeni gostilnam, namesto da bi bili del organiziranih platform, kjer bi lahko izvajali svoje interese. Tega pogovora so se udeležili tudi predstavniki Občine Žalec, ki so ključni partner Mladinskega centra in na splošno mladinskega organiziranja v Žalcu. Mladinski center potrebuje zelo veliko podpore soustanoviteljice Občine Žalec. Ekipa, ki izvaja program v Mladinskem centru, pa je zelo okrnjena in bi nujno potrebovala dodatne sile. Vesel sem, da sta dve novi kadrovanji predvideni že do konca tega leta. Želim tudi, da bi več mladih Žalčanov prepoznalo, da imajo priložnost in možnost za soustvarjanje v tem prostoru, in pozivam jih, da se angažirajo in pridejo v Mladinski center z lastno pobudo, ki bo tukaj zagotovo uslišana. Sem optimist, menim, da se mlade pogosto podcenjuje, ampak po mojih izkušnjah čisto po nepotrebnem.« O mladih na omizju v Mladinskem centru Žalec OBČINE 4 ŠT. 11 I november 2022 Podelili priznanja za urejenost D. NARAGLAV Uvod v to so bile že čistilne akcije po vaseh in cvetlična tržnica, na kateri je bilo mogoče unovčiti bone za nakup cvetja, ki jih je občina poslala v vsa gospodinjstva, da bi spodbudila ocvetličenje krajev. Prvi novembrski petek je v Občini Prebold potekala zaključna prireditev akcije Naš kraj, lep in urejen. Na njej so podelili priznanja za najlepše urejene hiše, kmetije, večstanovanjski objekt, gasilski dom, poslovni objekt in športno rekreacijski prostor ter dve posebni priznanji za leto 2022. Na prireditvi v kulturni dvorani Prebold je zbrane nagovorila predsednica Turističnega društva Prebold Simona Žvikart Repnik, ki je bila tokrat tudi v vlogi moderatorke večera. Spregovorila je o akciji Turistične zveze Slovenije in njenem pomenu v lokalnem okolju, katere cilj je izboljšati kakovost življenja tako prebivalcev kot turistov, hkrati pa prispevati k trajnostnemu razvoju urejenega in zdravega okolja, turistični privlačnosti kraja in razvoju turistične in ekološke zavesti ljudi. To sta v svojih nagovorih poudarila tudi župan Vinko Debelak in predsednica ocenjevalne komisije Marjana Uršič. Predsednica komisije je povedala, da je desetčlanska ocenjevalna komisija, ki jo sestavljajo predstavnik občinskega sveta in devet predstavnikov krajevnih odborov, opravila dva ogleda po vaseh, in sicer 6. julija in 13. septembra. Začeli pa so pravzaprav že s čistilnimi akcijami po vaseh in z organizacijo cvetlične tržnice, na kateri je bilo mogoče unovčiti bone za nakup cvetja, ki jih je občina poslala v vsa gospodinjstva. Komisija, ki jo poleg predsednice sestavljajo še Anka Srnec, Sonja Stergar, Tilen Pišek, Simona Stenovec, Milena Breznikar, Jasna Kač, Fanika Felicijan, Jožica Prevoršek in Anita Zagožen, se je po septembrskem ogledu na terenu sestala še trikrat in določila letošnje nagrajence ter se dogovorila za zaključno prireditev, ki so jo s svojimi nastopi obogatili učenci dramskega krožka OŠ Prebold pod mentorstvom voditeljice dogodka, otroci iz vrtca Prebold ter pevsko-glasbeni duet, vokalistka Natalija Tumpej in kitarist Stane Hebar. Dogodku sta svoj pečat dodala tudi aktualni hmeljarski starešina, domačin Aljoša Uršič iz Dolenje vasi in aktualna hmeljska princesa Minca Marovt iz Topovelj, ki sta podelila priznanja za najlepše kmetije. Ostala priznanja sta podelila župan Vinko Debelak in predsednica komisije Marjana Uršič. Priznanja za najlepše urejene hiše so prejeli: Alenka in Marjan Muhovic z Reške ceste v Preboldu, Barbara in Uroš Volmut iz Dolenje vasi, Terezija in Zinka Svet iz Kaplje vasi, Barbara in Miha Jošt iz Latkove vasi, Boštjan Komes in Anita Grobelnik Komes iz Marije Reke, Tatjana in Zvonko Romih iz Matk, Vilma in Milko Herodež ter Monika in Boštjan Herodež iz Sv. Lovrenca ter Tanja in Primož Koren iz Šešč. Priznanja za najlepše urejene kmetije so prejeli: Darja in Aleš Laznik ter Matilda Divjak iz Latkove vasi, Anja, Marko in Sonja Hribar iz Marije Reke, Borut Zagožen in Martina Grošelj iz Matk ter Anita Kupec Marš in Bojan Marš iz Sv. Lovrenca. Za najlepše urejen večstanovanjski objekt je komisija izbrala blok Na zelenici 14, za najlepši gasilski dom pa Gasilski dom PGD Latkova vas. Za najlepše urejeno obrtno podjetje Berkov Lidija Bergant, s. p., Latkova vas 112, za najlepše urejen športno-rekreacijski center pa Športni park Latkova vas, ŠD Latkova vas. Poleg teh priznanj sta bili podeljeni še dve posebni priznanji. Prejela sta ju Čebelarsko društvo Prebold za društveni čebelnjak pri Aninem domu in za Hillside Bio Resort Ilona in Peter Kočevar iz Šešč. Trak ob odprtju sta svečano prerezala učenca glasbene šole Lučka Ušen in Lenart Dolenec, pomagala pa sta jima ravnatelj Glasbene šole Risto Savin Žalec mag. Gorazd Kozmus in župan Občine Braslovče Tomaž Žohar. Na OŠ Braslovče oddelek glasbene šole T. TAVČAR Braslovški oddelek glasbene šole obiskuje 80 učenk in učencev, ki se učijo glasbenega muziciranja na desetih različnih instrumentih. V ponedeljek, 24. oktobra, so zaposleni Glasbene šole Risto Savin Žalec pripravili slovesno odprtje novih prostorov glasbene šole v Braslovčah. Ravnatelj glasbene šole mag. Gorazd Kozmus je na svečanosti povedal, da so se za samostojno počastitev za glasbeno šolo pomembne pridobitve odločili že pred letom in pol, ko so predali namenu nov prizidek OŠ Braslovče, v katerem je Glasbena šola Risto Savin Žalec dobila svoje prostore. Zamudo so povzročili epidemiološki ukrepi zaradi covida. Ravnatelj se je zahvalil vsem učencem, njihovim staršem in mentorjem glasbene šole, še posebej pa je izpostavil vlogo župana in Občine Braslovče. Kot je povedal, se danes še toliko bolj kot pred letom in pol zavedajo pomembnosti pridobitve prostorov, izrazitost dviga standarda storitev pa je res opazna. »Naš dislocirani oddelek v Braslovčah trenutno obiskuje okoli 80 učencev, na oddelku pa poučujemo flavto, trobila, kitaro, saksofon, godala, klavir, klarinet, kljunasto flavto, harmoniko in nauk o glasbi,« je ob koncu še dejal ravnatelj mag. Gorazd Kozmus. V programu so se z različnimi instrumenti predstavili učenci glasbene šole oddelka Braslovče, zbrane pa je ob koncu pozdravil tudi župan Tomaž Žohar, ki je izrekel zahvalo vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da imajo v Braslovčah svoj oddelek glasbene šole. Otvoritveni trak sta svečano prerezala učenca glasbene šole Lučka Ušen in Lenart Dolenec. Novi vozili za PGD Gomilsko in Braslovče T. TAVČAR Preboldski nagrajenci z županom, predsednico komisije, hmeljarskim starešinom in princeso Občina Braslovče ne bo več odkupovala Utripa za svoja gospodinjstva T. TAVČAR Na zadnji seji so braslovški svetniki potrdili proračuna za leti 2023 in 2024. Braslovški svetniki so se v sredo, 16. novembra, sestali na zadnji seji v tem mandatu. Tokrat so se seje udeležili tudi člani odborov, komisij in političnih strank ter predstavniki krajevnih odborov, nadzornega odbora in občinske uprave. Osrednja točka dnevnega reda je bil sprejem proračuna Občine Braslovče za leti 2023 in 2024 v drugi obravnavi, ki je bil v javni razpravi 20 dni. V tem času ni bilo vloženih nobenih predlogov in pripomb. Predloga je predstavil župan Tomaž Žohar. Planirani prihodki za leto 2023 znašajo 9.945.035 evrov, planirani odhodki pa 11.209.811 evrov. Razlika med planiranimi prihodki in odhodki se pokriva z ocenjenim ostankom sredstev leta 2022, v letu 2023 planirajo zadolževanje pri poslovnih bankah in državnem proračunu do višine 1.400.000 evrov. Odplačilo glavnic najetih kreditov v preteklih letih znaša 349.185 evrov. Največji investicijski projekti v letu 2023 so izgradnja Športnega parka Braslovče, izgradnja sekundarne kanalizacije v Šentrupertu, priprava projektne dokumentacije za poplavno varnost DPN Ločica–Letuš, energetska sanacija OŠ Braslovče ter dokončanje rekonstrukcije vodovoda Šmatevž– Občina Braslovče v proračunu za prihodnji leti ni več predvidela odkupa izvodov mesečnika Utrip Savinjske doline, ki pokriva 6 občin, za svoja gospodinjstva. Poslej bo Občina Braslovče izdajala le še glasilo svoje občine, ki ga produkcijsko financira sama. Glinje in Gomilsko–Rezana v okviru projekta »Oskrba s pitno vodo v Savinjski regiji – 1. sklop«. Planirani prihodki za leto 2024 znašajo 7.364.356 evrov, planirani odhodki pa 7.719.152 evrov. Razlika med planiranimi prihodki in odhodki se pokriva z ocenjenim ostankom sredstev leta 2023 in planirano zadolžitvijo do višine 700.000 evrov. Največja investicija v letu 2024 je izgradnja sekundarne kanalizacije na Gomilskem in kanalizacije v Letušu na levem bregu z izgradnjo vakuumske postaje. Svetniki in svetnice so bili mnenja, da sta proračuna razvojno naravnana, zato so ju soglasno potrdili. Občinski svet je bil seznanjen tudi s poročilom Nadzornega sveta, ki ga je podal predsednik Vlado Rančigaj, v 15-dnevno javno obravnavo pa je svet Občina Braslovče je novembra podpisala dve pogodbi o sofinanciranju gasilskih vozil, prvo s PGD Gomilsko, drugo pa s PGD Braslovče. Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar in predsednik PGD Gomilsko Boštjan Brišnik sta podpisala pogodbo o sofinanciranju nove gasilske cisterne GVC 1 (GVC 16/25), katere ocenjena vrednost znaša več kot 276.000 evrov. Občina Braslovče bo v skladu s pogodbo prispevala 197.000 evrov. V istem dnevu sta župan Tomaž Žohar in predsednik PGD Braslovče Primož Urbas podpisala tudi pogodbo o sofinanciranju nabave novega gasilskega kombija za prevoz moštva. Vrednost vozila je ocenjena na okoli 50.000 evrov, občina pa bo k nakupu na osnovi podpisane pogodbe prispevala dobrih 34.500 evrov. dal predlog Odloka o sofinanciranju podporne zaposlitve invalidov. S tem odlokom Občina Braslovče opredeljuje podporno zaposlitev invalidov kot obliko socialnovarstvene storitve vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji za storitev posebnega pomena v Občini Braslovče z namenom zagotavljanja večje socialne varnosti invalidov. Ob koncu seje je župan Žohar podal nekaj aktualnih informacij. Med drugim, da so pred časom v Podvrhu pri Braslovškem jezeru asfaltirali dva krajša cestna odseka, s čimer bodo zagotovljene boljša prevoznost, večja prometna varnost in predvsem protiprašna zaščita v poletnih mesecih. Končana je izgradnja mrliške vežice v Trnavi, pospešeno pa se urejujejo prostori za dve ambulanti splošne medicine na naslovu Braslovče 29. Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski SLIKOPELSKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, tel. 03 5720673, gsm. 041 216 214, www.terglav.si Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO OBČINE ŠT. 11 I november 2022 5 Zadnja seja za slovo dolgoletnega župana D. NARAGLAV Zadnja seja OS Občine Prebold ob zaključku mandata je potekala v planinskem domu v Mariji Reki. Kolopark je sedaj že v funkciji in v veliko veselje otrok. Igrišče za zabavo in vadbeni poligon D. N. Svetniki in svetnice na svoji zadnji seji v planinskem domu v Mariji Reki Župan Vinko Debelak se je tudi na ta način, v drugačnem ambientu prenovljenega doma, po sedmih mandatih na županski funkciji, ki jo je opravljal nepoklicno, poslovil, saj se na letošnjih volitvah za to funkcijo ni več potegoval. Na seji so razpravljali o predlogu proračuna za prihodnje leto, ki je bil pred tem v javni obravnavi. V proračunu so zajete samo tiste nujne investicije, za katere so zagotovljena finančna sredstva in so pripravljene za realizacijo, tako da bo nov župan skupaj z novim občinskim svetom takoj po volitvah lahko pričel z delom. Vse ostale projekte bodo dodali kasneje, ko bodo potrjevali rebalans proračuna. Skupni prihodki po predlogu proračuna za prihodnje leto znašajo 6.156.354 evrov, skupni odhodki pa 6.917.774 evrov. Na podlagi javne razprave, ki je potekala do 14. oktobra, je bilo danih kar nekaj pripomb na posamezne postavke na predlagan proračun, ki so bile upoštevane, delno upoštevane ali neupoštevane v popravljenem predlogu proračuna za leto 2023. Svetniki so s sklepi potrdili sprejem Odloka o proračunu občine Prebold za leto 2023 skupaj z načrtom razvojnih programov občine za obdobje 2023–2026 in načrtom razpolaganja Prva obravnava proračuna D. NARAGLAV Glavni namen tokratnega sklica je bila prva obravnava predloga proračuna Občine Tabor za leto 2023. V ponedeljek, 7. novembra, so se na svoji zadnji, 25. redni seji sestali svetniki občinskega sveta Občine Tabor, ki so skupaj z županom Markom Semprimožnikom in občinsko upravo krojili delo v tej najmanjši spodnjesavinjski občini v minulih štirih letih. Alenka Kreča Šmid je prisotne seznanila s spremembami glede rokov za aktivnosti v zvezi s sprejetjem proračuna za prihodnje leto. Razlog so prihajajoče lokalne volitve, zato so se vsi roki nekoliko zamaknili. Najkasneje do 7. decembra bo javna razprava s sprejemom pisnih pripomb občanov, izvedejo pa se vse potrebne aktivnosti s sklicem odborov in posvetovalnih teles. Pripombe se do tega datuma posredujejo županu, ki pripravi dopolnjen predlog in skliče sejo OS, na kateri bosta potekala druga obravnava in sprejem odloka o proračunu za leto 2023, kar pa bo opravil že nov občinski svet. Obrazložitev predloga proračuna je v nadaljevanju podala Mihaela Zupančič, ki je povedala, da so pri sestavi predloga proračuna za leto 2023 bila upoštevana izhodišča za pripravo proračuna Ministrstva za finance RS. Povprečnina za leto 2023 bo višja in bo znašala 700,00 evrov na prebivalca, kar za Občino Tabor pomeni cca. 139.000 evrov prihodkov več iz naslova dohodnine letno. Cca. 14.000 evrov več bo občina prejela tudi iz naslova uravnoteženja razvitosti občin in cca. 14.700 evrov manj iz naslova finančne izravnave, ki jim v letu 2023 ne pripada več. Skupaj bodo torej prejeli za cca. 138.300 evrov več prihodkov v primerjavi z letom 2022. Primerna poraba Občine Tabor za leto 2023 pa znaša 1.567.383 evrov. Skupni prihodki so planirani v višini cca. 2.295.700 evrov, skupni odhodki pa v višini cca. 2.901.300 evrov. Po obsežni razpravi, vprašanjih svetnikov in odgovorih, ki jih je podal župan Marko Semprimožnik, ki bo občino vodil tudi v novem mandatu, saj na volitvah ni imel protikandidata, so svetniki predlagani predlog proračuna sprejeli in ga dali v javno razpravo. Ob zaključku seje pa je župan povedal, da iztekajoči mandat ocenjuje kot uspešen, in se zahvalil vsem za doprinos k razvoju lokalne skupnosti, kandidatom za občinski svet pa je na lokalnih volitvah, ki sledijo, zaželel veliko uspeha. z nepremičnim premoženjem Občine Prebold za leto 2023. V nadaljevanju seje so svetniki in svetnice potrdili tudi predlog Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Župan pa je bil posebej vesel tudi sprejema predloga Sprememb in dopolnitev izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta Občine Prebold – spremembe 2, saj jim je z veliko truda celotne občinske uprave in občinskega sveta na zadnjo sejo uspelo uvrstiti tudi občinski prostorski načrt, ki so ga pripravljali zadnjih sedem let in je pomemben dokument lokalne skupnosti. I. L. V Občini Prebold je otrokom in ostalim občanom od letošnje jeseni na tako imenovanem Žabjeku pri bazenu Prebold na voljo novo asfaltirano igrišče, imenovano Pumptrack ali Kolopark, ki je namenjeno zabavi ter je tudi vadbeni poligon za kolesarje, rolkarje in voznike skirojev različnih nivojev znanja. Pumptrack poligon je asfaltirana krožna pot, ki je sestavljena iz grbin in ovinkov. Za vožnjo po njej potrebujemo običajno kolo, pri katerem vrtenje pedal ni potrebno. Pomembno je le usklajeno ritmično gibanje telesa in rok, kakor da bi s tlačilko polnili prazno zračnico. Uporabniki uživajo pri usvajanju temeljnih spretnosti prenosa hitrosti, boljšega ravnotežja in razvijanja hitrosti z uporabo usklajenega gibanja rok in nog. Usklajeno gibanje na kolesu/ rolki/rolerjih/skiroju jim omogoča uspešno in hitro premikanje po poligonu. Poligon je namenjen vsem generacijam, obvezna pa sta zaščitna oprema – čelada in upoštevanje pravil. Investicija, ki je bila zagotovljena iz občinskega proračuna, je za to novo igrišče 63.000 evrov, dela pa je izvajalo podjetje Aliansa ASE iz Ljubljane. Obnovljena občinska stavba D. NARAGLAV V spomin na žrtve T. TAVČAR Na polzelskem pokopališču, kjer je nameščena edina marmorna plošča v Spodnji Savinjski dolini z napisom Spomin žrtvam prometnih nesreč, je bila v ponedeljek, 21. novembra 2022, v organizaciji Občine Polzela in ZŠAM Savinjska dolina krajša komemoracija v spomin nanje. Tretjo nedeljo v novembru že tradicionalno zaznamujemo svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Geslo, ki velja v desetletju 2020– 2030, je: »Spominjajmo se, pomagajmo, ukrepajmo!« Letos je poudarek na odgovornem ravnanju in spoštovanju vseh udeležencev v prometu. Zbrane je na komemoraciji na Polzeli nagovoril predsednik ZŠAM Savinjska dolina Milan Pečnik in opozoril na to, da je varnost na cestah mogoče doseči z odgovornim ravnanjem v prometu. Slovenske ceste so po podatkih Zavoda Varna pot od leta 1991 do letos zahtevale več kot 7.800 življenj. Po krajšem kulturnem programu, ki so ga pripravili najmlajši iz vrtca in Osnovne šole Polzela, so člani združenja, otroci iz vrtca in šole ter drugi prižgali svečke pred spominsko ploščo. Tajnškova vila, v kateri je sedež preboldske občine, je bila znova temeljito obnovljena. Vrednost del je 42.600 evrov, delo pa je izvajalo preboldsko podjetje Laren gradnje. V spomin na žrtve prometnih nesreč so pri spominski tabli prižgali sveče. PO DOLINI 6 ŠT. 11 I november 2022 V Šempetru »iz oči v oči« o okužbah zaradi vode K. R. V sredo, 26. oktobra, je v dvorani Kmetijske zadruge Šempeter potekal zbor občanov za območje Krajevne skupnosti Šempeter, ki ga je sklical žalski župan Janko Kos. Na njem so pristojni še enkrat predstavili dogajanje v zvezi z vzroki in posledicami onesnaženja vodnega vira v Matkah oziroma vodovodnega sistema Šempeter ter sprejete ukrepe, ki naj bi v prihodnje preprečili okužbe zaradi vode. V zvezi z onesnaženjem so bile sklicane izredne seje žalskega, polzelskega in preboldskega občinskega sveta, tudi krajani Šempetra pa so na svet krajevne skupnosti naslovili zahtevo po zboru krajanov. Krajevna skupnost Šempeter je pobudo odstopila občini oziroma županu, ki je zbor sklical, kljub temu da vsi formalni pogoji niso bili izpolnjeni. Uradno so na zboru lahko glasovali samo krajani, ki so se identificirali z osebnim dokumentom. Na dan zbora je imelo pravico odločati 2.625 volilnih upravičencev iz KS Šempeter. V skladu s statutom Občine Žalec lahko zbor veljavno sprejema odločitve, če je prisotnih najmanj 5 % volivcev z območja KS, kar pomeni 132 krajank in krajanov. Zbor ni bil sklepčen, saj je sodelovalo 72 krajanov KS Šempet- er in 57 ostalih udeležencev. Prisotni pa so bili tudi sodelavci občinske uprave, ravnatelja šempetrske šole in Vrtcev Občine Žalec ter drugi. Zbor sicer ni predlagal ali sprejel nobenih sklepov, so pa pristojni predstavili različne vidike primera onesnaženja pitne vode. Najprej je dogajanje predstavil direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec mag. Janez Primožič. Z ugotovitvami Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) sta prisotne seznanila prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza in Darko Mehikić, z ugotovitvami Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) pa Blaž Goličnik. Na vprašanje, kako so fekalije in z njimi norovirus prišle v pitno vodo, odgovora še vedno ni bilo, primer pa kot kaznivo dejanje preiskuje policija. Kot kaže, pa je ravno v času onesnaženja zatajila tehnična priprava vode (zaradi mehurčka doziranje ni bilo pravilno, napake pa sistem ni zaznal), predvidoma v petek popoldne, čez vikend pa zapos- leni v žalskem komunalnem podjetju niso opravili osebnih nadzorov tako kot ob delovnikih. Sistema za zaznavo kaljenja vira ta raztežilnik nima. Takoj v ponedeljek zjutraj je bila napaka odpravljena, vendar so ljudje, tako otroci kot odrasli, še množično zbolevali, sicer pa glede na dejanski nastanek okvare zapoznelo obveščanje o obveznem prekuhavanju vode ni prišlo do vseh uporabnikov. Glede zdravstvenih težav Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) zaenkrat razpolaga samo s podatki, ki jih je pridobil iz celjske bolnišnice. Prav iz celjske bolnišnice so jih opozorili na veliko število obolelih. NIJZ je spremljal dogajanje in obvestil zdravstveni inšpektorat, na njihov poziv pa je NLZOH odvzel vzorce vode v šempetrski šoli in piceriji Nekropolis. Prejeli so spisek 84 oseb s prebavnimi motnjami in od tega kontaktirali 51 bolnikov. Ugotovili so, da gre za hidrični izbruh ob kalitvi vodnega vira, zato je prišlo do okužbe z različnimi povzročitelji. Nihče od okuženih ni bil hospitaliziran neposredno zaradi tega vzroka. Da bi ugotovili razsežnosti obolevnosti, bo NIJZ vsem krajanom poslal vprašalnik, vendar morajo prej zadostiti pogojem GDPR. Je pa prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza zagotovila, da nihče od obolelih zaradi vode ne bo imel dolgoročnih zdravstvenih težav. Prisotni krajanke in krajani so imeli številna vprašanja in pripombe, predvsem pa so želeli slišati, katere konkretne ukrepe je in bo sprejelo Javno komunalno podjetje Žalec, da bodo imeli zagotovljeno neoporečno pitno vodo in da bodo spet zaupali, da je voda res neoporečna. Mag. Janez Primožič je predstavil Z zbora občanov KS Šempeter Boljši nadzor nad pitno vodo LUCIJA K. Od sredine decembra bodo lahko v JKP Žalec mikrobiološke analize vode na prisotnost pomembnih bakterij opravljali tudi sami. Dober mesec in pol je minil od takrat, ko je bil po onesnaženju v začetku oktobra preklican ukrep prekuhavanja vode v krajih, ki so vezani na vodovodni sistem Šempeter, torej v Matkah, Šeščah, Sv. Lovrencu, Šempetru, Spodnjih in Zgornjih Grušovljah ter v Ločici ob Savinji. Od takrat so v JKP Žalec pripravili številne ukrepe za izboljšanje varnosti in zanesljivosti vodnega vira Matke, ki zagotavlja varno pitno vodo za to območje, je povedal direktor mag. Janez Primožič. »Ne le na tem vodnem viru, tudi sicer sledimo svojemu poslanstvu, zavezi občinam in občanom Spodnje Savinjske doline ter dodatnim ciljem, ki smo si jih zastavili, da bi v bodoče preprečili neljube dogodke, kot so se zgodili v začetku oktobra,« je povedal direktor JKP Žalec in dodal, da gre za ukrepe spremljanja kakovosti vode in delovanja vodovodnega sistema, po drugi strani pa informiranja o vseh rednih in izjemnih dogodkih. »Prva ukrepa, ki smo ju uvedli na področju informiranja, sta dodatno obveščanje preko Facebook strani in delna posodobitev spletne strani, tako da so aktualne informacije takoj vidne in čim prej pridejo do uporabnika,« je povedal mag. Janez Primožič in dodal, da preverjajo tudi možnosti izboljšanja sistema obstoječega klicnega centra ter pripravljajo tudi temeljitejšo prenovo obveščanja in komuniciranja z javnostjo. Na področju spremljanja kakovosti, ki so ga uvedli v tem času, je najbolj pomembno, da kakovost pitne vode kontrolirajo vsak dan in, kot pravi direktor, so v ta namen okrepili tudi ekipo na terenu. »Izboljšali smo tudi sistem tehničnega alarmiranja, javljanja okvar na vodnem viru. Z dodatnimi varnostnimi elementi in preureditvijo črpalke v sistemu kloriranja smo možnost vdora zraka v črpalko, ki lahko povzroči težave pri doziranju klora, kot smo jih zaznali v začetku oktobra, zmanjšali na minimum. Prenovili in izboljšali smo HACCP-sistem (oceno tveganja in ugotavljanja kritičnih kontrolnih točk), za izpolnjevanje zahtev HACCP-načrta pa je v podjetju odgovoren sanitarni inženir. Naročili smo tako imenovani MPN-analizator, s katerim bomo od decembra, ko ga prejmemo, lahko sami po enakem postopku kot Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano izvajali mikrobiološke analize vode in rezultate analiz pridobivali v roku 24 ur od odvzema vzorca. Z njim bomo vsaj enkrat tedensko, dodatno pa po potrebi, opravljali analizo vode na prisotnost pomembnih bakterij iz Pravilnika o pitni vodi. S tem bomo skrajšali postopke in povečali pogostost preverjanja kakovosti pitne vode v vodovodnih sistemih in vodnih virih. Ugotavljamo namreč, da se v zadnjih nekaj letih, predvidevamo, da zaradi okoljskih sprememb, motnost vode in s tem zmanjšanje kakovosti vode iz določenih vodnih virov pogosto pojavlja. S takim spremljanjem bomo imeli boljši pregled nad stanjem vodnih virov in vodovodnih sistemov ter na ta način po potrebi hitreje ukrepali,« našteva mag. Janez Primožič in dodaja, da so opravili tudi številne aktivnosti na terenu, ki zahtevajo daljši čas realizacije zaradi investiranja, vključevanja drugih deležnikov, njihov cilj pa je Razbremenilnik Likovič v Matkah kratkoročne in dolgoročne ukrepe. Med drugim so takoj poostrili nadzor in naročili vgradnjo sistema za javljanje kaljenja vode. Načrtovana je tudi popolna obnova vodovodnega sistema Šempeter (že pred okužbo), za kar bodo izvedli razpis za sofinanciranja iz sredstev Načrta za okrevanje in odpornost Ministrstva za okolje in prostor. Do začetka prihodnjega leta morajo pridobiti gradbeno dovoljenje, je pa direktor izpostavil težave pri sklepanju služnostnih pogodb z lastniki zemljišč. Ob tem pa je tudi dejstvo, da za obravnavano območje Ministrstvo za okolje in prostor še ni izdalo uredbe o vodovarstvenem območju. Udeleženci zbora so pristojnim postavili vprašanja tudi v zvezi s sistemom HACCP, notranjim nadzorom in protokoli obveščanja. Krajan Miran Obrez je vodstvo občine in JKP seznanil, da pripravljajo skupinsko odškodninsko tožbo krajanov, ki naj bi se ji po njegovih besedah pridružilo 300 krajank in krajanov. Zbor občanov se je končal po dveh urah brez predlogov sklepov. Ob koncu je mag. Janez Primožič povedal, da je Svet ustanoviteljev JKP Žalec potrdil, da bo vrednost položnice za krajane KS Šempeter (in tudi Ločice ob Savinji) za mesec oktober v višini 0 evrov. Odvetnik Borut Soklič o skupni tožbi Kot nam je povedal odvetnik Borut Soklič, ki je sredi novembra v Šempetru zbiral pooblastila Šempetranov za organizirano tožbo proti JKP Žalec, se je za skupno tožbo odločilo okrog 200 Šempetranov: »Ljudje so se najprej organizirali sami. Potem je organizator stopil v kontakt z našo pisarno in smo se vključili v nek organiziran sistem zbiranja pooblastil za zastopanje.« O nadaljnjih korakih pa je odvetnik povedal: »Zbrali bomo podatke, da ugotovimo odgovornost upravljavca vodovoda, to je JKP Žalec, oz. zavarovalnice, pri kateri imajo zavarovano odgovornost, in če bomo imeli podane temelje odgovornosti, bomo gotovo vložili odškodninski zahtevek. Od tu dalje pa je nepredvidljivo, odvisno je od stališča in ravnanj zavarovalnice.« Glede pričakovanj tožbe pa: »To, kar se je zgodilo, je po našem mnenju napačno iz dveh vidikov. Prvič je bil po našem prepričanju opuščen dolžni nadzor nad kvaliteto pitne vode, ampak o tem ne moremo kvalificirano soditi, ker nismo strokovnjaki in še nimamo dovolj podatkov, drugič pa je bilo opuščeno obveščanje ljudi o tem, da je voda oporečna, takrat ko so pristojni to že vedeli.« jasen: celovita prenova vodovodnega sistema Šempeter. »Opravili smo hidrogeološki pregled vseh treh zajetij vodnega vira Matke in pripravili načrt za njihovo sanacijo. S pomočjo več projektantov in dobaviteljev opreme smo preučili vse možnosti vgradnje UV-dezinfekcije in merilnika motnosti. Ugotavljamo, da vgradnja te opreme zaradi stanja objekta Raztežilnik Likovič zahteva temeljito gradbeno prenovo tega objekta in je rekonstrukcijo tega objekta smiselno vključiti v celovito obnovo vodovodnega sistema Šempeter. Prav tako je v to obnovo smiselno vključiti popolno sanacijo vseh treh zajetij in pri tem preučiti smiselnost izvedbe novega zajetja. V tem tednu bomo ugotovitve predstavili občinam, ki investirajo v celovito obnovo vodovodnega sistema Šempeter. Verjamem, da bodo predlog sprejele in da bomo s celovito rekonstrukcijo tega objekta čim prej pričeli,« je optimističen mag. Janez Primožič. V minulem tednu so postavili tudi table za označitev območja vodnih zajetij vodnega vira Matke. »Težava pa je, da je za določanje vodovarstvenih območij, in v tem smislu ne le za določitev teh območij, pač pa tudi za to, katere dejavnosti se lahko opravljajo na vodovarstvenem območju, ki lahko vplivajo na vodne vire, odgovorno Ministrstvo za okolje in prostor, ki tukaj močno zamuja. Glede ureditve vodovarstvenih območij je namreč potrebna izdaja uredbe, ki jo pripravlja to ministrstvo, ki pa je ravno na območju Občine Prebold, kjer se konkretno nanaša na vodni vir Matke, še ni. Z opozarjanji in pobudami bomo po svojih močeh aktivni, tako da se ta stvar čim prej uredi,« dodaja mag. Janez Primožič. V JKP Žalec vse občane ponovno vabijo, da se prijavijo za obveščanje po sistemu SMS-sporočil, za katera morajo dati dovoljenje in niso avtomatska. Za vse informacije in pobude pa so na voljo na e-naslovu: info@jkp-zalec.si. PO DOLINI ŠT. 11 I november 2022 Izvolili župane in 95 svetnikov za nov mandat L. K. T. T. Na lokalnih volitvah 20. novembra smo tudi v vseh šestih občinah Spodnje Savinjske doline odločali, kdo nas bo vodil v novem štiriletnem mandatu in kakšna bo sestava občinskih svetov. Volillna udeležba je bila višja od državnega povprečja, ki je bilo 47,63 %, v 5 občinah Spodnje Savinjske doline, podpovrečna je bila samo v Občini Žalec. Dobili smo šest novih županov (od tega štiri stare), med njimi pet županov in županjo, skupaj 95 novih svetnikov in svetnic ter v Občini Žalec še nove predstavnike v svetih krajevnih in mestne skupnosti. Občina Braslovče V Braslovčah se je na volišče odpravila manj kot polovica volilnih upravičencev (49,89 %), ki je Tomaža Žoharja izvolila s kar dobrimi 90 % (2.094 glasov). Edini izzivalec Janko Pirnat je prejel 9,39 % (217 glasov). Večino v petnajstčlanskem občinskem svetu si je priborila tudi županova lista Ker se da, ki je dobila devet mandatov. Sledita SDS in SD s po dvema mandatoma ter NSi in SLS s po enim mandatom. Občina Prebold Ob skoraj 57-odstotni volilni udeležbi so v Preboldu po 24 letih dobili novega župana. Najnižjo udeležbo na lokalnih volitvah v naši dolini so zabeležili v Občini Žalec (41,17 %), najvišjo pa v Občini Vransko (68,41 %). Mag. Marko Repnik (SD) je prejel 52,63 % (1.219 glasov), edini protikandidat Marjan Golavšek (SDS) pa 47,37 % (1.097 glasov). V petnajstčlanskem občinskem svetu so si mandate razdelili takole: pet mandatov dobi SD, štiri mandate SDS, po dva mandata sta dobila Lista Neodvisni za Prebold in Desus, po en mandat pa Gibanje Svoboda in NSi. Občina Polzela Kar 58,4 % volivcev se je odpravilo na volišča v Občini Polzela. Med največ kandidati za župana v dolini – kar pet se jih je potegovalo za to funkcijo – so za nov mandat prepričljivo izvolili dosedanjega župana Jožeta Kužnika, ki je dobil 62,1 % (1.817 glasov). S skoraj petino oz. 19,69 % (567 glasov) se mu je najbolj približala Bojana Kralj Kos. Sledijo Dragica Sternad Pražnikar s 13,43 % (393 glasov), Aleš Goršak z 2,6 % (76 glasov) in Anton Kanduti z 2,19 % (64 glasov). Gibanje za Občino Polzela – Lista Jožeta Kužnika je dobilo tudi največ, sedem mandatov v sedemnajstčlanskem občinskem svetu, vendar to ni dovolj za večino. Kar štiri liste so prejele po dva mandata, in sicer Lista HITER in UGODEN SERVIS • • • • Seznami izvoljenih svetnikov po občinah OBČINA ŽALEC (27 svetnikov) SD (8 mandatov): Janko Kos, Tanja Trobiš, Roman Virant, Nada Jelen, Viktor Mitov, Tatjana Razboršek Rehar, Matic Krajšek, dr. Hana Šuster Erjavec Gibanja Svoboda (7): Blaž Kolar, Alenka Omladič, Matjaž Omladič, Tanja Basle, mag. Martin Poteko, Katja Veligošek, mag. Gregor Zidanšek SDS (5): Srečko Lednik, Andrejka Tanaskovič, Marcel Palčnik, mag. Slavica Čehovin, Luka Lakner Lista za mesto in podeželje (4): Matjaž Krk, Marjeta Rukav, Karel Borovnik,Vesna Napotnik NSI (2): Jože Krulec, Vilma Tekavc Desus (1): Danica Vončina Veligošek OBČINA BRASLOVČE (15 svetnikov) NEODVISNA LISTA TOMAŽA ŽOHARJA – KER SE DA (9 mandatov): Primož Brinovec, Polona Marovt Gantar, Tomaž Žohar, mag. Urška Hozjan, Domen Dobnik, Manuela Vodovnik, Boštjan Šalamon, Patricija Goubar, Iztok Derča SDS (2): Janko Pirnat, Aleksander Jelen SD (2): Danica Tajnšek, Anton Vesolak NSI (1): Urban Jager SLS (1): Jaka Orožim Občina Žalec V Občini Žalec se je na volišča odpravilo 41,17 % volivcev, kar je dobrih 6 odstotkov pod povprečno udeležbo na državnem nivoju. Janko Kos (SD) si je v konkurenci štirih kandidatov s prepričljivo zmago s 63,61 % (4.586 glasov) priboril četrti mandat. Prvi zasledovalec Matjaž Krk (Lista za mesto in podeželje) je prejel 15,69 % (1.131 glasov), Srečko Lednik (SDS) 11,93 % (860 glasov) in Blaž Kolar 8,75 % (631 glasov). Mandati v 27-članskem občinskem svetu čisto ne odražajo odstotkov, ki so jih v županskem delu dobili nosilci list. SD je dobil osem mandatov (eden manj kot v prejšnjem sestavu). Sledijo Gibanje Svoboda s sedmimi mandati, SDS s petimi mandati, Lista za mesto in podeželje s štirimi mandati, skupna lista NSi in SLS z dvema mandatoma in Desus z enim. 7 AUTOMOWER-jev MOTORNIH ŽAG in KOS KOSILNIC VRTNIH TRAKTORJEV 03 777 14 23 ali 051 665 566 | www.uniforest.si Dragice Sternad Pražnikar, Gibanje Svoboda in Nestrankarska lista za enakomeren razvoj Polzela. NSi in SD sta dobila po en mandat. Občina Tabor Taborski župan Marko Semprimožnik je bil po prvem mandatu v vlogi župana edini spodnjesavinjski župan, ki si je nov mandat zagotovil že pred volitvami, saj ni imel protikandidata. Vseeno pa se je v Taboru odpravila na volišče več kot polovica volivcev (50,99 %). Izvolili so tudi osem novih svetnikov, med katerimi je polovico, štiri mandate, dobila SLS, dva mandata SDS, po enega pa Lista Mojce Hrastnik in NSi. Občina Vransko Med najbolj motiviranimi volivci v dolini so bili gotovo tisti iz Občine Vransko, saj jih je prišlo na volišča kar 68,41 %. Najbrž je k temu prispevalo tudi dejstvo, da se dolgoletni župan Franc Sušnik (7 mandatov - 28 let) ni več odločil za kandidaturo in so izbirali med tremi novimi kandidati. Izbrali so županjo – z 897 glasovi, kar je 61,56 %, so za novo županjo izvolili Natašo Juhart (NSi), v prejšnjem mandatu podžupanjo in svetnico. Sestava občinskega sveta na Vranskem je v skladu z voljo volivcev zelo preprosta, v njej je devet svetnikov NSi in dva iz vrst SDS. Franc Sušnik je sicer kandidiral za svetnika na listi SDS v volilni enoti 2 Občine Vransko, vendar ni bil izvoljen. OBČINA PREBOLD (15 svetnikov) SD (5 mandatov): mag. Marko Repnik, Tanja Gostečnik, Boštjan Herodež, Matija Jager, Matjaž Dolinar SDS (4): Branko Verk, Mateja Marinc, Bernard Tratnik, Rok Golavšek Desus (2): Franc Škrabe, Drago Karol Lobnikar Lista Neodvisni za Prebold (2): Miha Fonda, Liljana Kač Gibanje Svoboda (1): Oton Račečič NSi (1): Urban Uršič OBČINA POLZELA (17 svetnikov) Gibanje za Občino Polzela – Lista Jožeta Kužnika (7 mandatov): Jože Kužnik, Maja Kolenc Dolinar, Ivan Kapitler, Nika Ograjenšek, Darko Hlupič, Ida Jevšnik, Igor Pungartnik DADA Lista Dragice Pražnikar (2): Dragica Sternad Pražnikar, Monika Rakun Gibanje Svoboda (2): Luka Špoljar, Darja Ferlež Nestrankarska lista za razvoj Občine Polzela (2): Danilo Turnšek, Sergej Ocvirk SDS (2): Gregor Grčar, Ljubo Žnidar NSi (1): Niko Cevzar SD (1): Aleš Trbežnik OBČINA TABOR (8 svetnikov) SLS (4 mandati): Vanja Lednik, Lovro Leskovšek, mag. Žan Grobler, Peter Cafuta SDS (2): Leopold Mikek, Boštjan Kreča Lista Mojca Hrastnik (1): Ivan Hrastnik NSi (1): Jernej Grobler OBČINA VRANSKO (11 svetnikov) NSI (9 mandatov): Robert Novak, Brigita Gosak, Zdenka Verdel, Luc (Lucijan) Ocvirk, Kristina Reberšek, Rafael Novak, Sonja Cencelj, Petra Farkaš, Jože Matko SDS (2): Marjan Pečovnik, Damjana Bistan Učakar VIR: DVK Izvoljeni člani vaških in mestne skupnosti v Občini Žalec (86 članov v 9 krajevnih skupnosti in eni mestni skupnosti) MS Žalec (11 članov): Klavdija Laznik Tomažič, Boštjan Hrastnik, Tadej Čretnik, Nina Breznikar, Radislav Gašparič, Pavel Virant, Julija Lukač, Vencel Ferant, dr. Tatjana Kovač, Ivana Zapušek Skubic, Bojan Pevec KS Galicija (10): Peter Vipavc, Zdenko Selišnik, Karmen Držan, Alojz Podpečan, Marjan Mohorič, Verica Štefančič, Cvetko Golavšek, Milena Vinder, Anja Beloševič, Aleš Doberšek KS Gotovlje (7): Janez Trobiš, Marija Bosnar, Ivan Bizjak, Cvetko Kompolšek, Lidija Florjančič, Polona Krajnc, Helena Krajnc KS Griže (9): Olga Markovič, Danijel Vombek, Jana Dolinšek, Lucija Polavder, Marjan Veler, Biljana Bogdanič, Andrej Kveder, Anja Podveržen, Zmago Oblak KS Levec (7): Rafael Hrustel, Matjaž Kveder, Petra Žagar, Anita Seles Držan, Iztok Lesjak, Jernej Repinšek, Vladimila Dobnik KS Liboje (7): Anton Kanič, Ksenija Baloh Štrajhar, Marjan Potočnik, Jasmina Pere, Štefan Frece, Iztok Baloh, Sonja Hrvatin KS Petrovče (9): Tatjana Blagotinšek, Matevž Gobec, Bernard Jelen, Maruša Mirnik, Uroš Stepišnik, Ksenija Volpe Medved, mag. Jasna Sraka, Tatjana Razboršek Rehar, Niko Natek KS Ponikva (7): Slavko Verdev, Nada Jeler, Jure Vasle, Matej Sitar, Karel Borovnik, Slavko Drofenik, Franc Kos KS Šempeter (11): Gašper Novak, Rok Sedminek, Marjeta Skale, Krištof Kač, Milan Vasle, Biljana Privošnik, Mitja Tavčer, Nataša Privošnik, Vojko Prislan, Peter Klančnik, Stanislav Grabnar KS Vrbje (7): Nika Čretnik, Gašper Mastnak, Denis Herle, Zdenka Cokan, Nina Avbelj Lekič, Andrej Šepec, Nataša Čater VIR: DVK OSREDNJE TEME 8 ŠT. 11 I november 2022 Volilni kolaž lokalnih volitev L. K., D. N. T. T., D. N. Najbolj volilni mesec v supervolilnem letu, mesec november, je v lokalnih okoljih prinesel največ aktivnosti kandidatov za župane in svetnike na lokalnih volitvah. V prvem delu novembra, pred drugo novembrsko nedeljo, se jim je vzporedno pridružila predsedniška kampanja, od sredine novembra pa referendumska kampanja. Rezultati vseh treh nedelj so sedaj znani, nekaj fotoutrinkov kampanje za lokalne volitve pa smo uspeli ujeti tudi mi. Takole je Janko Kos proslavil prepričljivo podporo z družino in prijatelji. Janko Kos je bil izvoljen za četrti mandat. Srečko Lednik je na novinarski konferenci pred volitvami v Žalcu povedal, da so v SDS sprožili postopek razrešitve članstva Matjaža Krka, ki se je kot samostojni kandidat za župana odpravil na volitve brez potrditve stranke. Volilne kampanje imajo tudi močno plakatno ofenzivo. Matjaž Krk ni bil izvoljen za župana, je pa s svojo Listo za mesto in podeželje dobil štiri svetniške mandate; za nov svetniški mandat je bil izvoljen tudi sam. Mag. Marko Repnik je kot glasbenik nastopal tudi v kampanji, na preboldski tržnici je dirigiral godbenikom veteranom, v podporo pa je pod njegovo taktirko zaigral tudi Dejan Židan. DRSALIŠČE ŽALEC GREMO DRSAT od 2. decembra dalje Kandidat Gibanja Svoboda Blaž Kolar je sicer dobil najmanj podpore med štirimi kandidati za župana v Žalcu, lista pa je uspela dobiti sedem svetniških mandatov. Na žalski tržnici, ki je bila priljubljena lokacija za vse kampanje in tudi za večino kandidatov, se je predstavila tudi kandidatna lista Desusa, ki je iztržila eno svetnico. Braslovški župan Tomaž Žohar je bil že pred izvolitvijo zelo prepričan v to, da mu bodo volivci zaupali še en mandat. SLS in NSi sta se na tokratne lokalne volitve podali s skupno listo in se v novo sestavo žalskega občinskega sveta uvrstili vsaka z enim svetnikom. POPRAVEK V oktobrski številki časopisa Utrip Savinjske doline nam jo je na str. 8 v zapisu pod naslovom Kdo so kandidati na lokalnih volitvah pri navedbi kandidatov za župana Občine Vransko zagodel tipkarski škrat in napačno zapisal priimek kandidata iz Zaplanine Florijana Rupnika namesto pravilnega Florijan Rojnik. Navedba s pravilnim priimkom torej je: Florijan Rojnik, Zaplanina (Slovenska demokratska stranka – SDS). Za neljubo pomoto se iskreno opravičujemo. Uredništvo OSREDNJE TEME ŠT. 11 I november 2022 Med šestimi župani dve novi imeni, po dolgem času tudi županja D. N., L. K., T. T., K. R. Z bralci Utripa Savinjske doline so izvoljeni predstavniki ljudstva delili svoje občutke ob izvolitvi, zadovoljstvo s sestavo občinskih svetov in prve načrte. V naslednjem štiriletnem mandatu bodo šest občin Spodnje Savinjske doline vodili štirje »stari« novi župani. Med njimi je žalski župan Janko Kos, župan z najdaljšim stažem, saj vstopa v četrti mandat, prav tako polzelski župan Jože Kužnik. Taborski župan kot edini vnaprej znani župan brez konkurence na tokratnih volitvah vstopa v svoj drugi mandat, prav tako župan Občine Braslovče Tomaž Žohar. Mag. Marko Repnik je novo izvoljeni župan Občine Prebold, potem ko se je po sedmih mandatih poslovil Vinko Debelak. Po tako dolgem stažu pa se je poslovil tudi vranski župan Franc Sušnik, ki ga je na županskem stolčku nadomestila po dolgem času edina ženska predstavnica v tej družbi, županja Nataša Juhart. Župan Občine Žalec Janko Kos mest pa je povedal: »Predvideva se, da bodo podžupani iz prvih treh strank.« Prva seja občinskega sveta v novi sestavi bo 7. decembra, takrat pa bo najbrž znanega tudi nekaj več o tem. Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar Ob samo dveh kandidatih za župana v Občini Braslovče je bilo gotovo, da bo občina dobila župana v prvem krogu. Toda dobrih 90 odstotkov je bila zelo prepričljiva zmaga. O tem, ali je pričakoval takšen odziv, je Tomaž Žohar povedal: »Izredno sem vesel tako velike podpore in bi se tudi na tem mestu zanjo želel zahvaliti vsem, pa tudi za pozitivno energijo in glas na volitvah. Je pa dejstvo, da je to rezultat vseh nas, ki smo kakorkoli delali in prispevali k razvoju naše občine v preteklem mandatu. Ta rezultat dojemamo tudi kot izredno Janko Kos je že po razglasitvi prvih rezultatov po zaprtju volišč na volilno nedeljo v žalski MC kavarni, kjer so ga pričakali njegovi podporniki, na vprašanje, ali je pričakoval tak rezultat, povedal: »Bi rekel – pričakovano. Štiri leta smo delali za to, da smo imeli dobre rezultate, da smo se povezovali, da smo se trudili, in to so volivke in volivci opazili ter nas nagradili. Zmaga v prvem krogu to potrjuje. Hvala vsem volivkam in volivcem za njihove glasove, za podporo, da bomo še naprej delali za nadaljevanje uravnoteženega skladnega razvoja Občine Žalec tako na področju gospodarstva kot negospodarstva, še večji poudarek bo na blaženju socialnih stisk, krepitvi socialnih programov. In na vodo ne bomo pozabili – na zdravo, čisto pitno vodo, da dokažemo, da nam je mar za ljudi. Želim samo, da bi bili zdravi, da bi čim bolj složno delovali, da se ne bi kdo obnašal kot užaloščena nevesta, ker ni dobil dobrega rezultata na teh volitvah. Je čas pred volitvami in je čas po volitvah, ko se je treba usesti in dogovoriti. Gremo naprej.« V občinskem svetu je lista SD dobila osem mandatov, kar je svetniško mesto manj, kot so imeli v prejšnjem mandatu. Župan Janko Kos je o tem povedal: »Na osnovi analiz rezultatov volitev ugotavljam, da je stranka Socialnih demokratov v Žalcu ohranila primat prve stranke v občini in enega najboljših rezultatov v državi, kar ji nalaga tudi največjo odgovornost do volivk in volivcev. V tako veliki občini, kot je Žalec, bi ena stranka težko dosegla absolutno večino, zato se je treba povezovati.« Glede razdelitve podžupanskih veliko odgovornost za naprej. Imamo ambiciozno zastavljene cilje. Čaka nas ogromno dela, ki smo se ga lotili takoj, in prepričan sem, da bomo tudi po štirih letih upravičili izkazano zaupanje na teh volitvah.« O tem, da je bila volilna udeležba v Občini Braslovče podpovprečna, volitev se je namreč udeležilo nekaj manj kot 50 odstotkov volivcev, pa je povedal: »Volilna udeležba je bila 49,86 %, veliko pod povprečjem Slovenije sicer ni bila. Težko komentiram to dejstvo, zakaj ni bila večja. S svojo ekipo Neodvisne liste Tomaža Žoharja – KER SE DA smo v času volilne kampanje bili ves čas med ljudmi. Predstavili smo svoj program dela v novem mandatu. Odzivi so bili super. Pomembno je, da delamo ves čas za ljudi. To bomo delali tudi v prihodnje. Tudi za tiste, ki niso prišli na volišča ali pa jih mogoče s svojim trdim delom še do danes nismo uspeli prepričati.« Županova lista Ker se da je dobila kar devet članov občinskega sveta od petnajstih, kar bi lahko ekipo tudi »polenilo«, smo pobarali župana. Odgovoril je: »Konstruktivna ekipa občinskega sveta je ključna za dosego zastavljenih ciljev. Vesel sem sestave, ker ocenjujem, da se bo dalo delati konstruktivno, kompetentno v korist vseh ljudi in vseh krajev. Morebiten strah, da bi se kdo ‘polenil’, je absolutno odveč in tega ne bom dovolil.« Sicer pa bodo v Braslovčah v novem mandatu nadaljevali, kjer so končali minuli mandat: »Nadaljujemo v velikem tempu. Proračuna 2023 in 2024 imamo sprejeta, tako da delamo na pripravi in dokončanju projektov ter investicij, ki so v teku. Pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedba razpisa za izgradnjo novega zdravstvenega centra, izbira izvajalca za izgradnjo Medgeneracijskega športnega parka, pridobitev gradbenega dovoljenja za novo šolo na Gomilskem itd. Vsekakor pa je moja prva prioriteta pridobivanje zunanjih virov financiranja oz. pridobivanje nepovratnih finančnih virov financiranja naših projektov.« odličnim rezultatom dela in posluhu za slehernega človeka. Občani so v teh 10 letih spoznali, da sem človek dejanj, ki tudi naredi, kar obljubi. Moje obljube so konkretne in preverljive. Poleg tega menim, da je pomembno prisluhniti prav vsakemu človeku, kar mi je v veliki meri tudi uspelo.« Župan Občine Prebold mag. Marko Repnik Mag. Marko Repnik, v minulem mandatu svetnik in podžupan Občine Prebold, je dobil svoj prvi mandat v vlogi župana po sedmih mandatih Vinka Debelaka, imel pa je le enega tekmeca: »Kampanja ob lokalnih volitvah je bila vsekakor nekaj novega zame, ker sem se za župansko mesto potegoval prvič. Čisto novi občutki in strategije, ki so ob takšnih dogodkih prisotne, pa so ob koncu prinesli tudi nova zadovoljstva. In s tem seveda tudi nove odgovornosti, dognanja, predvsem pa nove izzive in naloge, ki pa se jih iz srca veselim.« Mag. Repnik je zadovoljen tudi z izidom volitev v občinski svet: »Kot zelo uspešna se je izkazala tudi lista stranke Socialnih demokratov (SD), na kateri sem kandidiral, ki bo v novonastalem občinskem svetu zasedala pet svetniških mest od skupno petnajstih. Po štiriindvajsetih letih dobiva Občina Prebold novega župana, ob tem pa je treba poudariti, da se občinski svet kaj bistveno ne razlikuje od prejšnje sestave. Potrebni bodo kompromisi in dogovarjanja, za katera pa sem prepričan, da bodo na koncu uspešna. Občinski svet Občine Prebold je v vseh mandatih do sedaj deloval složno, odgovorno in premišljeno.« Prvi koraki po formiranju občinskega sveta ter občinskih in krajevnih odborov bodo usmerjeni predvsem v neposreden stik z njimi samimi in z ljudmi – z občankami in občani. »Samo skupaj in v dogovoru bomo namreč lahko dosegli zastavljene cilje, napredek in dodatni razvoj naše občine. Kot župan bom deloval složno in povezovalno, moja roka sodelovanja je in bo ponujena vsakomur, ki bo želel delati v korist občine in občanov.« Župan Občine Polzela Jože Kužnik Za nov mandat so volivci izvolili tudi župana Jožeta Kužnika, ki je kljub štirim protikandidatom na volitvah za župana na Polzeli dobil zelo visok odstotek glasov, dobrih 62 %. Jože Kužnik: »Zmago pripisujem Županova lista je v sedemnajstčlanskem občinskem svetu dobila sedem mandatov, kar ni večina, a župan je glede sodelovanja optimističen: »Ne bomo sestavljali koalicije, ker za to ni potrebe. Skupaj bomo tvorno sodelovali in skupaj prispevali k ugledu, rasti in napredku Občine Polzela.« Sicer pa bodo na Polzeli, tako pravi Jože Kužnik, nadaljevali z že začetimi projekti: »Teh ni malo, torej bo dela dovolj.« 9 tov je že začrtanih, med njimi je največji dograditev osnovne šole. V novo izvoljenem občinskem svetu je polovica novincev. Njihova osnovna stroka, v kateri so zaposleni, zelo ustreza našim potrebam, zato upam, da bomo tudi v tej sestavi konstruktivni in uspešni kot do sedaj.« Županja Občine Vransko Nataša Juhart Nova županja Občine Vransko je Nataša Juhart, ki je bila sicer že v minulem mandatu občinska svetnica in podžupanja, zato bo najbrž »skok« na mesto županje nekoliko lažji. Zanjo je med tremi kandidati glasovalo 61,56 % volivcev, nad čemer je tudi sama nekoliko presenečena: »Iskrena hvala vsem volivkam in volivcem, ki so se v tako velikem številu udeležili volitev, še posebej tistim, ki so oddali glas zame in za kandidate Nove Slovenije. Tako velik odstotek glasov, namenjen meni, je tudi zame presenečenje, saj se je v predvolilnem času veliko govorilo tudi o drugem krogu volitev za župana, kandidati smo namreč bili trije. Verjamem, da smo vsi kandidati v predvolilnem času dali prav vse od sebe, da smo se vsak na svoj način čim bolj približali volivcem. Menim, da je bil moj pristop pravilen, predvsem pa so me dovolj dobro poznali že kot občanko Vranskega in me tako izvolili za županjo. To, da sem bila v tem mandatu svetnica in podžupanja, mi je zagotovo v prid, zavedam pa se, da bo pot zahtevna in polna izzivov.« Župan Občine Tabor Marko Semprimožnik Taborski župan Marko Semprimožnik je bil po prvem mandatu v vlogi župana edini spodnjesavinjski župan, ki si je nov mandat zagotovil že pred volitvami, saj ni imel protikandidata. Razlog sam vidi v uspešnem prvem mandatu: »Ko se ozrem nazaj, z veseljem ugotavljam, da smo odkljukali skoraj vse projekte, ki smo si jih kot cilj zadali pred štirimi leti. Če sem natančen, smo jih tudi močno presegli. Ne bom jih našteval, kajti vsak, ki ga dogajanje v naši občini vsaj malo zanima, je to lahko opazil sam, kogar pa stvari ne zanimajo, ga pač ne zanimajo. Ne lastim si zaslug za opravljeno delo, kajti rezultati so plod odličnega sodelovanja občinske uprave, župana, podžupana, občinskega sveta in mnogih posameznikov, ki so nam pri tem pomagali. Odlični rezultati in veliki načrti za naprej so vzrok, da bom svoje poslanstvo župana nadaljeval tudi v mandatu 2022–2026. Besedna zveza POVEZATI IN SODELOVATI je tudi v praksi obrodila dobre sadove. Sodelovali smo vsi ne glede na politično ali kakršnokoli drugo usmerjenost in rezultat je na dlani.« Tudi nadaljevati si želi enako: »Kar nekaj projek- Po dolgem času je Spodnja Savinjska dolina tako ponovno dobila županjo, o tem, kako se bo znašla med moškimi kolegi, pa nam je povedala: »Res je, da županj ni veliko, a nas je vedno več, ki smo pripravljene delati v dobro občanov. Za to so potrebni volja, vizija in predvsem pogum, menim pa, da ljudje za župane raje izbirajo moške, ker v njih vidijo večjo avtoriteto in moč, a ženske se ne damo. Z župani sosednjih občin sem imela že do sedaj dober odnos, verjamem pa, da bom z njimi in tudi z novoizvoljenim županom Prebolda konstruktivno in dobro sodelovala.« Struktura občinskega sveta na Vranskem je v prid svetnikom z liste NSi, županjine liste, o tem, ali bo delo zato lažje in kako bo odprla svoj mandat, pa je povedala: »Struktura občinskega sveta je takšna, kot so jo občani izvolili. Nisem človek, ki bi izključeval, temveč tisti, ki si želi povezovanja; vedno sem z vsemi pripravljena sodelovati. Verjamem, da bi dobro sodelovali, tudi če bi bil izbor svetnikov različnejši. Menim, da bomo skupaj dobro delovali v korist občanov, sem pa vesela takšnega rezultata. Kot županja bom s svojo funkcijo uradno začela po konstitutivni seji, ki bo 6. decembra, torej 7. decembra. Najprej se želim pogovoriti s sodelavci občinske uprave, prevzeti že začeto delo in projekte, ki potekajo, zatem pa v to vplesti svoj program.« 10 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM Noč čarovnic se je vrnila D. NARAGLAV ŠT. 11 I november 2022 Slovenska moda, pivo in fontana v Washingtonu LUCIJA K., BINA P. ARHIV NINA F. S. IN MAJA Š. Da dober glas iz Občine Žalec seže tudi v ZDA, natančneje v Washington, sta po svoje poskrbeli Žalčanki, mednarodno priznana modna kreatorka Maja Štamol in še ena Žalčanka, ki živi v Washingtonu, Nina Florjančič Skorja. Poslikava obraza je bila ena od zanimivih aktivnosti tega dogodka. V Občini Prebold so po dveh sušnih letih, ko zaradi zdravstvenih razmer to druženje ni bilo mogoče, ponovno pripravili noč čarovnic. Glavni organizator Turistično društvo Prebold je skupaj z ostalimi sodelujočimi pripravil zanimivo prireditev na prostoru tržnice in muzejske zbirke Prebold skozi čas, ki je bil dnevu primerno tudi okrašen. Glavni namen dogodka je bil druženje občanov ob pijači, palačinkah in drugih dobrotah. Poseben poudarek pa je bil dan otrokom, ki so lahko ustvarjali, si dali poslikati obraz, se sladkali s slastnimi palačinkami in nasploh uživali, zlasti ob predstavi dveh čarovnikov, ki sta poskrbela za zastrahujoče ognjeno dogajanje, ki so ga z zanimanjem pospremili tudi odrasli. Druženje so popestrili tudi Pihalni orkester Prebold in foto stojnica, kjer so se otroci in tudi njihovi starši lahko fotografirali in takoj dobili sliko za spomin na čarovniški večer, na katerem ni manjkalo niti gozdarskega ognja, ki pa tokrat ni prišel toliko do izraza, saj ni bilo hladno. Noč čarovnic je na dogodek pripeljala veliko krajanov ter tudi marsikoga iz drugih krajev doline. Kot je dejala predsednica turističnega društva Simona Žvikart Repnik, so otroci in njihovi starši glede na izjemen obisk nedvomno pogrešali to prireditev. To pa jim daje tudi spodbudo in navdih za takšne in podobne dogodke v prihodnje. S predstave čarovnikov, ki sta tudi bruhala ogenj. Na gala dobrodelnem dogodku First Fashion Gala 12. oktobra, ki ga je organizirala žena češkega veleposlanika v Washingtonu Indira Gumarova, je Maja Štamol v eminentni družbi priznanih oblikovalcev predstavila dve svoji kreaciji, Nina Florjančič Skorja pa je poskrbela, da so na dogodku nazdravili z žalskim pivom Kukec in se spomnili prve fontane piv na svetu Fontane piv Zeleno zlato Žalec. S predstavitve Kukca in fontane piv v Washingtonu. »Lunch dress« obleka kreatorke Maje Štamol, ki jo je na enem izmed uradnih dogodkov nosila nekdanja prva slovenska dama Urška Bačovnik Janša,je »zasedla« tudi pisto First Fashion Gala dogodka v Washingtonu. Modno kreatorko Majo Štamol v mednarodnem modnem svetu zdaj že dobro poznajo, tudi v Ameriki. O tem je Maja Štamol povedala: »Pred tremi leti sem navdušila washingtonsko smetano iz sveta diplomacije in zasejala seme za nadaljevanje svoje modne zgodbe čez lužo. Čeprav je bila situacija v obdobju zadnjih dveh let zaradi covida nenavadna in dogodkov ni bilo, sem ohranjala stike z ljudmi, ki sem jih spoznala v času prvega predstavljanja v Ameriki. Letošnjo pomlad sem prejela povabilo na dogodek First Fashion Gala, kamor je bilo povabljenih skoraj 40 oblikovalcev z vsega sveta, ki oblačijo prve dame, gospode, kralje in kraljice … Med njimi sta na primer tudi zveneče ime, modna kreatorka Elie Saab, ki oblači bližnjevzhodno in britansko monarhijo, ter ukrajinski oblikovalec, ki oblači gospo in gospoda Zelenski. V Sloveniji sem znana po tem, da moj atelje obiskuje kar nekaj medijsko prepoznavnih oseb, med njimi tudi iz diplomacije. Partnerica nekdanjega predsednika vlade, g. Mira Cerarja, ga. Mojca Stropnik je bila v mojih kreacijah na številnih srečanjih s svetovnimi voditelji in se srečala tudi z Melanijo Trump. Pri meni ni Levo Nina Florjančič Škorja, desno Darja Ferlež, začasna odpravnica poslov v Washingtonu pomembna politična usmerjenost, moj mož pa se pošali, da bi zlahka sestavila vlado, saj je moja druščina sestavljena iz različnih političnih strank. V Washingtonu sem na gala dogodku 12. oktobra predstavila dve kreaciji, eno večerno in eno ‘lunch dress’, ki jih je na uradnih dogodkih nosila Urška Bačovnik Janša.« Nina Florjančič Škorja je doma iz Ložnice pri Žalcu, trenutno pa kot soproga zaposlenega na Veleposlaništvu RS v Washingtonu pomaga pri organizaciji dogodkov in sprejemov, ki jih organizira Veleposlaništvo Republike Slovenije v ZDA, in skrbi za promocijo Slovenije. »Že v letu 2021 se mi je porodila ideja o promociji mojega mesta Žalec, žalske fontane in seveda piva Kukec. Hkrati sem razmišljala tudi, kako bi to fontano lahko prikazali na tej strani oceana, vendar je to tehnično neizvedljivo. Nato sem kontaktirala gospoda Boštjana Štrajharja in povprašala, kakšna je možnost, da promoviram pivo Kukec v ZDA. Tako smo šli v nabavo in uspešno pripeljali pivo Kukec na drugo stran luže. Vsako leto se na slovenski ambasadi odvija tudi EU Open House, kjer ima naša ambasada odprta vrata za zunanje obiskovalce (vsako leto nas obišče okrog 3.000 ljudi), nekateri na žalost ostanejo pred zaprtimi vrati, ker imamo omejen čas za obiskovalce. Na takšnih in podobnih dogodkih pa potem predstavimo pivo Kukec.« Priložnost za promocijo je bil tudi dobrodelni dogodek First Gala Event, kjer je bilo z udeležbo modne kreatorke, Žalčanke Maje Štamol še več razlogov za promocijo Slovenije, pa tudi žalskega piva Kukec v vrčku priznanega slovenskega oblikovalca Oskarja Kogoja in žalske fontane. »Dogodek First Gala Event je imel popolno noto tudi v tej smeri, da je gospa Maja Štamol Žalčanka in da je velika čast in priložnost biti na tako glamuroznem dogodku, zato sem za ‘after party’ poleg slovenskega vina pripravila še pivo Kukec, ki so ga gostje z zanimanjem pokušali. Hkrati smo jih povabili, da obiščejo našo znamenito fontano piva v Žalcu. Vsi so bili izjemno navdušeni in obljubili, da to našo fontano tudi obiščejo ob obisku Slovenije.« PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 11 I november 2022 Mlekarna gradi sončno elektrarno L. K. ARHIV M. CELEIA Kot poudarjajo v mlekarni, so se za lastno sončno elektrarno odločili zaradi vedno višje cene energentov in usmerjenosti k naravi ter zelenemu poslovanju. Mlekarna Celeia bo na strehah svojih objektov v Arji vasi namestila skoraj 1000 modulov, s katerimi bodo pokrili del letnih potreb po električni energiji. Ker v Mlekarni Celeia določeni deli proizvodnje zahtevajo visoko porabo električne energije, njihovi mlečni izdelki pa poosebljajo spoštovanje tradicije in narave, so se odločili za postavitev lastne sončne elektrarne. »Tako višanje cen kot visoka poraba sta nam že nekaj časa dajala vedeti, da samo mehki ukrepi varčevanja, kot je npr. ozaveščanje sodelavcev za odgovorno porabo energentov, ne bodo dovolj. Zato smo se odločili, da na strehi svoje mlekarne postavimo sončno elektrarno, s katero bomo pokrili del letnih potreb po električni energiji,« je povedal direktor Mlekarne Celeia Vinko But. Sončna elektrarna bo nameščena na delu streh kompleksa Mlekarne Celeia v Arji vasi, imela pa bo 916 modulov in skupno moč 348 kWp. »Vsekakor je to začetek, saj tako naši objekti kot potrebe podjetja dajejo priložnost za razširitev sončne elektrarne,« je povedal vodja Službe za vzdrževanje, investicije in ravnanje z okoljem v Mlekarni Celeia dr. Matej Sedlar, ki je odgovoren za naložbo. V Mlekarni Celeia se sicer že dlje časa trudijo slediti trendom odgovo- rnega odnosa do okolja, zato uporabljajo trajnostne in do okolja prijazne tehnologije. »Z ukrepi težimo k temu, da bi v proizvodnji porabili manj energentov, kot so pitna voda, elektrika in zemeljski plin. Tehnološke procese tudi nenehno posodabljamo, pri čemer smo pozorni, da zmanjšujemo izpuste v okolje, kar je v zeleni, k tradiciji in naravi usmerjeni mlekarni, kot je naša, še kako pomembno,« zaključuje dr. Matej Sedlar. SPLETNA TRGOVINA • 24-urni dostop • Preglednost in enostavnost • Varno nakupovanje • Posebne ugodnosti www.eshop-zagozen.si MATERIAL ZA VODOVOD IN KANALIZACIJO! Skoraj 1000 modulov sončne elektrarne bo nameščenih na delu streh kompleksa Mlekarne Celeia v Arji vasi. 11 12 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 11 I november 2022 Z Modrijani ob zaključku sedme sezone BINA PLAZNIK Župan Janko Kos pravi, da je investicija v fontano že poplačana, spomladi pa naj bi prinesla še nekaj novega, boljšega kot doslej. Konec meseca oktobra so na Fontani piv Zeleno zlato v Žalcu zaključili sedmo sezono delovanja. Obiskovalci so 29. oktobra dočakali tudi težko pričakovano, zaradi slabega vremena dvakrat prestavljeno zabavo z ansamblom Modrijani, potem pa so zaradi lepega vremena lahko v hmeljskih radostih prve fontane piv na svetu uživali do vključno 1. novembra. hkrati privoščijo pivo. Do danes smo prodali 31.000 vrčkov. Ko fontano zapremo, se prodaja ne ustavi, v TIC-u in Ekomuzeju vrčke namreč prodajamo vse do 31. decembra, saj jih ljudje radi kupijo za spominke in novoletna darila.« Tudi Janko Kos, župan Občine Žalec, je ponosen na to turistično točko sredi Žalca: »Fontana že vrsto let dokazuje, da generira širšo In kakšni so načrti za prihodnjo sezono dogajanja na Fontani piv Zeleno zlato? Po besedah direktorja ZKŠT Žalec mag. Boštjana Štrajharja so »takšni, ki nas bodo izstrelili v vesolje«. »Dobesedno, saj smo se povezali z visokotehnološkim podjetjem in še z enim zavodom, tako da ob ponovnem odprtju fontane spomladi pričakujte nekaj resnično posebnega.« glasbenega projekta. Z Žalcem smo povezani zaradi lokacije in ljudi, ki delajo v teh krajih. Lepo nam je danes igrati pred žalsko publiko, saj je večer topel in čudovit. Naši fantje so tudi drugače redni obiskovalci fontane Direktor ZKŠT Žalec napoveduje visokotehnološka presenečenja za prihodnjo sezono. Fontana piv Zeleno zlato, ki predstavlja poklon hmeljarski dediščini Spodnje Savinjske doline in Žalca, ki je središče hmeljarstva v naši državi, se je dobro prijela med ljudmi. Mag. Boštjan Štrajhar, direktor ZKŠT Žalec, je zadovoljen z minulo sezono: »Letošnje leto je bilo posebno. Po dveh letih smo ga preživeli brez zaprtja zaradi epidemije. Vsi organizatorji dogodkov v bližnji in daljni okolici smo želeli to nadoknaditi. Konkurenca glede prireditev je bila zato huda. Zato smo se morali nekako prebiti v ospredje, da smo pridobili obiskovalce, in to nam je v minulem letu odlično uspelo. To pa zato, ker organiziramo brezplačne prireditve, in tako bo ostalo. Naši dogodki so namenjeni ljudem, počastimo jih z izvrstnimi glasbenimi skupinami. Ljudi to pritegne, zato nas obiščejo in si Prizorišče, polno veselih obiskovalcev turistično ponudbo naše občine in doline. Ime je ponesla v širni svet. Investicija je že poplačana z dosedanjim obiskom. Na željo ljudi smo letos obisk fontane zaradi lepega vremena podaljšali še za dva dneva, torej do prvega novembra. Spomladi pa bomo še boljši, kot smo bili do sedaj. Kaj pripravljamo, pa naj zaenkrat ostane skrivnost.« Kjerkoli se pojavi glasbena skupina Modrijani, že ob prvi pesmi brez težav napolnijo plesišče. Blaž Švab, pevec skupine Modrijani, je ob odličnem odzivu ob zaključku sezone fontane v Žalcu povedal: »V Žalcu smo nastopili že velikokrat, celo začetki Modrijanov nekako sodijo v Žalec, saj smo kot začetniki ogromno nastopali predvsem v žalskem kulturnem domu. Žalčan je tudi Tone Vrabl, ki je avtor imena Noč Modrijanov, našega največjega Modrijani poskrbijo, da je plesišče polno. Župan je zelo zadovoljen, da fontana piv v Žalec privabi obiskovalce od blizu in daleč. piv, saj sem radi pripeljejo svoje prijatelje in poslovne partnerje.« In kakšni so načrti za prihodnjo sezono dogajanja na Fontani piv Zeleno zlato? Po besedah direktorja ZKŠT Žalec mag. Boštjana Štrajharja so »takšni, ki nas bodo izstrelili v vesolje«. »Dobesedno, saj smo se povezali z visokotehnološkim podjetjem in še z enim zavodom, tako da ob ponovnem odprtju fontane spomladi pričakujte nekaj resnično posebnega.« ŠT. 11 I november 2022 PO DOLINI / IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA Trikrat ZA na nedeljskem referendumu LUCIJA K. B. P. Prvič predsednica republike L. K. Večinsko ZA vse tri zakone so glasovali v vseh slovenskih volilnih enotah in tudi v obeh volilnih okrajih Spodnje Savinjske doline. Največjo podporo, pa tudi največ aktivnosti v predreferendumski kampanji, je imela novela Zakona o RTV Slovenija. V tem duhu so v Hiši Sadeži družbe pripravili pogovor z nekdanjo, odstavljeno odgovorno urednico informativnega programa na RTV Slovenija, sicer pa urednico zunanjepolitične redakcije, Manico Janežič Ambrožič in novinarko zunanjepolitične redakcije na RTV Slovenija, nekdanjo dopisnico iz Beograda, Marto Razboršek, obe po rodu iz Očine Žalec. Obe sta kritično pogledali na neugodne in celo kritične razmere na RTV Slovenija ter postregli s konkretnimi podatki o pritiskih na novinarje in diskreditaciji stroke. Slovenski volivci so na minulo referendumsko nedeljo, 27. novembra, večinsko glasovali ZA vse tri zakone, ki jih je na referendum »poslala« SDS, potem ko so bili na predlog vlade že potrjeni v državnem zboru. Novele Zakona o dolgotrajni oskrbi, Zakona o RTV in Zakona o vladi bodo torej stopile v veljavo. Kljub trem volilnim novembrskim nedeljam se je na volišča odpravilo precej ljudi; o vseh treh referendumskih vprašanjih se je izrekalo dobrih 42 odstotkov volivcev oz. več kot 700 tisoč, končna številka pa bo znana po vseh preštetih glasovih, tudi tistih po pošti. Po še neuradnih rezultatih in 99 % preštetih glasovih (ob zaključku redakcije v ponedeljek, 28. novembra) je ZA Zakon o vladi glasovalo 56,65 %, PROTI pa 43,35 % volivcev, ZA Zakon o dolgotrajni oskrbi 62,23 %, PROTI pa 37,78 % slovenskih volivcev, ZA Zakon o RTV Slovenija pa 62,80 % in PROTI 37,20 % slovenskih volivcev. Vse tri zakone so podprli prav v vseh volilnih enotah. V naši VE Celje 13 se je na volišče odpravilo nekoliko manj volivcev, kot je povprečje v državi, in sicer dobrih 40 odstotkov oz. nekaj več kot 85 tisoč volivcev. Zakon o vladi so podprli s 53,80 %, Zakon o dolgotrajni oskrbi z 59,32 %, Zakon o RTV pa z 59,82 %, kar je nekoliko manj kot v celotni državi skupaj. V VO Žalec 1 so ob volilni udeležbi slabih 41 % Zakon o vladi podprli z 52,28 %, Zakon o dolgotrajni oskrbi z 58,41 %, Zakon o RTV pa z 58,95 %, kar je nekoliko manj kot v celotni državi skupaj. V VO Žalec 2, kjer je bila udeležba celo nad državnim povprečjem, skoraj 43,5 %, pa so volivci Zakon o vladi podprli s 54,23 %, Zakon o dolgotrajni oskrbi z 59,84 %, Zakon o RTV pa s 60,87 %. Kaj prinašajo? S sprejeto in na referendumu potrjeno novelo Zakona o RTV Slovenija se na novo ureja vodenje, upravljanje in nadzor RTV Slovenija. Med drugim se namesto obstoječega programskega in nadzornega sveta uvaja enoten svet RTV Slovenija, ki bo štel 17 članov. Programske svetnike bodo v večini spet imenovale civilnodružbe- ne organizacije in ne državni zbor, kot je to narekoval zakon, ki ga je leta 2005 pripravil SDS. Po referendumski potrditvi sprememb Zakona o dolgotrajni oskrbi imajo izvajalci še eno leto časa (veljati bo začel 1. 1. 2024) za pripravo na ustrezno izvajanje osnovnega zakona. Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet decembra 2021 še v prejšnji sestavi državnega zbora, namreč pomanjkljivo ureja nekatera področja in ne predvideva dolgoročnega javnega financiranja dolgotrajne oskrbe. Z julijem 2022 sprejeto novelo tega zakona, ki jo je v nedeljo potrdila tudi večinska volja volivcev, bo vlada pridobila leto dni časa, da se v zakonu zagotovijo finančna sredstva za storitve dolgotrajne oskrbe. Po oceni vlade bi ob polni vključitvi teh storitev potrebovali najmanj 750 milijonov evrov na letni ravni, ki pa v proračunskih dokumentih sedaj niso zagotovljeni. Vlada bo poleg tega pridobila leto dni časa za ureditev statusa izvajalcev dolgotrajne oskrbe in enotne vstopne točke za ocenjevanje upravičenosti do dolgotrajne oskrbe. Izvajanje pravic bo sicer do 1. januarja 2024 ostalo takšno kot do zdaj, tako tudi pravici do dolgotrajne oskrbe v instituciji in do oskrbovalcev družinskih članov, ki se bosta sicer začeli uporabljati prvi. Hkrati se ti dve pravici že izvajata po drugi zakonodaji in uporabniki zanju ne bodo prikrajšani. Zakon o vladi pa uvaja tri nova ministrstva: za solidarno prihodnost, za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter za podnebje in energijo. Cilj zakona, kot so ob predložitvi zakona pojasnili na vladi, je vzpostaviti učinkovito organizacijsko strukturo ministrstev, ki bo zagotavljala operativnost in uspešno izvajanje nalog nove vlade na podlagi Koalicijskega dogovora političnih strank v Vladi Republike Slovenije v mandatu 2022–2026. S spremenjenim Zakonom o vladi, ki ga je v nedeljo potrdil tudi referendum, se na novo vzpostavljajo ministrstva, ki bodo podpirala glavne prioritete nove vladne ekipe. Ministrstva bodo po obsegu in vsebinah manjša ter zato bolj operativna in odzivna, so prepričani v vladi. V Volilni enoti Celje in v obeh spodnjesavinjskih okrajih je sicer večina glasov šla k Anžetu Logarju. V drugem krogu predsedniških volitev 13. novembra smo za novo predsednico s skoraj 54 odstotki glasov izvolili Natašo Pirc Musar, ki je tako postala prva predsednica republike v zgodovini Slovenije. Anže Logar, ki se je z njo meril v drugem krogu, potem ko je bilo v prvem krogu sedem kandidatov, je prejel dobrih 46 odstotkov glasov. Anže Logar je sicer zmagal le v dveh slovenskih volilnih enotah, med njimi je tudi VE Celje (Anže Logar 50,5 %), kamor spadata dva okraja naše doline, druga pa je VE Ptuj. Volilna udeležba je bila 56,3-odstotna, potem ko je bila pred petimi leti v drugem krogu predsedniških volitev le 42,13-odstotna. V obeh spodnjesavinjskih volilnih okrajih so se volivci odpravili na volišče množičneje, kot je povprečje v Volilni enoti Celje, in nekje blizu slovenskega povprečja. V VE Celje je volilo 53,73 % vseh volilnih upravičencev ali 113.668 volivcev. V volilnem okraju (VO) Žalec 1 je od 18.069 volivcev volilo 55,05 %, v VO Žalec 2 pa celo 58,16 % volivcev. VO Celje je bila ena od dveh slovenskih volilnih enot, kjer je Anže Logar s 50,5 % premagal Natašo Pirc Musar (49,5 %). Bolje se je Anže Logar odrezal le še v VO Ptuj, kjer je dobil 52,3 % (Nataša Pirc Musar 47,70 %). Prav tako je Anže Logar slavil v obeh spodnjesavinjskih okrajih. V Volilnem okraju Žalec 1 je Anže Logar premagal Natašo Pirc Musar z 51,84 % (5.108 glasov) proti 48,16 % (4.746 glasov), v VO Žalec 2 pa s 50,44 % proti 49,56 %. 14 PO DOLINI ŠT. 11 I november 2022 Petdeset let mavrice v dlaneh D. NARAGLAV Dvorana II. slovenskega tabora Žalec je v petek, 11. novembra, bila prežeta s svojstveno energijo, ki so jo na odru s svojimi nastopi izžarevali mladi in manj mladi s težavami v duševnem razvoju. S čudovitim petjem so postregli člani Sožitja Obsotelje in Kozjansko. Vsi so velika družina Medobčinskega društva Sožitje Žalec in gostujočih skupin Sožitja iz Obsotelja in Kozjanskega ter Sožitja Celje, ki so ustvarili lep kulturni dogodek, posvečen 50-letnici delovanja društva Sožitje Žalec – 50 let mavrice v dlaneh, kot so tudi poimenovali svojo jubilejno prireditev. Kulturno obarvano je bilo že pred dvorano, kjer so za glasbeno-plesni pozdrav poskrbeli glasbeniki Godbe veteranov UTŽO Žalec pod vodstvom Marka Repnika in libojske mažoretke pod vodstvom Alenke Polšak. V dvorani pa so za uvod v uradni del jubilejne prireditve, ki jo je povezovala Jolanda Železnik, poskrbeli ansambel Veseli Žalčani, Vaški godci iz Andraža in člani Folklorne skupine Grifon Šempeter. Ti so za folklorni nastop pripravili tudi skupino Čokoladke iz Sožitja Žalec. Predsednica društva Sožitje Žalec Ivanka Venišnik je v slovesnem nagovoru povedala: »S posebnim ponosom in hvaležnostjo danes zaznamujemo 50 let svojega delovanja. Za nami je pet desetletij, kar je majhna skupina ljudi začutila potrebo po pomoči Ivanka Venišnik in vključevanju oseb z motnjami v duševnem razvoju in njihovih družin v družbo. Sestali so se na ustanovnem zboru 23. aprila 1972 na tedanji posebni OŠ Žalec, ker so začutili potrebo ustvarjati prijaznejše okolje, ki bo znalo in zmoglo spoštovati in sprejeti drugačnost. Spoznali so, da samo združeni zmorejo to, ob čemer bi posamezniki preprosto obupali. Ponosni smo, da je skozi čas prišlo do drugačnega razmišljanja in da se ljudje, ki imajo možnost spreminjanja, odzivajo in skupaj uspešno sodelujemo. Občine postajajo prijazne invalidom, sodelujemo na različnih prireditvah, smo sprejeti in aktivni člani vsakdanje družbe. /…/ Danes Medobčinsko društvo Sožitje Žalec, katerega temeljno poslanstvo je celovita družbena pomoč in skrb za osebe z motnjami v duševnem razvoju ter cilj omogočiti jim čim boljši vsakdan in kakovostno življenje, združuje člane iz vseh šestih spodnjesavinjskih občin. Društvo deluje izključno prostovoljno, a je kljub temu skozi desetletja uspešno razvilo zelo dobre programe, v katere se z velikim veseljem vključujejo osebe z motnjami in njihovi starši ter svojci. Na to smo v društvu zelo ponosni, saj vse, kar delaš ali podariš iz srca, ni nikoli težko. Skupaj z zvezo Sožitje smo v teh letih ogromno naredili na različnih področjih, kot so: izobraževanje in seminarji za OMDR in njihove starše, informiranje javnosti in vključevanje v lokalne skupnosti, ohranjanje psihofizičnega zdravja družin, športne aktivnosti in druženje, vseživljenjsko učenje OMDR, kulturna dejavnost – skupina Čokoladke in Bralčki ...« Veliko lepih besed sta na jubilejnem dogodku povedala župan Janko Kos, ki je čestitke društvu izrekel tudi v imenu ostalih županov, in predsednica Zveze Sožitje Ljubljana Branka Perne, ki je tako kot župan poudarila pomen in poslanstvo Sožitja Žalec, ki pomembno prispeva k pozitivnemu odnosu širše družbe do oseb v duševnem razvoju: »Ponosni ste lahko na programe, ki ste jih izpeljali, in na prijateljska druženja, na katerih ste se poveselili. Opravili ste veliko dela in dobrega za naše hčere in sinove ter družinam nudili oporo …« Slovesnost se je nadaljevala še z vrsto nastopov, ki so vsakogar prepričali, koliko truda so morali v to vložiti nastopajoči in njihovi mentorji. Krono na vse, kar so se naučili in pokazali, je dala še skupna pesem vseh nastopajočih članov OMDR Cel svet imaš na dlani. Jubilejno prireditev pa so zaokrožili še z druženjem v avli dvorane. Utrinek z zabavnega skeča Za 20 let Pri kmetici doma T. TAVČAR S posebno prireditvijo so v petek, 18. novembra, v Domu krajanov Gomilsko članice Društva kmečkih žena Trnava–Gomilsko počastile svoj 20. jubilej. Prireditev z imenom »Pri kmetici doma«, ki je goste privabila, da so pokukali v kmečki dom, so pričele z zabavnim skečem, ki so ga odigrale Anka Trogar, Mateja Turk Žener in Mija Juhart. Za pravo kmečko hišo se je s predsednico društva, ki je v tej funkciji od samega začetka, Anko Trogar pogovarjala moderatorka večera Jasmina Roter Jager. V svojo družbo sta povabili še župana Občine Braslovče Tomaža Žoharja, ki je poudaril pomen društva za lokalno okolje ter tudi za ohranjanje tradicije in kulinarične dediščine, pohvalil delo društva in jim zaželel uspešno delo še naprej. Predsednica društva in župan sta najzaslužnejšim članicam podelila tudi zahvale za aktivno in dobro delo. Vzdušje v kmečki hiši so s simpatičnim folklornim venčkom popestrili vnuki kmečkih žena pod mentorstvom Barbare Cijan, z dobro glasbo pa lokalna glasbenica Urška Tekavc ob spremljavi Žige Jamnika na pianinu. Proti zaključku prireditve so ob poeziji Milke Povše, ki jo je recitirala moderatorka, članice društva prikazale vse vloge in poklice, ki jih dnevno opravlja ena sama kmetica. Uradni del prireditve so sklenile s šaljivo točko, v kateri so dokazale, da so kmetice tudi poslovne ženske. Prireditev se je zaključila z bogato pogostitvijo, ki so jo pripravile članice društva, na kateri so pokazale tudi različna ročna dela. Druženje starejših D. NARAGLAV Starejši za starejše T. TAVČAR Na novembrskem Utripu domoznanstva 7. novembra so v Občinski knjižnici Žalec predstavili projekt Starejši za starejše, ki ga izvaja Društvo upokojencev Vrbje (DU). V Sloveniji se je oskrba starejših dolga leta izvajala skoraj izključno v domovih za starejše ali v obliki neformalne oskrbe na domu, v domačem okolju. Glavno breme pri zagotavljanju oskrbe za starejše, ki so ostali zunaj institucij oziroma so živeli doma, so nosili predvsem družina, sorodstvo in sosedstvo. Program Starejši za starejše, za višjo kakovost življenja doma, ki ga izvaja Zveza društev upokojencev Slovenije, v njem pa sodeluje tudi DU Vrbje, so predstavile koordinatorici Lora Virant in Karolina Mermal ter prostovoljki Pavlina Glušič in Silva Krušič. Pogovor sta vodili Karmen Program so starejšim prirpavili tudi otroci. Voditeljici pogovora Karmen Kreže in Tanja Pilih s sogovornicami: Loro Virant, Karolino Mermal, Pavlino Glušič in Silvo Krušič Kreže in Tanja Pilih. Koordinatorici projekta Lora Virant in Karolina Mermal sta povedali, da je projekt Starejši za starejše namenjen vsem starejšim od 69 let, ne glede na to, ali so člani društva upokojencev ali ne, živijo pa v lastnem gospodinjstvu. Namen projekta je spoznati kakovost življenja starejših ter njihove potrebe po pomoči in storitvah s ciljem, da se jim z organizirano pomočjo omogoči čim daljše samostojno življenje v domačem okolju. Na koncu sta prostovoljki Pavlina Glušič in Silva Krušič pripovedovali o svojih izkušnjah, s kakšnimi težkimi, pa tudi veselimi zgodbami se spoprijemajo ter koliko jim pomeni sodelovanje pri projektu. Sogovornice so izpostavile, da se moramo zavedati, da so tisti, ki nas najbolj potrebujejo, tihi, neopazni. Prav s projektom Starejši za starejše jim obudimo upanje v lepše dni. Mi pa dodajmo, da delo prostovoljk spoštujemo in se zavedamo, da bi bilo brez njihove plemenitosti in pripravljenosti pomagati veliko starejših ljudi pozabljenih. V KS Galicija je druga novembrska sobota bila v znamenju tradicionalnega srečanja krajanov, ki so stari 70 in več let. Srečanje, ki življenje polepša številnim starejšim krajanom lokalne skupnosti, vsako leto organizirata Krajevna organizacija Rdečega križa in KS Galicija. Tokratno srečanje je potekalo v dvorani gasilskega doma PGD Velika Pirešica na Pernovem. Tako kot običajno so organizatorji pripravili vsebinsko bogat kulturni program, ki sta mu sledila kosilo in prijetno druženje ob glasbi in petju. Na srečanju je zbrane pozdravila predsednica KO RK Galicija Dragica Tratnik in ob tem povedala, da je letos v KS že preko 300 krajanov, ki so stari 70 in več let, med njimi pa jih je tudi dvanajst, starih 90 in več let. Najstarejša je 97-letna Ivana Šmarčan. V nadaljevanju so zbrane nagovorili še župan Občine Žalec Janko Kos, predsednik Sveta KS Galicija Peter Vipavc ter predsedni- ca in sekretar Območne organizacije RK Žalec Pavla Artnik in Matjaž Črešnovar. Ob koncu uradnega dela se je Dragica Tratnik zahvalila vsem prostovoljkam in gospodinjam, ki so napekle veliko raznega peciva, ter nastopajočim in vsem ostalim, ki so pomagali pripraviti ta dogodek. Posebno zahvalo je namenila učiteljicam mentoricam za pripravo kulturnega programa ter Veselim Pruhovčanom, ki so poskrbeli za pravo veselično vzdušje tudi po končanem kulturnem programu. Tega so poleg njih ustvarili učenci POŠ Trje in KD Galicija, ki so pripravili program, posvečen starejšim, ki so – kot so dejali nastopajoči – velikokrat njihovi taksisti, ko jih vozijo v glasbeno šolo, na razne športne treninge in druge aktivnosti. Pod mentorstvom svojih učiteljic so deklamirali, peli in plesali folklorne plese. Zaigrali pa so tudi kratke skeče in z njimi nasmejali svoje babice in dedke. PO DOLINI ŠT. 11 I november 2022 15 Kar štiri gasilske ekipe na državni kviz D. N. V prostorih Osnovne šole Prebold je v soboto, 12. novembra, potekal regijski kviz gasilske mladine savinjsko-šaleške regije. Udeležilo se ga je 30 ekip iz vseh štirih gasilskih zvez, ki delujejo na tem področju. Poleg gostiteljev GZ Prebold so to še: GZ Žalec, GZ Šaleške doline in GZ Zgornje Savinjske doline. Ekipe so tekmovale v treh starostnih kategorijah: pionirji, mladinci in gasilci pripravniki. Pomerile so se v teoretičnem delu tekmovanja, v katerem so pokazale svoje znanje s področja gasilstva, in v praktič- Ekipe pionirjev med reševanjem nalog v teoretičnem delu tekmovanja nem delu (vezanje vozlov in gasilska spretnost). V kategoriji pionirjev so prvo mesto osvojili mladi gasilci iz PGD Drešinja vas (GZ Žalec), drugo mesto so zasedli Velenjčani (GZ Šaleška dolina), na tretje pa so se uvrstili pionirji iz PGD Braslovče. Med mladinskimi ekipami so se najbolje odrezali mladi iz PGD Groblja (GZ Prebold), na drugo mesto so se uvrstili tekmovalci iz PGD Kapla-Pondor (GZ Žalec), tretji pa so bili mladi gasilci iz Velenja. Med gasilci pripravniki so največ točk osvojili mladi gasilci iz PGD Vinska Gora (GZ Šaleške doline), na drugo mesto se je uvrstila ekipa PGD Braslovče, na tretje pa ekipa PGD Kapla-Pondor. Najboljši dve ekipi iz vsake kategorije se uvrstita na državni kviz gasilske mladine v Trebnjem. Spodnjo Savinjsko dolino, GZ Žalec in GZ Prebold, tako na podlagi doseženih uvrstitev za prvo in drugo mesto na državnem tekmovanju zastopajo kar štiri ekipe, kar je izvrsten dosežek. Petnajst let Savinje Folklorna skupina Galicija je v soboto, 19. novembra, v dvorani Zadružnega doma v Galiciji pripravila prireditev pod naslovom Skupaj nam dobro gre. Na njej so nastopili otroška folklorna skupina POŠ Trje, mladinska folklorna skupina OŠ Petrovče, instrumentalisti in folklorna skupina KUD Družina Pag ter njihovi pevci pod umetniškim vodstvom Helene Turnšek, ki je sicer domačinka iz Galicije. Gostje s Paga, vseh je bilo 31, so prišli v Galicijo dan prej in si ogledali kmetijo Podpečan, z glasbo pa so jih pričakali Veseli Pruhovčani. Sledila sta večerja in spoznavanje z gališkimi folkloristi. Sobota pred skupnim koncertom je bila namenjena obisku mesta Žalec, Eko muzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije ter Fontane piv Zeleno zlato, nato pa sta sledila večerni koncert in skupno druženje na kmetiji Razgoršek. Pred odhodom domov, v nedeljo dopoldne, so skupaj posadili rdečecvetni kostanj – Drevo prijateljstva Galicija–Pag pri Farovškem kozolcu v Galiciji. Enkrat mesečno je priložnost za ples salse v Žalcu. Kvartet Savinja Slovenija, saj so nizali uspešnice in s samimi priznanimi glasbeniki želi uspehe na televizijskih zaslonih in na največjih odrih po vsej Sloveniji. Izdali so dve zgoščenki, za pesem Tri dni sem ljubil pa imajo na YouTubu več kot šest milijonov ogledov. Njihove pevske poti so se čez nekaj let razšle, vendar so ostali prijatelji. Ob praznovanju petnajste obletnice so z njimi na odru zapeli tudi Moški pevski zbor Karel Virant Braslovče, Braslovški oktet in Klapa Skala. T. T. Projekt branja, ki druži vse več ljudi, zajema bralce šestih občin Spodnje Savinjske doline. Bralci se lahko včlanijo v projekt v Braslovčah, T. TAVČAR BINA PLAZNIK Skupaj beremo že šestnajsto sezono Na dan slovenskih splošnih knjižnic, 20. novembra 2022, je Medobčinska splošna knjižnica Žalec začela s šestnajsto sezono druženja v projektu branja odraslih Savinjčani beremo. Za sezono branja 2022/2023 je pripravila bogat nabor žanrov, avtorjev in pisav. Zagotovo pa je med njimi lepo število slovenskih avtorjev. Skupaj nam dobro gre Salsa razvname skrite strasti BINA PLAZNIK Kulturno društvo Letuš je 18. novembra v Kulturnem domu v Letušu organiziralo koncert ob 15. obletnici delovanja Kvarteta Savinja, in sicer v okviru dogodkov pod sloganom »Kultura se vrača v Letuš!«. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Med koncertom je posnetek glasu igralke in predsednice Kulturnega društva Letuš Vanje Ive Kretič pripovedoval zgodbo o nastanku in zgodovini kvarteta. Takole je uvodoma naznanila napoved iz zvočnika: »Trije osnovnošolci Gregor Kotnik, Urban Jager in Matic Kotnik so se odzvali na povabilo gasilcev: ‘A bi vi eno zapeli?’ In tako so ob 100. obletnici Gasilskega društva Letuš zapeli Rože je na vrtu plela in tam se je njihova pot začela. Ker pa so potrebovali še prvi bas, so k sebi povabili četrtega fanta Jerneja Završnika. Leta 2006 je tako nastal Kvartet Savinja.« Do leta 2015 so veder značaj fantov in njihove odlične glasove poznali samo sokrajani. S povabilom Vlada Cverleta, ustanovitelja Klape Skala, se je vse spremenilo. Postali so klapa Skala. Naenkrat jih je poznala vsa Nastop folklorne skupine KUD Družina Pag na Polzeli, v Preboldu, v Taboru, na Vranskem in v Žalcu. V splošnih knjižnicah, enotah Medobčinske splošne knjižnice Žalec, jih bodo seznanili s projektom, prejeli bodo brošuro s seznamom branja in majhno pozornost ob vpisu, podpisali pa bodo izjavo, s katero bodo knjižnici dovolili, da jih obvešča o poteku projekta. Do konca aprila je priporočeno prebrati najmanj pet knjig s seznama. Bralci bodo ob izteku projekta povabljeni, da zapišejo svoje občutke in refleksije o prebranem. Zapisi niso obvezni, nekateri le čutijo potrebo, da se izpovejo, knjižnica pa je zapisov vesela. V maju bo zaključno druženje v Domu II. slovenskega tabora Žalec, na katerega bodo povabljeni vsi včlanjeni v projekt. Vseh šest občin bralce na skupni prireditvi nagradi z gosti, ki ustvarijo nepozabno doživetje. Kljub razburkanim časom je knjiga še vedno tista, ki je kos vsem oviram, vedno najde pot kot voda, ki se zrine skozi najožjo odprtino. V soboto, 12. novembra, so že drugič zapored v Mladinskem centru v Žalcu organizirali večer salse. Gre za ples v paru, ki je dandanes prava atrakcija vsepovsod po svetu. Značilno intenzivno gibanje ob tradicionalni glasbi, prinaša dobro voljo in plesalcev ne pusti ravnodušnih. Salsa spodbuja zapeljivost ter igrivost in lahko razvname tudi kakšne skrite strasti. Simon Cvar iz celjske plesne šole Salsa inspires vrti izbrano glasbo ter plesalcem pokaže tudi plesne korake. Povedal je, da se je dogodek dobro prijel. Plešejo vse generacije od 25 let naprej. Če vas zamika, lahko plešete salso enkrat mesečno od osme ure zvečer do polnoči v Mladinskem centru Žalec v žalskem hotelu. Enkrat mesečno je priložnost za ples salse v Žalcu. 16 PO DOLINI ŠT. 11 I november 2022 Martinovali ob Jakobini D. NARAGLAV Turistično društvo Galicija je pod farovškim kozolcem pripravilo tradicionalno vaško martinovanje, na katerem so obiskovalci pokušali mlado vino in se razvajali z različnimi domačimi dobrotami. Zaselki in društva KS Galicija so tudi tokrat na stojnicah vabili z vsemogočimi martinovimi dobrotami – od pečene perutnine, pečenih sliv s slanino, gozdarske paštete, žolce, domačih prekajenih klobas, salam in kruhovih kroglic s slanino do raznih jabolčnih in drugih zavitkov, potic, sadnega kruha, sirovih plošč, kuhanega kostanja, suhega sadja in raznega peciva. V posebno veselje je bila pokušina mladega vina iz trte Jakobine, ki ga je poleg ostalega vina blagoslovil gališki rojak in župnik Srečko Rehar. Pred tem je skupaj z domačim župnikom Jankom Cigalo somaševal v farni cerkvi svetega Jakoba, ki stoji Glavna jed chefa Anžeta Za Martinovo neklasičen meni BINA PLAZNIK Po blagoslovu so duhovnika in župan nazdravili z vinom trte Jakobine. v neposredni bližini prireditvenega prostora pod farovškim kozolcem, ob katerem raste pred leti posajena trta Jakobina, »vnukinja« najstarejše trte z mariborskega Lenta. Seveda ni manjkalo veselega petja in glasbe. Za popestritev dogodka, ki ga je v imenu TD povezovala Breda Lorger, so poskrbeli pevke sekcije ročnih del Klepetulje in Marjan Šertl, ki jih je spremljal z igranjem na kitaro. Za še bolj veselo vzdušje pa je poskrbela trojica iz glasbene družine Frece iz Liboj na čelu s Štefanom Frecetom. Na mizah so bile tudi takšne mojstrovine. Pogled na dobrote, s katerimi so postregle gospodinje iz vseh zaselkov KS Galicija. Po dveh letih veselo martinovali BINA PLAZNIK, ANJA OSET V žalskem mladinskem centru radi presenečajo z inovativnimi temami in dogodki. Za tradicionalno Martinovo večerjo so v restavraciji MC Kavarna pripravili netradicionalen meni, ki je marsikoga presenetil. Anja Oset, projektna vodja v MC Žalec, je povedala: »Razlog za neklasičen Martinov meni tiči v široki paleti okusov, ki jih lahko ponudimo ne le v času martinovega, temveč v jesenskem času. Gre za sezonsko hrano, ki jo je moč predstaviti na igriv in navdihujoč način. In prav to je razlog, da na meniju nismo našli pečene račke ali mlincev. Netradicionalna Martinova večerja z menijem, ki je buril duhove Žalčanov, je bila premiera okusne kuhinje, polne različnih tehnik našega kuharja Anžeta Rihtarja. Anže je goste postregel s štirihodnim menijem in pozdravom iz kuhinje. Najpogumnejši so pokušino Anžetovega menija ocenili kot odlično izkušnjo, polno okusov, ki nežno božajo brbončice. Gostje so za hladno predjed uživali v gobovi pašteti s tartufi, vloženi čebuli in praženih lešnikih na kruhu z drožmi, za toplo predjed pa v rižoti z gomoljem peteršilja in s kostan- jem. Glavni krožnik chefa Anžeta je vseboval ocvrto piščančjo liziko, sous vide svinjski laks kare, pire ožganega rdečega zelja z višnjo, krompirjev pave in glaziran brokoli, s sladico z jabolčno krostato s suhimi brusnicami, crumblom ingverjevih piškotov in cimetovim mousseom pa se je zaprla kuhinja, z njo pa tudi dvourna kulinarična izkušnja za obiskovalce. Vse jedi so začinila tudi izbrana vina.« Sladica chefa Anžeta Za martinovo po vinskih poteh Bukovice T. TAVČAR T. TAVČAR Društvo savinjskih vinogradnikov je za martinovo pripravilo že tradicionalno martinovanje na Podeželski tržnici v Žalcu. Zbralo se je veliko udeležencev, ki so najprej prisluhnili ansamblu Mira Klinca, ki je zaigral nekaj ljudskih pesmi. Nato so prisluhnili »maši župnika Miroslava«, ki je prisotnim natrosil kar nekaj »resnic«, seveda v šaljivem tonu, tako da so se dodobra nasmejali. Sledil je krst mladega vina. Za botra je bil zaprošen Vinko Frece, ki je to nalogo odlično opravil. Prisotne je pozdravil predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič. Omenil je, da so po dveh letih premora zaradi koronskih ukrepov komaj čakali na letošnje martinovanje. Nekoliko je orisal letošnjo letino, ki zna biti še boljša od lanske, ki pa je že tako bila s strani Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor ocenjena z –5. Skupaj so nazdravili novemu mlademu vinu. »Župnik Miroslav« je predstavil letošnje ponudnike mladih vin, in sicer: Ekološko vinogradništvo in vinarstvo Marič, Vladimirja Črneliča, Aleša Božijaka, Slavka Pižorna, Jožeta Drameta ter Suzano in Iva Čakša. Vina so bila odlična. Opazno je, da so vinogradniki čedalje bolj vešči tako pri pridelavi grozdja kot pri kletarjenju, kar je vse posledica velike strokovne pomoči specialistov za vinogradništvo in vinarstvo Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Udeleženci so se po tem ob pokušanju mladih vin zadržali ob stojnicah. S pohoda po vinskih poteh Bukovice Krst mladega vina Društvo savinjskih vinogradnikov je pripravilo že tradicionalni Martinov pohod po vinskih poteh v enem od vinorodnih okolišev Savinjske doline. Tokrat po vinskih poteh Bukovice. Nekaj čez 30 pohodnikov se je zbralo na parkirišču pod cerkvijo sv. Lurda v Migojnicah in med pohodom Bukovico obhodilo. Pri tem so obiskali vinske kleti Ernesta Pintarja in Aleša Božijaka ter pohod zaključili pri vinogradniku Vladimirju Črneliču. Med pohodom so jih s svojimi vini počastili tudi pri Veligovškovih, ki imajo pod Lurdom urejenega enega najlepših vinogradov. Vsepovsod so bili gostoljubno sprejeti s prigrizki in z letošnjim mladim vinom. Za nameček jim je bilo ob veselem vzdušju naklonjeno tudi vreme, ko ni deževalo. NAPOVEDNIK / INFORMACIJE ŠT. 11 I november 2022 December OBČINA ŽALEC Petek, 23. 12. Nedelja, 18.00 25. 12. Druženje študijsko-bralnega kluba Četrtek, 1. 12. 18.00 16.30 Petek, 2. 12. 18.00 20.00 8.0012.00 10.0015.30 Sobota, 3. 12. 18.00 18.00 16.00 Nedelja, 4. 12. 19.00 Poned., 5. 12. Torek, 6. 12. Sreda, 7. 12. 16.00 16.30 17.00 18.00 16.30 20.00 18.00 Četrtek, 8. 12. 19.00 Petek, 19.30 9. 12. Sobota, 15.00- Škratkov bazar, Mladinski 19.00 center Žalec, org. MC Žalec 10. 12. Nedelja, 11. 12. 17.00 18.00 Poned., 12. 12. 19.00 Torek, 13. 12. 19.00 Sreda, 14. 12. 19.00 Poetično-glasbeni večer ob 100-letnici rojstva Karla Destovnika Kajuha, Dom krajanov Vrbje, KD Vrbje in glasbena skupina Ovce iz Trsta, org. KD Vrbje Harlekinova zimska produkcija, baletna predstava, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. Društvo Harlekin Utrip domoznanstva: Špela Jereb Planinšek, prehranska svetovalka, Občinska knjižnica Žalec, org. MSK Žalec Samo en cvet, češnjev cvet - literarni večer ob 100-letnici rojstva Karla Destovnika Kajuha, Občinska knjižnica Žalec, org. MSK Žalec Odprtje razstave Potovanje roke s črto risbe doživetij izpod pastelnega svinčinka Lovra Fužirja, Občinska knjižnica Žalec, org. MSK Žalec Četrtek, Pridnometer, predstava za otroke, 18.00 Mladinski center Žalec, org. MC Žalec 15. 12. Nedelja, 18. 12. 17.00 17.00 17.00 Poned., 17.0019. 12. 19.00 19.00 Torek, 20. 12. Sreda, 21. 12. 16.00 16.30 v Občinski knjižnici Žalec, org. MSK Žalec in UPI Ljudska univerza Žalec Dobrodelni koncert Glasbene želje v korist šolskega sklada, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. GŠ Risto Savin Žalec Pričetek obratovanje drsališča v Žalcu, Šlandrov trg Žalec, org. ZKŠT Žalec Pravljična dežela pri OŠ Petrovče z adventnim vencem in prižig lučk, središče Petrovč ob OŠ, org. TD in OŠ Petrovče Karaoke (vsak petek), MC kavarna in hotel, org. MC Žalec Podeželska tržnica Žalec (vsako soboto), tržnica pri fontani, org. ZKŠT Žalec Miklavžev semenj (lutkovne, gledališke predstave, soba s pajkovo mrežo, vilinska hiška, labirint, domače pecivo,…), Waldorfska šola Savinja Žalec. Koncert ob 60-letnici delovanja Folklorne skupine Grifon, dvorana KZ Šempeter, org. KUD Grifon Šempeter Praznični nastop Mažoretne skupine Liboje z gosti Pihalni orkester Cecilija in pevko Ani Frece, Dom Svoboda Liboje, org. Mažoretna skupina Liboje in KD Liboje Miklavževanje, Dom Svobode Liboje, org. Župnija in KD Liboje Najlepše Pop uspešnice vseh časov - Gašper Rifelj & Nuša Derenda, koncert, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. ZKŠT Žalec Miklavževanje, cerkev sv. Jakoba v Galiciji, org. Župnija in TD Galicija Prižig prazničnih lučk in prihod Miklavža, Šlandrov trg Žalec, org. ZKŠT Žalec Miklavževanje, cerkev sv. Ožabalta na Pernovem, org. Župnija in TD Galicija Skupinska vodena vadba z Nastjo Bregar (vsak torek), Mladinski center Žalec, org. MC Žalec Kaligrafija z Natalijo Resnik, Občinska knjižnica Žalec, org. MSK Žalec Mali otroci veliki problemi, komedija za izven, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. Kontrabant d. o. o. Zero waste praznični okraski, Mladinski center Žalec, org. Zero waste in MC Žalec Potopis Francija Horvata: Rodos, knjižnica Žalec, org. MSK Žalec Nune v akciji, glasbena komedija, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. Prospot d. o. o. 18.00 19.30 19.30 Odprtje 19. razstave na prostem Jaslice Savinjske doline z blagoslovom jaslic, prižigom lučk in druženjem, park pri gasilskem domu Drešinja vas, org. TD Petrovče in vaščani Adventni koncert s kulturnimi društvi, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. ZKŠT Žalec Pravljično druženje knjižnice z društvom Sožitje, Občinska knjižnica Žalec, org. MSK Žalec Prihod Božička, Šlandrov trg Žalec, org. ZKŠT Žalec Blagoslov vaških jaslic z nastopom glasbene skupine Nota, org. TKD Levec Po pravljici diši - pravljična ura, Občinska knjižnica Žalec, org. MSK Žalec 10. Božični koncert učiteljev in učencev, cerkev sv. Nikolaja v Žalcu, org. GŠ Risto Savin Žalec Praznični koncert Zimska pravljica v izvedbi ansambla Saša Avsenika in Kvatropircev, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. ZKŠT Žalec Božični koncert Nine Pušlar, Dom II. 19.30 slovenskejga tabora Žalec, org. ZKŠT Poned., 26. 12. 18.00 19.00 Torek, 27. 12. 17.00 Sreda, 17.00 28. 12. Četrtek, 17.00 29. 12. Petek, 17.00 30. 12. 11.15 Sobota, 20.00 31. 12. 22.00 Žalec (KONCERT JE RAZPRODAN) Božično-novoletni koncert Godbe Liboje, gostja pevka Anna, Dom Svobode Liboje, org. KD Godba Liboje 20-letnica delovanja TD Galicija, farovški kozolec v Galiciji (v primeru slabega vremena v Domu krajanov Galicija), org. TD Galcija Vročica, glasbena komedija, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. Špas teater Božični koncert domačih pevcev in inštrumentalistov, cerkev sv. Pankracija na Ponikvi pri Žalcu, org. Župnija Gornja Ponikva in KD Ponikva pri Žalcu Prav posebno darilo, predstava za otroke, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. ZKŠT Žalec Jelenčkov praznični cirkus, predstava za otroke, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. ZKŠT Žalec Obuti maček, predstava za otroke, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. ZKŠT Žalec Pod prazničnim dežnikom, predstava za otroke, Dom II. slovenskega tabora žalec, org. ZKŠT Žalec Jelkin čudež, silvestrska predstava za otroke, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. ZKŠT Žalec in MC Žalec Tadej Toš, silvestrska predstava s kozarčkom penine, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. ZKŠT Žalec Silvestrovanje na prostem s skupino Power band, Šlandrov trg Žalec, org. ZKŠT Žalec OBČINA PREBOLD Četrtek, 1. 12. Utrip domoznanstva: MDI Žalec se predstavi, pogovorno glasbeni večer 19.00 projekta Občina po meri invalidov, Občinska knjižnica Prebold, org. Občina in Občinska knjižnica Prebold Sobota, 8.00- Kmečka tržnica, DC Marof, org. 10.30 Občina in TD Prebold 3. 12. Poned., 5. 12. Četrtek, 8. 12. sejem, DC Marof, 13.00 Parkeljev org. Občina in TD Prebold cerkev sv. Pavla 16.30 Miklavževanje, Prebold, org. Župnija Prebold Utrip domoznanstva: predstavitev knjige Polšji možic in pogovor z avtorico Anjo Moric ter Jožetom 19.00 Hribarjem iz Etonološkega društva Srečno, glasbeni program z Ubranimi strunami in Zabukovčani, org. Občinska knjižnica Prebold Sobota, 8.00- Kmečka tržnica, DC Marof, 10.30 org. Občina in TD Prebold 10. 12. Četrtek, 15. 12. Predstavitev Združenja multiple skleroze Slovenije z vodjo soc. prog. Sašo Mežek predsednkom Edvardom Rednakom, 16.00 in projekt Občina po meri invalidov, Občinska knjižnica Prebold, org. Občina in Občinska knjižnica Prebold 8.00- Kmečka tržnica, DC Marof, org. 10.30 Občina in TD Prebold Ustvarjalna delavnica: izdelovanje Sobota, 10.00- voščilnic in prazničnih okraskov, Občinska knjižnica Prebold, 17. 12. 12.00 org. KUD Svoboda Prebold in Občinska knjižnica Prebold ŠT. 10 I 26. oktober 2022 Božična tržnica in prihod 15.30 Božička, DC Marof Leto: XXII Nedelja, 13.00 Novoletno srečanje članov društva ZB NOB KO Prebold, gasilski dom Sv. Lovrenc Cena: 18. 12. 1,46 EUR Poned., 18.00- Meritve krvnih vrednosti, prostori KO RK Prebold, org. KO RK Prebold bo izšla 30. novembra 2022. 19.00 19. 12. žur za predšolske in Utripa SavinjskeBožični doline šolske otroke v Matkah, Golavškov Naslednja18.00 številka mlin, org. Golavškov mlin Sreda, 21. 12. Četrtek, 22. 12. Božični koncert učencev oddelka Prebold Risto Savin Žalec v sodelovanju s 18.00 GŠ pevskimi zbori OŠ Prebold, cerkev sv. Pavla Prebold, org. GŠ Risto Savin Žalec z lučko v pričakovanju 16.30 Pohod dedka Mraza, org. Vrtec Prebold Božični film za otroke: Kapa; po prihod Božička, Občinska 18.00 filmu knjižnica Prebold, org. Golavškov mlin in Občinska knjižnica Prebold Sobota, 8.00- Kmečka tržnica, DC Marof, org. 10.30 Občina in TD Prebold 24. 12. novoletni koncert Pihalnega Nedelja, 18.00 Božično orkestra Prebold, športna dvorana OŠ 25. 12. Prebold, org. Pihalni orkester Prebold Poned., 17. Pohod na vrh Golave, org. PD Prebold … 26. 12. Sobota, 31. 12. 8.00- Kmečka tržnica, DC Marof, org. 10.30 Občina in TD Prebold srečanje planincev na Blaževem 14.00 Silvestrsko bivaku na Golavi, org. PD Prebold 17 OBČINA BRASLOVČE Literarno-potopisni večer: Sile Četrtek, besed in vzpon na streho sveta 18.00 z Magdo Šalamon, Dom krajanov 1. 12. Gomilsko, org. KD Gomilsko Sobota, pohod na Mrzlico, 16.00 Miklavžev odhod izpred OŠ Braslovče 3. 12. Situacijska komedija Boeing Boeing Nedelja, 20.00 (Špas teater), Dom kulture Braslovče, 4. 12. org. ZIKTŠ 3 jezera Braslovče Nedelja, izziv za otroke, stare od 5 do 18.00 Božični 8 let, Športna dvorana Braslovče 11. 12. Torek, 13. 12. Sreda, 21. 12. Literarni večer, posvečen 100-letnici 18.00 rojstva Karla Destovnika Kajuha, Dom 17.00 18.00 Četrtek, 20.00 22. 12. Petek, 30. 12. 19.00 Krajanov Gomilsko, org. KD Gomilsko Božična ustvarjalnica, Občinska knjižnica Braslovče Praznični koncert, z otroci iz vrtca in POŠ Letuš, gosta pevka Lara Tanšek s kitaristom Maticem Doklerjem, vstop prost, Kulturni dom Letuš Nikoli ni prepozno, monokomedija Mojce Fatur, Dom kulture Braslovče, org. ZIKTŠ 3 jezera Braslovče Prednovoletni ples z Duom OK, Dom kulture Braslovče, org. ZIKTŠ 3 jezera Braslovče OBČINA TABOR Četrtek, Četrtkov glasbeni večer z Nino in Petro, 18.00 Kavarna Lisjak, org. Lesmat, d. o. o. 1. 12. turnir v namiznem Sobota, 8.00- Miklavžev tenisu, telovadnica Doma 20.00 krajanov Tabor, org. ŠD Tabor 3. 12. Torek, 6. 12. Prihod Miklavža in obdarovanje 17.00 otrok, Jurijev trg, org. Občina Tabor/ 9.00- Četrtek, 10.00 8. 12. 18.00 Sobota, 18.30 10. 12. Sreda, 14. 12. Društvo žena in deklet Občine Tabor Biodinamično kmetovanje, strokovno predavanje, občinska sejna soba, org. KGZS - Zavod Celje Četrtkova otroška delavnica z Emo, Kavarna Lisjak, org. Lesmat, d. o. o. Koncert ob 10-letnici delovanje OK!TET, telovadnica Doma krajanov Tabor, org. OK!TETE novoletnih daril, 16.30 Izdelovanje jedilnica POŠ Tabor, org. TD Tabor kmetovanje, strokovno Četrtek, 9.00- Biodinamično predavanje, občinska sejna 10.00 15. 12. soba, org. KGZS - Zavod Celje Dan odprtih vrat Kmetije Laznik in sejem Sobota, 8.00- TD Gušt Tabor, Grabnarjevo dvorišče 11.00 Kmetija Laznik, org. Kmetija Laznik, 17. 12. Četrtek, 22. 12. Torek, 27. 12. TD Gušt Tabor, DŽD Občine Tabor Četrtkov glasbeni večer z mešanim in 18.00 otroškim pevskim zborom sv. Jurija, Kavarna Lisjak, org. Lesmat, d. o. o. 23. Šentjurski košarkarski 19.00 turnir trojk, telovadnica Doma krajanov Tabor, org. ŠD Tabor Četrtek, vroči večer "Na zdravje letu 18.00 Četrtkov 2023", Kavarna Lisjak, org. Lesmat, d. o. o. 29. 12. Naročilnica ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline naprej za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk – v mesecu juliju časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06€ s 5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Za naročnike, ki bodo svoje naročilo oddali do vključno 13. januarja 2023, nudimo 1 številko časopisa GRATIS. *Ime in priimek (ali naziv podjetja) *Naslov *Poštna številka *Pošta ID za DDV (samo v primeru podjetja) Telefon/gsm Elektronska pošta Polja označena z zvezdico*, so obvezna. Izdajatelj ZKŠT Žalec bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Naročnina se brez pisne odpovedi, avtomatsko podaljša. Utrip Savinjske doline lahko naročite na e-naslov utrip@zkst-zalec.si. 18 KULTURA ŠT. 11 I november 2022 »Zgodbe mi pripoveduje veter« »Narava govori in mi molčimo« BINA PLAZNIK Četrti roman Savinjčanke Maje Horvat »Egejski veter« so sredi novembra predstavili v žalski knjižnici. Maja Horvat je pisateljica, novinarka, piarovka in avtorica, ki piše že od malih nog. Že kot deklica je sanjala, da bo nekoč uspešna pisateljica. Do sedaj je izdala štiri romane: »Usodna modrina« (dva dela), »Želim si postati ptica« ter najnovejši »Egejski veter«. Zadnji roman je 8. novembra predstavila v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Njena dosedanja dela so prepričala tudi slovenske bralce, saj se je kar dve leti zapored v slovenskih knjižnicah uvrstila med 250 najbolj branih še živečih slovenskih avtorjev in avtoric. Zase pravi, da ima že od nekdaj zelo bogato domišljijo: »Vedno nekaj ustvarjam. Pesmice in pravljice sem začela pisati že pri sedmih letih, v najstniških letih sem se posvečala predvsem poeziji, potem pa sem se vrnila k prozi. Ljubezen do pisanja se še ni izgubila in verjamem, da se ne bo nikoli, saj obožujem pripovedovanje takšnih in drugačnih zgodb. Sicer pa se domišljija širi tudi na druga področja. S poslovnim partnerjem ustvarjava avtorske družabne igre, različne izdelke in še in še.« Zgodba za najnovejši sodobno-zgodovinski ljubezenski roman Egejski veter je nastala na potovanju v Grčiji: »Obožujem potovanja in ravno tam pogosto dobim navdih za pisanje. Sicer pa sama vedno poetično rečem, da mi zgodbe pripoveduje veter – in tudi zgodbo o Paraskevi, zgodovinski del knjige Egejski veter, mi je nekako povedal veter. Ko sva Najnovejši roman avtorice Maje Horvat Egejski veter s partnerjem raziskovala grški otok Kos, sva se znašla na mogočni trdnjavi Antimachia. Tam ni bilo skoraj nikogar, samo sonce je pripekalo in veter je pihal. Kar naenkrat sem začutila zgodbo o dekletu, ki bi morda nekoč lahko bivalo tukaj, v tej trdnjavi. Ko sva lokacijo še naprej raziskovala, sva naletela na kapelico Sveta Paraskevi, in tako je junakinja dobila tudi ime. Zdelo se mi je, da bi knjigo napisala v hipu, če bi obsedela tam v zavetju trdnjave, suhe trave in osatov, z vonjem po morju, ki je bučalo pod njo, vendar je nisem. Tudi ko sem prišla domov, je še nisem napisala. Ko je po letu ali dveh zgodba še vedno ostala v meni, pa sem začutila, da jo enostavno moram deliti s svetom. Začela sem raziskovati zgodovino trdnjave in vitezov reda svetega Janeza, ki so v zgodovi- Avtorica Maja Horvat v pogovoru z voditeljico Ireno Štusej ni delovali tam, in počasi se je začela oblikovati zgodba o Paraskevi. Ta je napisana kot njen dnevnik. Hkrati pa se je začel razvijati tudi sodobni del romana, v katerem je glavno vlogo prevzelo dekle Iris. Čeprav je zgodba nastala zaradi Paraskevi, mi je morda med pisanjem Iris s svojo zgodbo prišla še bližje, vendar sta mi ljubi obe junakinji. V sodobni del zgodbe sem vpletla tudi nekoliko potopisnih elementov. Tako se bralci z menoj dejansko sprehajajo po otoku Kos in spoznavajo njegove znamenitosti. Morda je to posledica moje ‘poslovne deformacije’, saj sem po izobrazbi magistrica turizma (smeh). Hkrati pa skozi knjigo spoznavajo tudi grško kulturo, ki sem jo deloma raziskovala, deloma pa spoznala med številnimi obiski Grčije in ko sem bila mentorica dekletu, ki je pred leti iz Grčije prišlo na izmenjavo v Celje.« Navdih črpa od vsepovsod: »Ko vidim kakšen prizor, ko doživim kakšen poseben trenutek, ko razmišljam o svoji preteklosti, ko berem zgodbe, ko se pogovarjam z ljudmi ... Navdiha mi zagotovo nikoli ne zmanjka, zato delam tudi več projektov hkrati. Trenutno se tako ukvarjam s kar tremi projekti. Fantazijsko serijo, ki naj bi na koncu imela okrog deset romanov, imenovano 9 kraljestev. Gre za dolgoletni projekt, za katerega bo še potreben čas, da se konča. S knjigo, ki bo nastala kot poklon mojemu pokojnemu atiju, na katerega sem bila zelo navezana. Ne bo šlo za biografijo, ampak za zgodbo, ki bo navdihnjena z njegovo življenjsko zgodbo. Poimenovala sem jo Deček s krivimi nogami ali nekoč je bil on. Ter z eno knjigo, ki sicer čisto odstopa od mojega dosedanjega sloga pisanja in se imenuje 5 dni. V prihodnjem letu pa upam, da bo izšla moja pravljica, za katero že imam ilustracije – Tulipanka. Ilustrirala jo je odlična in prijetna Lana Kostanjevec, ki sem ji zaupala že ilustracije v romanu Želim si postati ptica.« Pogovor sta z glasbo popestrila avtoričin dober prijatelj, kantavtor Samuel - Samo Horvatič ter Bojan Draksler, ki nastopata v duetu Samo in sorodne duše. BINA PLAZNIK Alenka Domjan ob sliki Jerneja Forbicija, ki obravnava motiv pokrajine v globoki spoštljivosti do velikih evropskih mojstrov krajinskega slikarstva 19. stoletja. V Savinovem likovnem salonu Žalec so 10. novembra odprli slikarsko razstavo z naslovom »Narava govori in mi molčimo« umetnikov Marike Vicari, ki živi in dela v Creazzu v Italiji, in Jerneja Forbicija, ki živi med Strniščem in Vicenzo v Italiji. Njuno delo je na odprtju predstavila mag. Alenka Domjan, ki je med drugim povedala, da ključne problemske sklope obeh umetnikov predstavljata pokrajina in njeni fragmenti, občuteni v prostoru samem ali v spominu nanj. »Osredotočeni so na izbrane lokacije, ki kljub romantično-duhovni viziji, celo metafizičnemu pridihu in liričnemu navdihu v umetniškem izrazu, prikrito razkrivajo zgodovinski spomin in njuno specifično kulturno identiteto. Pri Mariki Vicari so to gozdovi pri Asiagu blizu Vicenze, njenega rojstnega kraja, kjer se iz snežne beline dvigajo gola drevesa. Jernej Forbici pa odslikava kraj svoje mladosti Strnišče, naselje z izrazito negativnim toposom, ki kljub časovnim nanosom pod povrhnjico še vedno diha mračno zgodovino. Še globlja pa je v njunem slikarstvu ekološka dimenzija. Včasih je zastrta v sublimni pojavnosti naslikane pokrajine, včasih pa odkrito povedna s stvarnimi predmeti kot označevalci odmrle vegetacije v tkivu prostorske instalacije.« Kulturni program je obogatil kitarist Martin Mutec. Razstava bo na ogled do 31. 12. 2022. Četrtič Vizualna gozdna kopel T. TAVČAR Slika pove nešteto besed BINA PLAZNIK V avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu sta se predstavili mladi ljubiteljski umetnici, sestri Klara Divjak in Laura Kegu z razstavo likovnih del z naslovom Slika pove nešteto besed. Umetnici sta članici Turističnega društva Levec. Predsednica društva Petra Žagar je povedala, da se je ideja o razstavi porodila ob dvajseti obletnici društva, ko so za vabilo na prireditev uporabili eno od pričujočih slik z razstave. Sestri – starejša Laura, ki je bodoča diplomantka Akademije za likovno umetnost, in mlajša Klara, bodoča vzgojiteljica – sta tako ustvarili še več podobnih likovnih del, ki so sestavljena iz tisočerih besed. Laura in Klara sta o ustvarjanju povedali, da so nekoč v šoli imeli nalogo, da iz črk sestavijo podobo. Tam je nastala prva taka risba. Potem sta izdelali vabilo za praznovanje obletnice društva ter uredili scenografijo in spontano se je porodila ideja o samostojni razstavi serije slik, sestavljenih iz besed. Vsa likovna dela so tudi naprodaj. Pri organizaciji ju je podprl Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Kulturni program so sestavile plesalke TD Levec in prijateljici glasbenici, ki ustvarjata avtorsko glasbo, Valentina Reberšak na kitari in Manica Slapšak na violi. »Kaj je glasnejše – slika, ki jo vidimo, ali beseda, ki jo slišimo/ preberemo? Kaj ima večjo moč? Presodite sami!« je obiskovalke in obiskovalce še nagovorila Petra Žagar. Mladi ustvarjalki ob svojih nevsakdanjih risbah Cvetka Vačun ob svojih delih Prvi novembrski petek so v avli Gradu Komenda na Polzeli odprli slikarsko razstavo polzelske ljubiteljske slikarke Cvetke Vačun, članice likovne sekcije Kulturno-umetniškega društva Polzela, ki bo na ogled do 4. decembra. Cvetka Vačun se na četrti samostojni razstavi predstavlja s približno tridesetimi likovnimi deli, ustvarjenimi v tehniki akril na platno. Na njih poseben poudarek namenja njej ljubim drevesom, a to ne pomeni, da ni tudi drugih podob. Kot pravi Vačun, se zelo rada loti slikanja preostalih motivov, predvsem podrobnosti iz domačega okolja, a kljub vsemu ima v njenem srcu posebno mesto gozd. Zato ni nič čudnega, da je tokratno samostojno razstavo naslovila Vizualna gozdna kopel. »Z njo sem želela poudariti, kako blagodejne učinke ima za ljudi sprehod po gozdu, a ne s slušalkami v ušesih ali med hitrim tekom. Ključno je, da se posameznik zlije z okolico. Posluša, kako pod njegovo nogo poči veja ali kako se oglašajo živali, opazi polža ali močerada,« pravi slikarka. O njenem ustvarjanju je na dogodku spregovorila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj - Šajn, razstavo pa je odprla Mojca Korošec. Razstavo so pospremili Ojstriška gospoda, z igranjem na klavir Tim Cizej ter s petjem Urška Ogris ob spremljavi Francija Ogrisa na kitari. KULTURA ŠT. 11 I november 2022 19 Potepanje s citrami po svetu BINA PLAZNIK ARHIV CITERART Konec oktobra so začeli s koncerti 12. citrarskega abonmaja. V okviru citrarskega abonmaja, ki ga organizira Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, bodo v letošnji sezoni, med oktobrom in marcem, žalski poslušalci deležni petih citrarskih koncertov v izvedbi glasbenih skupin in glasbenikov CiterArt, Citrlajf, Skupina zvestih poslušalk, Ana Jagrič, Ana Plahutnik in Janja Brlec. starejših citrarjev in vodijo citrarske skupine. Igrajo v različnih zasedbah, pred časom pa so se združile tudi v skupino CiterArt, da občinstvo na svojih koncertih prepričajo, da igrajo najlepši inštrument, ter ga popeljejo na sprehod skozi glasbene zvrsti. Navdihuje jih prav raznolikost tega glasbila in v želji po skupnem muziciranju poustvarjajo melodije Izvajalke s srcem in dušo izvajajo tudi pesmi, ki jim ne bi pripisali, da so tipične za citre. Prvi v seriji je bil koncert skupine CiterArt 23. oktobra v dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec. Peter Napret, ki je idejni vodja tega projekta, je v uvodnem nagovoru predstavil pomen citrarstva ter to, da se ohranja kakovost igranja. V omenjeni skupini igrajo tri učiteljice citer Jasmina Levičar, Irena Tepej in Damjana Praprotnik, ki poučujejo na glasbenih šolah po Sloveniji, vse pa se ukvarjajo tudi s poučevanjem za vse letne čase, za vse vremenske razmere, za vse trenutke v dnevu in za vsa človeška razpoloženja. Jasmina Levičar je povedala: »V skupini CiterArt smo potepanje s citrami po svetu in različnih zvrsteh glasbe izvedle v dvorani Glasbene šole Žalec, kjer poučuje naša članica Irena Tepej, in nadaljevale pot proti Beli krajini, kjer je ljubezen našla Damjana Praprotnik. Nato smo zaigrale nekaj ljudske glasbe iz Avstrije, pa nekaj klasike z Bachom. V Avstriji sta študirali citre Irena in Damjana. Zanimivi so tudi ljudski ritmi z Irske in Škotske. Nekaj časa smo se ustavile v Angliji z Beatli in skupino Coldplay. Tudi ritmi rumbe lepo zazvenijo na citrah – kot tudi znana skladba iz osemdesetih Y.M.C.A. in filmska glasba. Nekaj meditacije smo si privoščili s skladbo River flows in you korejskega skladatelja Yirume. Nato dve dalmatinski, zaključile pa smo zopet doma z ljudsko Pleničke je prala in Avsenikovim venčkom. Ker Dalmatinci in tudi Slovenci veljamo za pevski narod, smo zraven tudi zapele. Poslušalci so nas nagradili z velikim aplavzom in tako smo izvedle še dve dodatni skladbi.« Dodala je, da podpirajo takšne citrarske dogodke, ker si želijo, da bi citre postale bolj prepoznavne po razsežnosti in raznolikosti izvajanja skladb ter tudi po veliki izrazni vrednosti, ki jo premorejo. Kot pravijo, citre so klavir malega človeka, s čimer je mišljeno, da imajo glasbeni razpon kot klavir, a so manjše in bolj priročne. Posebej je pohvalila tudi organizacijo in vzdušje: »Na koncertu smo uživale tudi zato, ker so organizatorji dobro poskrbeli za ozvočenje in osvetlitev odra. Še posebej pa je lepo potovati skupaj z odlično publiko, ki z aplavzi potrdi, da uživajo, so odprti in da se jih skladbe tako ali drugače dotikajo.« Drugi izvajalci, skupina Citrlajf, so nastopili 20. novembra. Koncert zvestih poslušalk bomo slišali 15. januarja 2023, Ana Jagrič bo z nami 19. februarja 2023, na koncu, 12. marca, pa še Ana Plahutnik in Janja Brlec. Nastop skupine Me in on Lep jesenski večer T. TAVČAR Jesen je čas toplih barv, vonja vetra, šelestenja listja in razigrane narave. Je čas dolgih večerov, ko si po delu na vrtu in pripravljeni ozimnici vzamemo čas za prijatelje in prijetno druženje. V dvorani Zadružnega doma na Ponikvi so v soboto, 19. novembra, pripravili prireditev z naslovom Jesenski večer s KD Ponikva. Pred polno dvorano obiskovalcev so se predstavili: Folklorna skupina Ponikva, Otroška folklorna skupina Ponikva, Moški pevski zbor Ponikva ter skupina Me in on. Vezni tekst je pripravila in oblikovala Majda Vasle, program, dolg uro in pol, pa sta vodila Janko in Katja. Za lepo jesensko dekoracijo so poskrbeli člani Folklorne skupine Ponikva. Ob koncu prireditve se je predsednik KD Ponikva Jernej Jelen zahvalil vsem obiskovalcem in nastopajočim. Po skupaj zapeti pesmi V dolini tihi je sledilo druženje obiskovalcev in nastopajočih. Čarobno potovanje Vile Andantine BINA PLAZNIK Azijska variacija, na klavirju Hana Vahčič Miyazaki iz 8. razreda Učenci oddelka instrumentov s tipkami in plesa Glasbene šole Risto Savin Žalec so 16. novembra v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec predstavili edinstven projekt – avtorske glasbeno-baletne pravljice Potovanje vile Andantine. Avtor glasbe je Leon Firšt, avtor besedila Ambrož Kvartič, ilustracije, ki so jih obiskovalci lahko občudovali na projekciji, pa je narisala Vita Kovše. Pravljica pripoveduje o vili Andantini, ki obiskuje različne kotičke našega ogromnega sveta. Veliko potuje in nekoč, ko je bila doma, kar je redko, ji je skladatelj Leon prinesel posebej zanjo napisano melodijo, ki ji je bila zelo všeč, zavila jo je v culico in jo vzela s sabo na novo pot po svetu ter zanjo poiskala posebne ritmične vzorce. Andantino so z melodijami in plesom pospremili učenke in učenci Glasbene šole Risto Savin od prvega do osmega razreda. Zgodbo je pripovedovala Andreja Krt. V vlogi glavne junakinje Andantine je nastopila plesalka Nikolina Arapović, koreografije je pripravila Ines Mandelj, sodelovale so mentorice: Vita Kovše, Magdalena Navodnik, Karmen Zazijal, Željka Kolenc, Tjaša Gorišek Regoršek, Damijana Avšič, Irena Kralj, Melita Estigarribia Villasanti, Natalia Ermakova in Ines Mandelj. Bistvo Andantininega potovanja je poduk, da je neverjetni raznolikosti navkljub bistvo ustvarjalnosti povsod enako. Zaključni priklon, v ospredju pripovedovalka Andreja Krt ter Nikolina Arapović v vlogi glavne junakinje Nada Mulej je nagovorila obiskovalce. Skupaj so med drugim izvedli tudi nekaj praktičnih vaj. O zdravilni moči pisanja BINA PLAZNIK Že stari Grki so poudarjali pomen treh področij za zadovoljno življenje: estetike, kreativnosti in zdravja. Strokovnjaki so odkrili tudi zdravilne učinke rednega pisanja na bolezni, kot so depresija, astma, rak, artritis … V študijskem krožku Potovanja in pisanje pod vodstvom Nade Mulej, ki je po izobrazbi profesorica slovenskega jezika in primerjalne književnosti ter med drugim organizira delavnice zdravilnega in kreativnega pisanja, je letos poleti na študijskih krožkih spontano nastal tudi kratek priročnik o zdravilni moči pisanja in o potopisnem pisanju. Predstavili so ga v petek, 11. novembra, v Lepem placu v Šempetru na dogodku, na katerem so obiskovalci lahko izvedeli, zakaj pisati. Spoznali so, da znamo vsi pisati, ter doživeli drobce nastalih besedil. O nastalem priročniku za pisanje je Mulej med drugim povedala: »Oblikovali smo dva krožka: Zdravilna moč pisanja ter Potovanja in pisanja. Bili so takšni, ki so zase menili, da ne znajo pisati, pa tudi takšni, ki so kaj že objavili. Gre za niz vaj, katerih namen je, da se ljudje dotaknejo skritega pisca v sebi. Vaje v knjigi so takšne, da jih lahko preizkusi vsak. Pri svojem delu sledim vodilu, da je treba v ljudeh naprej odpreti vodnjak kreativnosti. Ko najdemo zanimive teme, pa se lotimo izboljševanja teksta, popravljanja, lektoriranja in urejanja.« Dogodek je popestrila mlada glasbenica Urša Tekavc. Novi priročnik za pisanje ŠPORT 20 ŠT. 11 I november 2022 Dva naslova svetovnega prvaka T. TAVČAR Namizni tenisač s Parkinsonovo boleznijo Marjan Vitanc je ob zavidljivem dosežku od župana Občine Braslovče Tomaža Žoharja prejel tudi županovo priznanje. Občina Braslovče je na pobudo in v sodelovanju z društvom Trepetlika v petek, 11. novembra, v Domu kulture Braslovče pripravila dogodek s plemenitim namenom. Osrednji namen dogodka je bila počastitev izjemnega uspeha občana Občine Braslovče Marjana Vitanca iz Grajske vasi, ki je na 3. svetovnem prvenstvu v Puli v igranju namiznega tenisa za bolnike s Parkinsonovo boleznijo osvojil dva naslova svetovnega prvaka; kot samostojni tekmovalec in v dvojici s partnerjem Adrianom Casho z Malte, ki se je prav tako udeležil dogodka. Uradni del dogodka je potekal v obliki pogovora na zofi in z namenom osveščanja širše javnosti o Parkinsonovi bolezni ter s ciljem motivirati tudi druge bolnike s to boleznijo na območju Savinjske regije k igri namiznega tenisa, saj le-ta zavira napredovanje te neozdravljive bolezni, posameznik pa si lahko na tak način izboljša kvaliteto življen- Od leve proti desni balkanski prvaki, člani PD Polzela, starejši od 18 let: Martin Gulin, Lev Podbregar, Julija Trobina in Bor Kunstelj Uspešna poletna sezona skakalcev T. TAVČAR Mladi skakalci iz Spodnje Savinjske doline so poleti osvojili več naslovov državnih prvakov. Marjan Vitanc prejema priznanje župana Tomaža Žoharja. Jasmina Roter Jager se je na zofi pogovarjala s predsednico društva Trepetlika Cvetko Likar, z ustanoviteljem PingPongParkins Slovenija mag. Vinkom Kurentom ter trenerjem namiznega tenisa Gregorjem Komacem o Parkinsonovi bolezni. ja. V prvem delu pogovora o bolezni sami, njenih simptomih, aktivnostih društva, ki je edino tovrstno društvo za svojce in bolnike s to boleznijo, metodah za izboljšanje življenja in namiznem tenisu kot eni izmed njih se je Jasmina Roter Jager na zofi pogovarjala s predsednico društva Trepetlika Cvetko Likar, z ustanoviteljem PingPongParkins Slovenija mag. Vinkom Kurentom ter s trenerjem namiznega tenisa Gregorjem Komacem. V drugem sklopu po podelitvi županovega priznanja pa se je moderatorka pogovarjala z županom Občine Braslovče Tomažem Žoharjem, ki je izrazil globoko hvaležnost in spoštovanje vsem aktivnim na tem področju, vsem, ki se s to boleznijo soočajo, predvsem pa svetovnima prvako- ma, ter nakazal, da se bo vsekakor zavzemal za morebitne možnosti, da se tudi v občini zagotovijo prostori za igro in da se bo tudi na področju celotne Savinjske regije bolj pristopalo k obravnavi te bolezni. Marjan Vitanc in Adrian Casha, partnerja, ki sta z borbeno igro osvojila naslov svetovnega prvaka tudi v dvojicah, sta skozi svoje besede o bolezni, soočanju z njo ter igri namiznega tenisa navdihnila vse zbrane s svojim optimizmom, pozitivizmom in voljo do življenja. Skozi pogovor in dosežke v življenju sporočata svetu, da se je treba odločiti za življenje in da je treba izzive sprejemati kot priložnosti. Marjana Vitanca je s kratkim humornim programom presenetila tudi kolegica iz društva, njihova dobra vila, celoten program pa so popestrili učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec na kitarah ter pevci Kvarteta Savinja iz Letuša. Uradnemu delu je sledil simbolni VIP SET namiznega tenisa, ki sta ga odigrala svetovni prvak Marjan Vitanc in župan Občine Braslovče Tomaž Žohar ter svetovna prvaka med seboj. V Velenju se je z državnim tekmovanjem končala uspešna poletna skakalna sezona. Mladi smučarski skakalci Mai Zakelšek, Jaka Krajšek in Žan Zakelšek, ki prihajajo iz Občine Žalec, ter Maks Turnšek iz Občine Braslovče so na nedavnih tekmovanjih poletne sezone dosegli izjemne rezultate. Vsi so člani kluba SD Vizore, kjer trenirajo pod taktirko izjemno uspešnih slovenskih kombinatorcev Marjana Jelenka ter Vida Vrhovnika. Maks Turnšek je v kategoriji do 11 let postal državni podprvak v smučarskih skokih, v leto starejši kategoriji, do 12 let, se je z naslovom državnega podprvaka v smučarskih skokih okitil tudi Žan Zakelšek, v nordijski kombinaciji pa je Žan dosegel naslov državnega prvaka. Njegov starejši brat Mai Zakelšek je postal državni prvak v smučarskih skokih v kategoriji do 15 let. Skupaj z Jakom Krajškom sta na ekipnem delu tekmovanja dosegla 2. mesto ter se okitila z naslovom ekipnih državnih podprvakov v kategoriji do 15 let. Ob tem je vredno omeniti še dosežek Maia Zakelška na nedavnih OPA, mednarodnih mladinskih igrah sedmih alpskih držav, ki so od 7. do 9. 10. potekale v Gerardmerju v Franciji. Na posamičnem tekmovanju je dosegel 13. rezultat, v ekipnem delu tekmovanja pa je z ekipo Slovenija 1 v sestavi Zakelšek, Urevc in Jurčič osvojil 1. mesto pred drugouvrščeno ekipo Avstrije in tretjeuvrščeno Francijo. V spomin Sokolskemu društvu Partizan T. TAVČAR Planinci v orientaciji T. TAVČAR Planinsko društvo Žalec je organiziralo 1. planinsko orientacijsko tekmo v Savinjski ligi za sezono 2022/2023 – Ponikva 2022. Tekmovanje je potekalo na Ponikvi pri Žalcu in v njeni okolici, udeležilo pa se ga je 38 ekip v šestih kategorijah, skupaj 152 tekmovalcev. Zbirališče, start in cilj vseh ekip je bil pri gasilskem domu na Ponikvi pri Žalcu. Zmagovalci v posameznih kategorijah: kategorija A – učenci do vključno 6. razreda osnovne šole: POŠ Vransko-Tabor Planinske glive (Martin Juhart, Lea Lopan, Neja Kos, Jaro Petrovič, Jurij Juhart), B – učenci do vključno 9. razreda osnovne šole: PD Polzela SOKOLI (Manca in Nace Jazbec, Leonida in Teodor Tominšek in Jure Lešnik); C – mladina (do vključno 20 let): PD Galicija Haribo (Maks Jelen, Blaž Krulec, David Zupanc, Leon Kovač Murko), D – člani (od 18 let): PD Vransko (Aljaž Kolar, Luka Kolar, Lara Borštner, Jure Marko) in PD Polzela Jazbeci (Matija Jazbec, Lucija Jazbec, Tanja Jazbec), E – člani starejši (od 45 let): PD Polzela Kampel- jci (Uroš Lešnik, Mirko Jegrišnik, Evgen Tominšek in Stanka Tominšek Kužnik), F – družine: PD Žalec (družina Žuža, Eva, Luka, Jure) itd. Ploščo na zgradbi sta odkrila predsednik Športnega društva MAT Mitja Turnšek in predsednik ZŠD Polzela Ivan Kapitler. Ekipa PGD Polzela Kampeljci, ki je zasedla prvo mesto v kategoriji člani, starejši od 45 let. Zgodovina je nekaj, na kar smo in moramo biti ponosni. V ta namen so 16. novembra na objektu Športnega društva MAT na Polzeli odkrili spominsko ploščo, posvečeno Sokolskemu društvu Partizan, ki je zgradil ta objekt leta 1936. V Zvezi športnih društev Polzela so želeli, da je jasno zapisano, kdo so bili ljudje, ki so ustvarjali takratno obdobje. Objekt je leta 1936 zgradilo Sokolsko društvo Partizan, po drugi svetovni vojni pa ga je prevzel TVD Partizan. Z izgradnjo objekta so bili položeni temelji za razvoj telesne kulture in športnih aktivnosti na Polzeli. Leta 2003 je objekt kupilo Športno društvo MAT, ki od takrat nadaljuje z druženjem in športnimi aktivnostmi v stavbi. Predsednik Športnega društva MAT Mitja Turnšek je povedal, da se njegova glavna vizija za uspeh in vodilo v življenju glasi »švic-znoj«. Podžupan Občine Polzela Miloš Frankovič in generalni sekretar Športne unije Slovenije Jani Ovsenik sta v nagovoru poudarila pomembnost takšnih dogodkov za naslednje rodove. ŠPORT ŠT. 11 I november 2022 21 Julijan Zakonjšek svetovni prvak T. TAVČAR V domačem Klubu borilnih veščin Fudoshin v Gotovljah so mu 7. novembra pripravili lep sprejem. Zlati medalji sta takole nazdravila dobitnik zlate medalje Julijan Zakonjšek in njegov trener Tilen Hadolin Med 29. oktobrom in 8. novembrom je v prestolnici Združenih arabskih emiratov Abu Dabiju potekalo svetovno prvenstvo v ju jitsu za leto 2022. Na prvenstvu se je zbralo okoli 1500 tekmovalcev in tekmovalk iz 66 držav, ki so nastopili v štirih različnih disciplinah (borbe, ne-waza, duo sistem in duo show). Julijan Zakonjšek, član Kluba borilnih veščin Fudoshin iz Gotovelj, je nastopil za slovensko reprezentanco, pometel z vso konkurenco in postal svetovni prvak. Julijan je nastopil v eni najmočnejših kategorij na prvenstvu – borbe moški U21 do 85 kg. Glede na dosedanje uspehe in mesto na svetovni jakostni lestvici je dobil vlogo 3. nosilca. V prvi borbi je predčasno premagal nasprotnika iz Kazah- ŠPORT NA KRATKO T. T. ODBOJKA 8. krog Sportklub I. DOL ženske: GEN-I Volley : SIP Šempeter, 1 : 3. Šempetranke so na lestvici trenutno na predzadnjem mestu. 7. krog 2. DOL moški: MOK Kočevje : ŠD Braslovče, 3 : 0. Šempetrski odbojkarji so v osmini Pokala Slovenije gostili trenutno vodilno ekipo Sportklub prve odbojkarske lige za moške Panvito Pomgrad. V prvih dveh nizih so bili varovanci Simona Božiča z izredno borbeno igro enakovreden nasprotnik favoriziranim nasprotnikom iz Murske Sobote, kar je kazal tudi rezultat na semaforju 1 : 1. V tretjem, predvsem pa četrtem nizu pa sta do izraza prišli izkušenost in kvaliteta gostujoče ekipe, ki si je na koncu z rezultatom 1 : 3 priborila nastop v četrtfinalu. stana. V četrtfinalu je ekspresno opravil z Italijanom, v polfinalu pa mu je nasproti stal stari znanec z Nizozemske. Premagal ga je z rezultatom 10 : 5 in se mu tako maščeval za poraz v finalu evropskega prvenstva. V finalu se je pomeril s predstavnikom Bosne in Hercegovine. Po tesni borbi je Julijan v zaključku naredil razliko in zmagal ter osvojil naslov svetovnega prvaka v ju jitsu. Na tekmovanju ga je spremljal ter vodil trener in selektor slovenske reprezentance v ju jitsu –Tilen Hadolin. Drugi člani Kluba borilnih veščin Fudoshin so v ponedeljek, 7. novembra, organizirali sprejem v klubski telovadnici v Gotovljah. Na sprejemu so bili poleg trenerjev, staršev, ostalih članov kluba in mnogih mladih tekmovalcev prisotni tudi predstavniki Občine Žalec župan Janko Kos ter podžupana Marjan Vodeb in Roman Virant. Po uvodnem nagovoru in pozdravu predsednika kluba Fudoshin Davida Štrausa je zbrane nagovoril župan Občine Žalec Janko Kos. Ta je pozdravil vse prisotne, seveda pa še posebej dobitnika zlate medalje in svetovnega prvaka, se njemu in trenerju zahvalil za uspešno zastopanje Republike Slovenije na svetovnem prvenstvu ter izrazil željo, da bi se še velikokrat družili ob takšnih dogodkih. Župan je ob tej priliki za velik dosežek v ju jitsu Julijanu Zakonjšku poklonil grafiko slikarke Biljane Unkovske, nato pa so nazdravili z zlato penino. Za Klub borilnih veščin Fudoshin je naslov svetovnega prvaka izreden uspeh, saj tega naslova do sedaj še niso imeli v svojih vitrinah. Tri državne prvakinje T. TAVČAR Karate zveza Slovenije je v Slovenskih Konjicah v sodelovanju s tehničnim organizatorjem Karate klubom Seki organizirala mladinsko državno prvenstvo za posameznike, stare do 21 let, v katah in športnih borbah. Na tekmovanju je Karate klub Polzela zastopalo 17 tekmovalcev. Med 376 nastopajočimi in 49 klubi so Polzelani osvojili 11 kolajn. Naslov državnih prvakinj so osvojile: Laura Bergant (ml. članice –55 kg), Benja Mešič (malčice –35 kg) in Zoja Avžner (mladinke –59 kg). DRSALIŠČE ŽALEC GREMO DRSAT ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, Žalec od 2. decembra dalje Topel sprejem Larise in drugih tekmovalk v Celju; z desne proti levi: Uroš Bernard – trener kluba in reprezentančni trener, Tina Baloh – 3. mesto v kategoriji PF, Larisa Žagar Slemenšek – evropska prvakinja v kategoriji LC, evropska podprvakinja v kategoriji PF, Maša Kenjalo – uvrstitev med 5. in 9. mestom v kategoriji LC Evropska prvakinja in podprvakinja v kickboksu BINA PLAZNIK PETRA ŽAGAR Devetnajstletna Larisa Žagar Slemenšek iz Levca je znova dokazala, da tudi v članski konkurenci lahko konkurira najboljšim tako na domačem kot evropskem tatamiju. 21. novembra se je iz Turčije vrnila z dvema medaljama, zlato in srebrno. Osvojila je namreč naslov evropske prvakinje in podprvakinje v dveh disciplinah v kickboksu. V turški Antalyi se je 12. novembra začelo evropsko prvenstvo v kickboksu za članice in člane. Na tekmovanju je nastopilo 864 tekmovalcev iz 39 držav, med njimi tudi reprezentan- ca Slovenije z 28 tekmovalci v petih disciplinah. Reprezentanco sta poleg trenerja celjskega Hyonga Uroša Bernarda zastopali tudi njegovi klubski varovanki Larisa Žagar Slemenšek in Maša Kenjalo. Larisa je nastopila v dveh disciplinah: point fight (PF) in light contact (LC). Z osvojenimi rezultati na evropskem prvenstvu si je zagotovila vstopnico na prestižno tekmovanje World combat games, ki bo v Riadu v Savdski Arabiji, kamor potuje oktobra prihodnje leto. Zlata in bronasta za Lauro T. T. Mlada karateistka Laura Bergant iz KK Polzela je v kategoriji mlajših članic do 55 kg na balkanskem prvenstvu v karateju v Baru v Črni gori osvojila odlično tretje mesto. Nastopila je tudi za ekipo Slovenije, v kateri je z uspešnimi borbami doprinesla do zmage in tako prejela še ekipno zlato medaljo. Iz KK Polzela sta sicer slovensko reprezentanco poleg Laure zastopali še Aneja Jesenek Rojšek in Zoja Avžner. Laura Bergant je sicer aktualna državna prvakinja, ki niza športne uspehe na mednarodnem nivoju. Laura Bergant z dvema medaljama z balkanskega prvenstva HOROSKOP / PISMA BRALCEV / MLADI UTRIPOV HOROSKOP ZA DECEMBER 2022 OVEN BIK December bo precej nemiren, tudi stresen mesec, saj vam nasprotuje večje število planetov. Polna luna 8. nastopi prav v vašem znaku, preti možnost konfliktov, previdnost ne bo odveč! Še zlasti slednje velja zaradi R Marsa v vašem znaku, ki upočasnjuje dogajanja in vnaša zelo nemirno energijo v vaše življenje! Vaš vladar Merkur se tri dni pred koncem leta obrne v R smer, kar lahko povzroči zaplete in zmešnjave v komunikaciji. Previdno! RAK Proti koncu leta boste polni idej, kaj vse bi še želeli spremeniti. Skrb za domače in dom bo še zlasti poudarjena v zadnji tretjini meseca, ko boste imeli tisoč in en načrt! Sicer boste imeli občutek, da ste za vse sami in da ostali nimajo nobenega pravega interesa, vendar vam to ne bo vzelo volje. Imejte kakšnega asa v rokavu, kajti v zadnjih dneh decembra lahko pride do kakšne nepredvidene spremembe zaradi retrogradnega Merkurja! LEV Bistveno več energije in moči boste občutili v prvi tretjini meseca, kar pa se utegne v zadnji tretjini spremeniti. Pazite na svoje zdravje, še zlasti od božiča dalje! Poskrbite za dodatke vitaminov in mineralov ter gibanje na svežem zraku. V sredinskem delu meseca boste izredno aktivni, zato boste uspeli glavnino načrtovanega opraviti pravočasno pred prazniki. TEHTNICA Smrečica že stoji, božič spet k nam hiti. Kraguljčki pojejo, lučke gorijo in smrečico krasijo. Božičkovi jelenčki in sneg nas razveselijo. Drvimo s sanmi, ko zvonec zazvoni. Zvezda na smrečici nadeta je, piškoti pridišijo iz kuhinje. Božične pesmi vaščani prepevajo in božične kape nosijo. Ho-ho-ho, jelenčki pojejo in srečni smo vsi, ko drsat odpravimo se mi. Snežna kepa prileti, zvezdni utrinek se zablešči in želja izpolni se mi. Zberemo se ob smrečici in zapojemo si … božič nas zmeraj razveseli. Gaja Audič, 6. a I. OŠ Žalec V decembru boste pogosto občutili povečan notranji nemir, zato se skušajte čim bolj zaposliti z rutinskimi ter ostalimi deli, ki pomirjajo. Glede na vašo delavnost vam bo kot po maslu uspevalo vse, kar boste planirali. Ne sprejmite pa dodatnih zadolžitev od ljudi iz svoje okolice, kar nekaj bremen vam bodo hoteli naprtiti! Zadnji dnevi leta bodo prijetni, ko se pa obrne vaš vladar Merkur R, pa lahko pride do kakšne zmešnjave čisto konec leta! Z Mitjo Čandrom tudi o slepoti V prvi tretjini meseca boste izredno živahni in družabni, v vaši družbi bo izredno veselo. Ko bo vaša vladarica Venera 10. vstopila v resnobnega kozoroga, se boste zavedali svojih obveznosti in se jih s povečano resnostjo ter odgovornostjo tudi lotili. Odlično vam bo uspevalo, zato vas tudi obrat Merkurja v zadnjih dneh leta ne bo našel nepripravljene! Cenili boste svojo zasebnost, veliko vam bo pomenila. Rotary club Žalec je na Gradu Komenda na Polzeli priredil literarno-glasbeni večer z dobrodelno noto. Za šolski sklad OŠ Polzela so zbrali 410 evrov prostovoljnih prispevkov. Gost literarnega pogovora je bil Mitja Čander, slovenski pisatelj, esejist, urednik, scenarist in dramaturg, sicer pa direktor Beletrine. O življenju in delu se je z njim pogovarjala njegova sošolka iz gimnazije in Filozofske fakultete Dragica Sternad Pražnikar. Pogovor je tekel v prepletu avtobiografskih dejstev Čandrovega romana Slepec. Na hudomušen in hkrati realističen način sta sogovornika odstirala duh časa v romanu in vzporedno v realnem življenju. Protagonist romana se sooča s fizično slepoto, ima namreč le 5 % vida, kar pa spretno skriva. Voditeljica Dragica Sternad Pražnikar je povedala, da v času šolanja ni vedela, da ima Čander samo 5 % vida, saj je to res uspešno prikrival in kompenziral na najbolj inovativne načine, predvsem pa zelo uspešno. V romanu fizična slepota prehaja v psihološko, v zaslepljenost glavnega junaka z lastnim jazom. Pojavlja se še tretja slepota, tista najhujša, slepota družbe. Roman se bere kot odlična, humorna satira, a kot sta v obujanju spominov odstrla sogovornika, je tragikomično dejstvo, da ne gre za satiro, ampak tako zadeve resnično funkcionirajo. V glasbenem delu večera so nastopili učenci in profesorji Glasbene šole Risto Savin Žalec: violinisti Jakob Predovič, Gabrijel Iljukić Meden in Kristina Anžič pod mentorstvom prof. Tanje Miklavc in ob spremljavi prof. Irene Kralj na klavirju. V zaključku večera je nastopil kitarist mag. Matic Dolenc, profesor na Glasbeni šoli Risto Savin Žalec. ŠKORPIJON Vaš sovladar Mars ostaja v R gibanju prav ves mesec, kar boste občutili kot pritisk, vaše delovanje bo oteženo, zato boste napredovali počasneje. Imeli boste občutek, da niste dovolj sposobni, kar pa seveda ne bo res. Že od 10. dalje se obeta postopno izboljšanje in odleglo vam bo. Vendar previdnost vseeno velja! Varčujte s svojimi močmi, privoščite si tudi dovolj počitka! STRELEC V prvih treh tednih je vladavina vašega znamenja privilegij, ki ga boste deležni. V prvi tretjini meseca vas podpirata tudi Merkur in Venera, zato se ne boste mogli pritoževati nad pomanjkanjem dogajanja. Polna luna 8. v mesecu pa tudi za vas predstavlja čas, v katerem bodite previdnejši, stres bo močno povečan! Mars vam ves mesec nasprotuje, kar lahko povzroča več nemira, zato si vsaj v zadnji tretjini decembra privoščite tudi nekaj počitka! KOZOROG Prvi dnevi meseca bodo precej stresni in nemirni, prebujala se bo vaša negotovost glede marsičesa. Vsekakor se bo situacija 100 % spremenila po polni luni, ko dobite kar dva pomočnika, ki vas bosta v prihodnje podpirala. Najprej bo v vaš znak vstopil Merkur, nato še Venera, kar bo več kot odlično. Zadeve se bodo pričele obračati v želeno smer, tudi na romantičnem področju bo zelo zanimivo! VODNAR December bo zanimiv in pester mesec, v katerem se bosta izmenjavala vaša želja po izredno aktivnem vključevanju v družabno življenje in obdobje, v katerem boste hoteli imeti svoj mir. Polna luna na vas ne bo delovala negativno, prav obratno – pozitivno! Občasno boste občutili Saturnov prijem in hoteli še pred koncem leta opraviti kar se da največ dela. Staro leto boste zapustili polni sklepov, kako bo v prihodnje! RIBI V torek, 22. 11. 2022, je v popoldanskih urah v šolski knjižnici I. OŠ Žalec potekala bralna čajanka za šestošolce. Posvetili smo se branju poezije in debatirali o prebranih pesmih. Vsak je napisal tudi svojo likovno pesem. Seveda ni manjkalo čaja in piškotov, kot se to za bralno čajanko spodobi. Učenci pravijo, da se že veselijo naslednjega druženja ob knjigi, čaju in piškotih. V zadnjem mesecu leta boste delali inventuro in še marsikaj uredili. Previdnost se svetuje v prvi tretjini meseca pri financah, še zlasti okoli polne lune 8. decembra! Izredno delovni in pridni boste, rezultati se bodo pokazali. Odličen je tudi vpliv tujine! Vaše počutje in razpoloženje se bosta bistveno izboljšala proti koncu meseca. Imeli boste dovolj energije, da se pripravite na praznovanje ob koncu leta. Lahko, da bo tokrat precej drugače, kot ste vajeni! DVOJČKA DEVICA Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. Večje število planetov v ognjenih znamenjih v zadnjem mesecu leta bo zagotovo zelo pozitivno delovalo na vas. Prve dni decembra izkoristite za delo, imeli boste odlične ideje, vendar velja previdnost okoli 8., ko bo polna luna. Najlepša novica pa je, da 20. decembra vstopi v vaše znamenje planet Jupiter, ki vam bo v prihajajočih mesecih prinesel nove priložnosti in srečne okoliščine. Vaš vstop v novo leto bo čisto po vašem okusu, odlično bo! ŠT. 11 I november 2022 Bralna čajanka knjižnih moljev šestošolcev na I. OŠ Žalec V zadnjem delu leta se boste znali vključevati v dogajanja okoli sebe, še zlasti zanimivo bo po polni luni, ko se začenja drugačno obdobje, ki vam bo pisano na kožo. Za to bo »zaslužen« tudi vaš vladar Neptun, ki bo končno vstopil v direktno pot in sprostil marsikatero blokirano situacijo. Z aktivnejšim pristopom boste bližje svojim ciljem, zato se ne obotavljajte, Mars vam tokrat žal ne bo v oporo! Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). T. TAVČAR Brezplačna humanitarna objava 22 MLADI IN PRVE OBJAVE ŠT. 11 I november 2022 23 Tridnevno potepanje po prestolnici Bavarske LANA BANOVIĆ, 8. D, I.OŠ ŽALEC Ves teden smo nestrpno čakali, da sedemo v avtobus, se pripnemo in odidemo na ekskurzijo v München. Skupina žalskih osnovnošolcev na Bavarskem ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, Žalec V petek smo bili pripravljeni in na trnih čakali, da nas sredi noči zbudi budilka in naznani odhod. Ob 2:20 smo se zaspano gledali na avtobusu, pomahali staršem in naša pot se je začela. Nekateri so spali, drugi so se pogovarjali, spet tretji pa se zabavali s telefoni. Na nekaterih delih poti nam je vodička povedala kakšno zanimivost o tamkajšnjem kraju. Naredili smo kar nekaj postankov in malo pred 11. uro smo prispeli. Ni bilo časa za počitek, saj smo hiteli proti Nemškemu muzeju (Deutsches Museum). To je največji svetovni muzej znanosti in tehnologije. V muzeju smo bili kar nekaj časa, a redkokomu je uspelo videti vse, kar muzej ponuja in predstavlja. Videli smo rakete, letala, svetlobne poskuse, planete in različne makete, imeli so tudi glasbeno sobo in še dolgo bi lahko naštevala, saj ima muzej razstavljenih 28.000 predmetov s 50 področij znanosti in tehnologije. Bil je ustanovljen 28. junija 1903 na pobudo Oskarja von Millerja. Po sprehodu skozi mesto smo odšli še v Muzej petih kontinentov (Museum Fünf Kontinente), ki je bil ustanovljen leta 1862 kot prvi etnološki muzej v Nemčiji. V muzeju smo lahko videli vsakdanje in obredne predmete ter umetniška dela, ki so se ohranila in nenehno širila po svetu. Videli smo podobnosti in razlike različnih kultur iz Afrike, Azije, Oceanije, Avstralije, Amerike, Orienta in Evrope. Dan je šel h koncu, naše noge pa so bile vedno bolj utrujene. Šli smo na pozno kosilo in nato v hostel, kjer smo z lepimi spomini prvega dne hitro zaspali. Ko so nas drugo jutro sončni žarki ali pa učiteljice začeli prebujati, smo se vsak v svojem ritmu pripravljali na nov dan. Naša prva postojanka je bil živalski vrt (Tierpark Hellabrunn), ki je bil ustanovljen leta 1911. Živali živijo v kompleksih glede na svojo geografsko porazdelitev. Po ogledu živalskega vrta smo šli na kosilo, si odpočili noge in nato šli še na panoramsko kolo. Razgled je bil lep, a čakal nas je še lepši na Olimpijskem stolpu (Olympiaturm). V popoldanskih urah smo si ogledali še muzej znane avtomobilske znamke BMW (BMW Museum). Ustanovitelj prvotnega muzeja iz leta 1973 je Karl Schwanzer. Notranjo strukturo okrogle zgradbe je definiral kot nadaljevanje ceste v zaprtem prostoru. Leta 2008 so muzej prenovili, tako da ima dovolj prostora za predstavitev približno 120 razstavljenih vozil. Za piko na i temu dnevu pa smo si ogledali še Olimpijski stolp, ki je bil zgrajen leta 1972. Na vrhu stolpa, ki je visok 291 m, so se nam vsem zašibila kolena, a za tak razgled je bilo vredno. Zvečer smo naredili še kratek sprehod po mestu, nato pa nihče od nas ni imel moči za nič drugega kot za spanec. Zadnji dan smo se še enkrat sprehodili po tej lepi bavarski prestolnici, potepanje pa smo zaključili pri Allianz areni. Tisti, ki vneto spremljajo nogomet, jim je stadion jemal dih, na vse ostale pa je impozantna stavba prav tako naredila vtis. Po krepkem kosilu pa smo se z nepozabnimi spomini odpravili domov. V Žalec smo prispeli v poznih večernih urah, kjer so nas nestrpno čakali naši starši, mi pa tople postelje za zaslužen počitek. Pravo predpraznično vzdušje in bogata ponudba Praznični bazar in ulica BINA PLAZNIK Na Osnovni šoli Prebold so 17. novembra po dveh letih ponovno obudili Praznični bazar. Učiteljici Nika Tiršek in Simona Žvikart Repnik z roko v roki organizirata ta priljubljen šolski dogodek. Del bazarja je tudi Praznična ulica. Zanjo je dala pobudo Irena Vovk Artelj in tukaj lahko pustite domišljiji prosto pot. Pod mentorstvom učiteljic in učiteljev OŠ Prebold so na različnih delavnicah ustvarjali učenci s svojimi bratci, sestricami in starši. Simona Žvikart Repnik je povedala, da je letošnji Praznični bazar presegel vsa pričakovanja tako z izdelki kot z obiskom ter z zbranimi prostovoljnimi prispevki: »V dogodek je bila vpeta vsa šola; učiteljice, ki so v šoli in doma pridno ustvarjale različne izdelke, kuharice, ki so pekle piškote, ter učenci, ki so bodisi pri pouku bodisi doma s starši pripravili različna unikatna darila za bazar ali pa pomagali na samem dogodku v sklopu šolske skupnosti ter pri pripravi in pospravljanju prireditvenega prostora.« DRSALIŠČE ŽALEC GREMO DRSAT od 2. decembra dalje Organizatorki bazarja Urška Tiršek (na levi) in Simona Žvikart Repnik (na desni) ter Peter Žurej, ravnatelj OŠ Prebold (v sredini), ki je ponosen na uspešen praznični dogodek. Skavti in jesenovanje v Preboldu D. NARAGLAV Skavte po vsem svetu družita veselje do življenja v naravi, druženja in pustolovščin ter pripravljenost na izzive, osebno rast in pomoč sočloveku. Skavti stega Prebold-Polzela so na začetku jesenskih počitnic imeli večdnevno druženje v Aninem domu v Preboldu. Tema tokratnega druženja ali jesenovanja je bila posvečena ustanovitelju skavtov Robertu Baden-Powellu. Skavtstvo je svetovno gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil Robert Baden-Powell (Bi-Pi) in šteje že preko 40 milijonov mladih. Temeljna ideja ustanovitelja je, da so mladi sposobni opraviti vsako nalogo, če se jim le zaupa in da svobodo. Slovenski skavti na istem območju se združujejo v stege, vsi skavti in stegi pa so člani Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS). »Steg Prebold-Polzela je eden izmed mlajših stegov v Sloveniji, saj obstaja od leta 2006, vanj pa so vabljeni vse radovednice in vsi radovedneži iz okoliških krajev. Ravno zaradi svoje mladosti pa smo še bolj zagnani, ustvarjalni in še bolj odločeni, da vsem našim (tudi bodočim) skavtinjam in skavtom ponudimo čim več različnih doživetij in gremo novim izzivom nasproti. V stegu delujejo tri veje, najmlajša veja volčičev in volkuljic (veja VV), veja izvidnikov in vodnic (veja IV) ter veja popotnikov in popotnic (PP), vodijo pa jih zagnane voditeljice (SKVO) z občasnimi gosti,« nam je skavtstvo in njihov steg na kratko predstavil vodja Vid Pesjak, četovodja Čete zelenega zlata Jan Gračnar pa je opisal tokratno jesenovanje. »Vsak dan smo pripravili gledališko igro, v kateri je bil predstavljen pomemben utrinek iz življenja Roberta Baden-Powella, kot na primer: njegovo otroštvo, vstop v vojsko, zmaga na Kadir pokalu ter ustanovitev skavtov in skavtinj. Naša četa, v kateri so otroci od 6. razreda do 1. letnika, pa je tokrat poleg Bi-Pija spoznala tudi dve veščini, in sicer kurjenje ognja ter orientacijo. Ker je naš ustanovitelj Bi-Pi ustvaril skavte iz vojske, smo imeli tudi dvigovanje in spuščanje zastave ter ocenjevanje vodov, ustvarili pa smo tudi pravila za letošnje leto.« Na jesenovanju so usvajali tudi znanje o orientaciji in se v njej pomerili tudi na tekmovanju. 24 SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 11 I november 2022 Nevidna preobrazba Ajdovske deklice D. NARAGLAV MARKO PREZELJ Luka Lindič in njegova žena Ines Papert sta prva na svetu, ki jima je uspelo prosto preplezati Ajdovsko deklico. Luka in Ines izjemna plezalca Luka med plezanjem, ki je na meji mogočega. Savinjčani se lahko pohvalimo, da med nami živijo ljudje, ki sodijo v sam vrh svetovnega športa in tudi premikajo meje nemogočega. Slednje še posebno velja za alpinista Luko Lindiča iz Galicije, člana alpinističnega odseka Celje, ki je skupaj s svojo ženo, nemško plezalko Ines Papert, v severni steni Prisojnika v Julijskih Alpah preplezal novo smer, ki vodi prek ikoničnega obraza Ajdovske deklice. Nikoli prej pa obraz Ajdovske deklice, ki ga sicer pohodniki lahko opazujejo ob vzponu na Vršič, ni bil preplezan prosto. Novo smer sta Luka in Ines poimenovala Nevidna preobrazba (Invisible transformation). Ajdovska deklica je v tej severni steni Prisanka občudovana s strani številnih turistov, izletnikov in planincev ki se peljejo preko prelaza Vršič ali se od tu podajajo na poletne ali zimske planinske ture, kar marsikdaj povzroča tudi prometne zastoje. V ta kamniti obraz so velikokrat strmeli tudi alpinisti, a le peščica je premagala to steno. Prvo smer »Večkrat sem se vprašal, ali z Ines ne delava česa narobe, ko plezava po tem svetem kamnu in smeri, po kateri še ni nihče. Med plezanjem sem imel ves čas občutek, da naju nekdo opazuje, kar je bilo tudi res. Po eni strani naju je gledal dekličin obraz, z druge strani pa množica turistov z Vršiča.« preko obraza je leta 1984 preplezala znamenita alpinistična naveza Janez Jeglič, Silvo Karo in Franček Knez, kasneje pa je v bližini obraza bilo preplezanih še nekaj smeri, vendar so bile vse te smeri preplezane tehnično. Luka Lindič pa je kot prvi Zemljan steno preko obraza Ajdovske deklice preplezal prosto, torej brez uporabe klinov in drugih tehničnih pomagal za napredovanje. Te sta z Ines imela Nedvomno gre za eno najtežjih prosto preplezanih smeri v Sloveniji in na vsem svetu ni primerljive stene z našo Ajdovsko deklico. Tako je po podvigu na svoji spletni strani zapisal Luka, kar mu lahko verjamemo tudi zaradi njegovih dosedanjih dosežkov. Kar trikrat je bil proglašen za najboljšega slovenskega alpinista (2009, 2014, 2016), hkrati pa je tudi prejemnik najvišjega priznanja za alpinistične dosežke na svetu zlati cepin (2015) za prvenstveni vzpon v severni steni Hagshuja v indijski Himalaji, ki ga je opravil skupaj s soplezalcema Alešem Česnom in Markom Prezljem. Slednji je tudi avtor fotografij tokratnega Lukovega podviga v severni steni Prisanka/ Prisojnika. Zanj ima velik delež tudi Za konec še spust z vrha po zmagoslavnem dosežku drugih tehničnih pomagal za napredovanje. Levo od smeri, ki so jo leta 1984 preplezali Franček Knez, Silvo Karo in Janez Jeglič, sva z Ines z opazovanjem skozi daljnogled opazila obetavno linijo sive skale, po kateri sva potem tudi potegnila novo smer. Za razliko od smeri treh mušketirjev, ki poteka čez obraz med rumeno skalo, ki v naših hribih pomeni zelo veliko težavnost in krušljivost, je ta nova smer bolj kompaktna in s tem tudi varnejša. Plezanje v tej steni preko kamnitega obraza je bilo v resnici nekaj zelo posebnega. Večkrat sem se vprašal, ali z Ines ne delava česa narobe, ko plezava po tem svetem kamnu in smeri, po kateri še ni nihče. Med plezanjem sem imel ves čas občutek, da naju nekdo opazuje, kar je bilo tudi res. Po eni strani naju je gledal dekličin obraz, z druge strani pa množica turistov z Vršiča. Smer sva počasi opremljala in napredovala po njej. Včasih sva v enem dnevu splezala le slabih deset metrov. Smer sva hotela pustiti čim bolje ohranjeno, brez odvečnega železja in nepotrebnega vrtanja svedrovcev, tako rekoč nedotaknjeno, kar nama je tudi uspevalo in na koncu je bila Ajdovska deklica premagana. Bilo je kot v sanjah, ko sem se po njeni previsni desni obrvi zavihtel preko čela do vrha,« še pove Luka, ki se že pripravlja na nove plezalne izzive v prihodnjem letu. Januarja bo namreč že v Južni Ameriki v ledeni Patagoniji, do takrat pa bo opravil še kakšno plezalno preizkušnjo. Sicer pa večino ostalega časa preživljata s soprogo v hrvaški Istri, pri Buzetu, kjer nastaja njun plezalni dom, v katerem bo prostora za od 12 do 14 ljudi, željnih aktivnega preživljanja dopusta v naravi. Luka in žena Ines, s katero sta spisala novo zgodbo v alpinističnem svetu. le za varovanje. Za uresničitev tega velikega alpinističnega podviga sta z Ines potrebovala dve poletni sezoni. »S tem izzivom sva se spogledovala že nekaj časa, lani pa sva se odločila raziskati možnost za njegovo uresničitev,« nam je po telefonu povedal 34-letni Luka iz Berchtesgadna v Nemčiji, ki je poleg savinjske Galicije in hrvaške Istre del njegovega življenjskega okolja, kadar ni na plezalnih podvigih doma in po svetu. »V delu obraza, nekaj metrov od obstoječe smeri, sva uvidela možnost za novo smer. Prvi lanski poskusi plezanja nove smeri in zahtevnost terena so nama pustili mešane občutke, zaradi katerih nisva bila več prepričana, ali bo novo smer, ki sva si jo zamislila, sploh mogoče v celoti preplezati. Kljub temu sva sklenila vztrajati in si Ajdovsko deklico postaviti za glavni projekt letošnjega leta. Z osvajanjem in opremljanjem nove smeri sva po lanskem, že opravljenem delu nadaljevala na vrhuncu letošnje poletne turistične sezone. Proti koncu poletja nama je naposled novo smer uspelo dokončati in jo 30. avgusta tudi prosto preplezati,« pove Luka, ki je s tem podvigom v svoj alpinistični mozaik uspehov dodal še en izjemen dosežek svetovnega formata. Lukova žena, ki ga je varovala in bila njegova glavna opora. Ines Papert je namreč zveneče ime svetovnega alpinizma, ki je s svojimi izjemnimi vzponi premikala meje ženskega alpinizma. Je tudi ena najboljših plezalk v ledenih stenah v zgodovini, saj je tudi štirikratna svetovna prvakinja in trikratna zmagovalka svetovnega pokala. Bilo je kot v sanjah »Ta smer je res nekaj posebnega in skrivnostnega, da ne rečem celo svetega, zato meni ocena težavnosti smeri sploh ni pomembna, želel sem si le najti smer, ki bi se jo dalo prosto preplezati brez uporabe klinov in Legenda o kamnitem obrazu Ajdovska deklica je ena največjih umetnin, ki jih je dala narava, in buri človeško domišljijo, ki je o tem kamnitem obrazu ustvarila tudi več legend. Najpogostejša od njih govori, da je bila Ajdovska deklica hči poganskega božanstva ter je živela pod previsnimi stenami Prisanka in vodila popotnike skozi snežne zamete prek Vršiča v Trento. Bila je tudi sojenica, ki je obiskovala mlade matere in prerokovala novorojenčkom njihovo usodo. Nekemu dečku, ki se je rodil v Trenti, je napovedala, da bo postal lovec in bo ustrelil bajeslovnega Zlatoroga, gamsa s čarobno močjo. Ko so zloveščo prerokbo slišali njeni bratje in sestre, so jo prekleli in spremenila se je v kamen. Ajdovska deklica z vrisano smerjo, ki jo je prosto preplezal Luka Lindič. Obvezen ‘potni list’ poti Slabih pol milijona korakov BINA PLAZNIK Mladi Jernej Ježovnik je na potopisnem večeru z naslovom Peš iz Porta do Santiaga v organizaciji Študentskega kluba Žalec pripovedoval o tem, kako je prehodil del znane romarske poti v Caminu. Jakobova pot ali El Camino je skupno ime za več romarskih poti, ki vodijo do katedrale Santiago de Compostela. Santiago pomeni Sveti Jakob. Jernej je v 12 dneh iz Porta prehodil pot, dolgo 260 kilometrov, ki je vodila prek Portugalske in Španije. Njegova mobilna aplikacija je seštela konkretnih 322 kilometrov, kar je 496.061 korakov. Pogosteje se za to pot odločijo starejši romarji, Jernej, ki spada v mlajšo generacijo, pa je o svoji hoji povedal: »Zelo rad hodim v hribe, že dalj časa pa sem si želel na nek daljši, večdnevni pohod. Ogledoval sem si že poti po Avstriji, potem pa me je prijatelj povabil, da z njim prehodim tole pot. Na koncu je splet okoliščin privedel do tega, da sem jo prehodil sam, ampak to ni važno, imel sem se odlično! Vsak gre na tako pot z drugačnim namenom, nekateri iščejo sebe, nekateri iščejo boga, nekateri pa iščejo takšne in drugačne odgovore. Sam na začetku nisem imel nekih takšnih pričakovanj, sem si pa želel dokazati, da ko se za nekaj odločim, bom to tudi speljal do konca! Bila je super izkušnja, spoznal sem ogromno ljudi, videl veliko različnih krajev ... Vredno je bilo.« Takšno doživetje priporoča prav vsakomur, pa če ima kakšen problem ali ne: »V hitrem stilu življenja, v katerem se vedno nekam mudi, nam Camino ponudi počitek. Tu hodiš v svojem ritmu, tu si lahko sam, lahko si v družbi, lahko premišljuješ o najtežjih vprašanjih ali pa le hodiš in uživaš. Tu se najde nekaj za vsakega, pa ni važno, kdo si, od kod si ali koliko si star.« Na vprašanje, ali je že razmišljal o tem, da bi prehodil tudi Slovenijo, odgovori: »Zagotovo! Tudi v Sloveniji imamo ogromno različnih poti. Med drugimi (po delih) že opravljam Slovensko planinsko pot, imamo tudi Jakobovo pot, zabavno pa bi bilo iti tudi kar tako čez celotno Slovenijo, od Prekmurja pa do morja. Kdo ve, morda pa bo to moj naslednji podvig.« SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 11 I november 2022 25 Pia o energijah BINA PLAZNIK Pia Hrastnik o moči energij in zavedanju lastnih moči: »Prazniki naj ne temeljijo na materialnih stvareh, temveč na lepih besedah, lepih gestah, sočutju in spoštovanju do sočloveka.« Vse več ljudi se zaveda energij, ki nas obkrožajo, in te energije tudi zaznava. Živimo v času, ko so številni posamezniki ugotovili, da je nujno poskrbeti zase, za svoj notranji mir. Zavedamo se, da so odgovori znotraj nas, le poiskati jih moramo. Nekateri ljudje najdejo svoj notranji mir s sprehodi v naravo, meditacijo, spet drugi s kuhanjem, prebiranjem knjig, nekateri pa preprosto prevečkrat pozabijo nase, kar lahko posledično zniža njihovo vibracijo, zato se počutijo utrujene in izčrpane. K pogovoru smo povabili Pio Hrastnik, da bi nam v teh predprazničnih dneh povedala kaj več o energijah in o tem, kako pomembno je, da ostanemo v stiku s samim sabo. Pio so življenjske poti vodile v Žalec in Šempeter, največji del svojega življenja v Spodnji Savinjski dolini pa je preživela na Polzeli. Danes živi v Celju. Po poklicu je profesorica razrednega pouka. Z energijami podarila, pa so mi njihovi lastniki potrdili pozitivne učinke; meritve so opravili tudi številni bioenergetiki in radiestezisti, ki so delovanje mojih slik potrdili. V svojem domu redno izvajam energijska čiščenja, tu sem energijske slike postavila tako, da so energije v popolnem ravnovesju.« Pia pove, da prevečkrat sliši, da ljudje verjamejo v to, da lahko na njih vplivajo drugi ljudje s svojimi dejanji, mislimi, ker jim na primer želijo slabo, vendar to ne drži: »Na našo energijo ne more vplivati nihče, če znamo poskrbeti za to, da ostanemo v stanju visoke vibracije in znamo vzpostaviti energijsko ravnovesje. Ko smo v nižji vibraciji, nam lahko stvari ali drugi ljudje jemljejo našo dragoceno energijo. Pa vendar drugi niso odgovorni za to, sami moramo poskrbeti, da se spomnimo, da naša sreča ni pogojena s srečo drugega, naša vibracija ni odvisna od drugih, temveč na to zavestno vplivamo sami.« Do spoznanj o energijah je Pia prišla sama, s svojimi izkušnjami in zaznavami, na poti učenja. se ukvarja že vse življenje: »Že kot majhno punčko so me te stvari zelo zanimale in sem jih tekom življenja razvijala. Do spoznanj o energijah sem prišla sama, s svojimi izkušnjami in zaznavami, na svoji poti učenja pa je v moje življenje prišlo nekaj duhovnih učiteljev, ki so moje znanje še poglobili in osmislili, dali piko na i mojemu znanju. Trenutno znanje zase pridobivam na delavnicah osebne rasti pri Asyi Širovnik, ki je priznana slovenska hipnoterapevtka. Zadnjih nekaj let se ukvarjam tudi z energijskim čiščenjem. Pozitivne učinke so potrdili številni ljudje, ki so prišli v moje življenje, zato sem se odločila svoje znanje razširiti in sedaj lahko z gotovostjo trdim, da imam na tem področju veliko izkušenj.« Že nekaj let Pia slika tudi tako imenovane energijske slike. Umetniki, ki jih ustvarjajo, želijo z njimi širiti pozitivne vibracije: »Začela sem slikati, potem ko sem jih nekaj Pia Hrastnik namreč verjame v moč kreiranja: »Verjetno je že skoraj vsak izmed vas slišal, da moramo razmišljati pozitivno in se nam bodo zgodile pozitivne stvari. Pravzaprav kreiramo, kar mislimo, govorimo, »Na našo energijo ne more vplivati nihče, če znamo poskrbeti za to, da ostanemo v stanju visoke vibracije in znamo vzpostaviti energijsko ravnovesje. Ko smo v nižji vibraciji, nam lahko stvari ali drugi ljudje jemljejo našo dragoceno energijo.« delamo in čutimo. Zavedati se moramo, da soustvarjamo tudi iz nezavednega – svoje podzavesti. Če so v nas zakoreninjeni vzorci in prepričanja, kot so npr. življenje je trpljenje, življenje je borba ipd., je treba te vzorce in prepričanja najprej ozavestiti in osvoboditi s pomočjo terapevtskega pristopa. Predvsem priporočam hipnoterapijo, saj nas lahko ta prepričanja ustavljajo in nam preprečujejo napredek, čeprav se jih ne zavedamo. Veliko ljudi ima tudi zakoreninjen strah pred spremembo. Večkrat ljudje pišejo novo- »Narava ima neverjetno moč, da nam dvigne vibracijo in v telesu ustvari energijski balans, ki je nujno potreben, saj smo energijska bitja. Poleg narave je zelo pomembna voda. Voda čisti in nas napolni z energijo. Prav tako svetloba. Sončni žarki nas napolnijo s svetlobo in s tem dvignejo našo vibracijo. Predvsem v zimskem času, ko se prej stemni, se rojeva močnejša človekova potreba Pia Hrastnik pravi, da naša sreča ni pogojena s srečo drugega. po povezovanju s svetlobo, ki ima neverjetno moč. Tam, je pomembno, da se naučimo živeti radi vračali ali ne.« kjer je svetloba, teme ni.« Kako energijsko očistimo dom? tukaj in zdaj. Naredimo si tokrat letne zaobljube, ki se v novem letu kar ne morejo uresničiti. Takrat se je nujno znebiti starih blokad, vzorcev in prepričanj, ki nas bremenijo in nam znižujejo vibracijo.« Kaj pa sploh sta visoka in nizka vibracija? »Ko smo v nižjih vibracijah, se počutimo slabo, na površje privrejo negativna čustva, na primer strah in občutek, da nismo dovolj dobri, občutek, da nam ne bo uspelo, in to posledično projiciramo na druge ljudi, ki to lahko začutijo, ali pa to projiciramo v svojo prihodnost. Če smo dlje časa v nizki vibraciji, imamo občutek, da se nam vse v življenju podira (lahko se spomnite na rek »ko ima hudič mlade …«), posledično se nas lahko ljudje izogibajo, lahko tudi zbolimo. Zato moramo nujno poskrbeti za dvig vibracije.« Kako lahko dvignemo svojo vibracijo in uravnovesimo svojo energijo? »Kot sem že omenila, je po dlje trajajočih težavah, ki se navadno ponavljajo – to so vzorci – treba obiskati terapevta. Zavestno pa lahko dvignemo vibracijo z obiskom narave. Vse v naravi je v popolnem ravnovesju, energija v naravi je popolnoma uravnovešena. Narava ima neverjetno moč, da nam dvigne vibracijo in v telesu ustvari energijski balans, ki je nujno potreben, saj smo energijska bitja. Poleg narave je zelo pomembna voda. Voda čisti in nas napolni z energijo. Prav tako svetloba. Sončni žarki nas napolnijo s svetlobo in s tem dvignejo našo vibracijo. Predvsem v zimskem času, ko se prej stemni, se rojeva močnejša človekova potreba po povezovanju s svetlobo, ki ima neverjetno moč. Tam, kjer je svetloba, teme ni.« Kaj nam je poleg naštetega še lahko v pomoč? »Lahko nam pomagajo tudi kristali, kamni, energijske slike – za vsakega se skratka najde kaj, kar najbolj rezonira z njegovo energijo. Kar pa je najpomembnejše, je, da se vračamo k sebi, poiščemo svojo notranjo modrost, se povezujemo s svojo esenco (dušo) in poslušamo svojo intuicijo – svoj notranji glas, ki ima za nas vse odgovore. Odgovore iščimo znotraj sebe, ko smo v visoki vibraciji, da se lažje povežemo s sabo, svojo notranjo esenco. Predvsem pa praznike takšne, da se tukaj in zdaj povežemo s svojimi dragimi. Prazniki naj ne temeljijo na materialnih stvareh, temveč na lepih besedah, lepih gestah, sočutju in spoštovanju do sočloveka.« Zavedamo se, da je zelo pomembno, kakšno energijo ima prostor, v katerem bivamo, saj lahko ta energija vpliva na naše odnose, počutje in tudi zdravje. Poudarjate, da je treba poleg tega, da redno čistimo in pospravljamo svoje stanovanje, za naše bivalno okolje poskrbeti tudi energijsko. »Vsake toliko časa je priporočljivo izvesti energijsko čiščenje doma, s tem v prostorih ustvarimo energijski balans. Če smo se na primer preselili »Vsake toliko časa je priporočljivo izvesti energijsko čiščenje doma, s tem v prostorih ustvarimo energijski balans. Če smo se na primer preselili v hišo ali stanovanje, v katerem so pred nami živeli drugi ljudje, pa je še posebej priporočljivo energijsko čiščenje, ki ga opravi za to izkušen strokovnjak. Ko se prostor očisti predhodnih energij, se lahko s tem prostorom povežemo in se počutimo doma.« v hišo ali stanovanje, v katerem so pred nami živeli drugi ljudje, pa je še posebej priporočljivo energijsko čiščenje, ki ga opravi za to izkušen strokovnjak. Ko se prostor očisti predhodnih energij, se lahko s tem prostorom povežemo in se počutimo doma. Prav tako se zelo priporoča izvajanje energijskega čiščenja v prostorih, kjer se dnevno zamenja več ljudi (npr. v poslovnih prostorih), saj se lahko prostor energijsko zelo obremeni. Posledično se v takem prostoru ne počutimo najbolje. Prav tako lahko energija prostora vpliva na to, ali se bodo ljudje v ta prostor DRSALIŠČE ŽALEC GREMO DRSAT od 2. decembra dalje www.zkst-zalec.si »Eden izmed načinov, kako lahko očistimo prostor ali dom, je s pomočjo sveč. Ogenj (svetloba) ima sposobnost, da razkraja negativno energijo, skozi ogenj se energija dviguje. Zelo priporočljiva sta torej prižiganje sveč in kurjenje kamina, čez dan pa poskrbimo za to, da v dom spustimo čim več sončne svetlobe. Nekateri priporočajo tudi čiščenje s pomočjo svetega lesa. Tak način deluje v primeru, ko želimo vzdrževati visoko vibracijo v svojem domu. Najboljši način za dvig vibracije v domu pa je, da v svoj dom dnevno pošiljamo ljubeče misli, da ga cenimo in smo zanj hvaležni, ter v domu ne kopičimo stvari.« Kdaj se priporoča energijsko čiščenje doma? »Negativna energija se navadno zadržuje v prostorih, ki so zanemarjeni, kjer je prisotno veliko slabe volje in kreganja, saj je takrat prostor v nižjih vibracijah in se v njem ne počutimo dobro. Tudi če smo se preselili v dom, kjer so prej živeli ljudje, ki so se veliko kregali ali pa so se dogajale kakšne slabe stvari, lahko še vedno zaznamo negativno energijo, zato je treba izpostaviti energijski balans. Prav tako je treba očistiti dom, če je v njem živela oseba, ki je sedaj že pokojna in je bila na svoj dom zelo navezana. Tudi v tem primeru nam lahko pomaga strokovnjak za to področje.« Kako torej ohranjamo energijsko ravnovesje? »Ko je prostor ali dom energijsko očiščen, poskrbimo za to, da v prostoru ohranimo energijski balans. Za to zopet obstaja več načinov. Nekateri ljudje prisegajo na kristale in druge energijske predmete. Sama se osredotočam na slikanje energijskih slik, ki s svojo simboliko, ki je v uporabi že tisočletja, v prostoru ustvarjajo popolno energijsko ravnovesje. Z njihovo pomočjo se v prostoru dviguje vibracija, zato se počutimo dobro, s tem se posledično dviguje tudi naša vibracija in se tako uravnava človeško energijsko polje.« 26 NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 11 I november 2022 Odkrili spominsko ploščo mobiliziranim Ponkovljanom D. NARAGLAV Po podatkih Inštituta za novejšo zgodovino naj bi bilo v nemško vojsko mobiliziranih med 70 in 80 tisoč Slovencev, od tega jih je padlo 10.400, več kot 15.000 pa se jih je vrnilo invalidov. Sobota, 12. novembra, je bila na Ponikvi pri Žalcu poseben dan, zlasti za svojce tistih, ki jim je II. svetovna vojna vzela katerega od sorodnikov. Tistih, ki so bili prisilno mobilizirani v nemško vojsko in se niso več vrnili domov. Končno so namreč tudi njihova imena zapisana na spominski plošči, s čimer so se pridružili tistim imenom žrtev, ki so življenja izgubile v I. svetovni vojni, in žrtvam narodno-osvobodilne vojne, v kateri so življenja izgubili kot partizanski borci, aktivisti OF, talci ali interniranci v koncentracijskih taboriščih. da se uredi spominsko obeležje, se je končno uresničila. Hvala vsem, ki ste pri tem kakorkoli sodelovali – za zavzetost in vztrajnost, za žrtvovan čas, za potrebna materialna sredstva ter nenazadnje za temeljno predanost dobremu in plemenitemu.« Udeležence dogodka, med katerimi so bili tudi župan Janko Kos, predsednik KS Ponikva Srečko Lednik, nekateri sorodniki mobilizirancev in drugi krajani, je nato nagovorila gostja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Monika Kokalj Kočevar, ki je strokovnjakinja za nemško mobilizacijo med drugo svetovno tudi dve plošči, posvečeni spominu na 18 nekdanjih Ponkovljanov, ki so življenje izgubili daleč od doma kot prisilno mobilizirani v nemško vojsko. Ob odkritju spominskih plošč, ki sta lepo vkomponirani v obstoječe obeležje iz I. svetovne vojne, je zbrane nagovoril predsednik KS Srečko Lednik, ki je poudaril pomen tega dogodka, ki so ga že dolgo načrtovali, a sedaj končno tudi uresničili in dodali tisto, kar je manjkalo v mozaiku spomina na II. svetovno vojno v njihovem kraju. Za kulturni pridih je s pesmijo poskrbel MPZ Ponikva, za blagoslov pa župnik Janko Rezar. Spominsko obeležje sta odkrila Srečko Lednik in kustosinja dr. Monika Kokalj Kočevar ob pomoči župana Janka Kosa. Slovesnost so zaokrožili z druženjem pred cerkvijo, ob katerem je na dan privrel še kakšen spomin na katerega od padlih. Tako kot na Franca Jelena, za kar je poskrbela njegova sestra Milica, ki je s sabo prinesla pismo, ki ga je pisal iz vojske bratu Ivanu, in njegovo vojaško knjižico. Vojaška knjižnica Franca Jelena, ki jo hrani njegova sestra Milica. zacija pa se je pričela januarja 1943.« Zatem je kustosinja nadaljevala: »Po polletnem služenju v državni delovni službi (RAD) so vpoklicance pošiljali v različne rezervne vojaške enote, kjer so jih usposobili za bojevanje na fronti. Največ vojakov je bilo nato poslanih na vzhodno fronto. Štajerski fantje so se borili tudi na afriških bojiščih. Mobilizirani pozneje so bili poslani tudi na zahodno fronto, predvsem v Francijo. Iz slovenskih ujetnikov, ki so bili zajeti na fronti v Normandiji, so v Veliki Britaniji ustanovili jedro 5. prekomorske brigade, vojnega nasilja, s čimer jim je od leta 2010 pripadla renta. V nasprotju s prisilnimi mobiliziranci v Franciji, Belgiji in Luksemburgu odškodnine od države Nemčije kot naslednice Tretjega rajha mobilizirancem v Sloveniji ni uspelo pridobiti. Društva v Sloveniji so pripravljala simpozije, konference in srečanja. Prva razstava o prisilnih mobilizirancih Po sili vojak je bila postavljena leta 1990–91. Pripravila sta jo Muzej novejše zgodovine iz Celja in Gorenjski muzej. Razstava Po sili vojak II je bila odprta v Gorenjskem muzeju Prisilne mobilizacije že spomladi leta 1942 Spominske plošče so odkrili kustosinja dr. Monika Kokalj Kočevar, župan Janko Kos ter predsednik KS Srečko Lednik. Spominsko slovesnost z odkritjem plošče sta organizirali Krajevna skupnost Ponikva in Župnija Gornja Ponikva. Udeleženci so se najprej zbrali pri maši zadušnici v župnijski cerkvi sv. Pankracija, kjer je maševal župnik Župnije Velenje Janko Rezar ob pomoči stalnega diakona Župnije G. Ponikva Andreja Vrabiča. Pred mašo je zbrane nagovorila Elizabeta Kos, ki je že pred 20 leti zbrala potrebne podatke z imeni in priimki padlih in pogrešanih, ki so sedaj zapisani na spominski plošči. V svojem nagovoru je med drugim dejala: »Mineva 80 let od II. svetovne vojne, ki velja za največjo morijo v zgodovini človeštva. Hkrati se v tem trenutku soočamo s kruto vojno na vzhodu naše celine Evrope – v Ukrajini, s tisoči žrtev, številnimi begunci in nepredstavljivim trpljenjem, Tudi danes – kot takrat med II. svetovno vojno – množično umirajo in trpijo ljudje. Rožljanje z jedrskim orožjem budi strah, saj predstavlja nesluteno veliko nevarnost za celotno človeštvo ali celo njegovo uničenje. Vse to nas navdaja z veliko skrbjo, odgovornostjo in zavedanjem, da nič, prav nič v tem življenju ni samoumevno. V luči tega zavedanja pa je današnji dan za Ponikvo lep, svečan in poln spoštovanja do svetosti življenja. Končno bomo v občestvo rajnih in živih Ponkovljanov sprejeli mlade fante – prisilno mobilizirane, ki so na pragu svoje mladosti izgubili tisto največ – svoje življenje. Najmlajši med njimi ob svoji smrti še ni dopolnil niti 20 let, najstarejši med zapisanimi na obeležju pa je padel pri komaj 27 letih. Ne vemo natančno, kje počivajo njihovi telesni ostanki, v duhu in zapisani na spominskem obeležju pa bodo sedaj zopet del nas … Pred skoraj 20 leti večkrat izražena želja, vojno. Elizabeta Kos jo je povabila, da ob tej priložnosti predstavi udeležencem kruti čas nemške okupacije, povezan z mobilizacijo slovenskih fantov in mož v nemško vojsko. »Kot kustosinja v Muzeju novejše zgodovine Slovenije se že skoraj trideset let ukvarjam s temami druge svetovne vojne. Ena izmed njih je tudi prisilna mobilizacija Slovencev v nemško vojsko. To je bila ena izmed najhujših oblik raznarodovanja. Po prihodu okupatorjev in razdelitvi slovenskega ozemlja so pod nemško upravo spadale Štajerska, Gorenjska in Koroška,« je uvodoma povedala gostja in nato postregla s konkretnimi podatki te zgodovinske tematike, ki je zaznamovala marsikakšno slovensko družino zaradi smrti ljubljenih sinov, bratov in vnukov. Po sprehodu skozi zgodovino so se udeleženci zbrali zunaj na južnem delu cerkve sv. Pankracija, kjer je spominsko obeležje udeležencem I. svetovne vojne in kjer so namestili V cerkvi je gostja dr. Monika Kokalj Kočevar iz Muzeja novejše zgodovine med drugim povedala: »Šef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem dr. Sigfried Uiberreither je 24. marca 1942 izdal odredbo o uvedbi vojaške obveznosti in 26. marca 1942 še odredbo o popisu moških letnikov. Tako so tudi vojaški prijavni uradi pozvali občinske urade, naj pripravijo evidence letnikov, ki bi bili vpoklicani v nemško vojsko. Na Štajerskem so bili najprej pripravljeni seznami za letnike 1923 in 1924, temu so sledili popisi letnikov 1921 in 1922, nato 1919 in 1920, novembra in decembra pa 1925 in 1918. Nato so sledili nabori in vpoklici. Julija 1942 sta bila vpoklicana letnika 1923 in 1924. Letnik 1923 je odšel kar takoj v vojsko, letnik 1924 pa v državno delovno službo in naprej v vojsko. Do konca 1942 sta bila poleg letnikov 1921 in 1922 na naborih še letnika 1919 in 1920. V letu 1943 so bili zajeti letniki 1914–18 in 1925–27, v letu 1944 pa letniki 1908–13, ki so jih najprej vpoklicali v državno delovno službo in nato v vojsko. V letu 1944 so nemške oblasti na Štajerskem popisale še letnik 1928, popisi letnika 1929 pa so potekali marca 1945. Na Gorenjskem so bili vpoklicani letniki od 1916 do 1926, mobili- Med uvodnim nagovorom Elizabete Kos, ob njej diakon Andrej Vrabič in župnik Janko Rezar Spominsko obeležje iz I. svetovne vojne, ki sta se mu pridružili še dve plošči z imeni padlih mobilizirancev v nemško vojsko. v Sovjetski zvezi pa je bila ustanovljena 1. jugoslovanska brigada in tankovska brigada. Številni so na fronti dezertirali ter se priključili zavezniškim enotam in osvobodilnim gibanjem po Evropi. Veliko jih je uspelo dezertirati v partizanske enote v Sloveniji.« Kot drugorazredni državljani Po koncu vojne so se iz različnih ujetniških taborišč vračali še vse do sredine petdesetih let. Status prisilnega mobiliziranca po vojni je bil odvisen od situacije v ožjem domačem okolju. Veliko jih je bilo obravnavanih kot državljani drugega razreda, imeli so težave pri šolanju, zaposlitvi, pridobivanju kreditov, vsaj do sedemdesetih let so jih tudi večkrat zasliševali. Pravic niso imeli nobenih, mnogo jih kar nekaj let ni imelo državljanske pravice. Posebno težko je bilo za številne invalide, ki niso imeli urejenega statusa. Že v petdesetih letih so se ustanavljale skupine nekdanjih mobilizirancev, ki so si medsebojno pomagali in iskali možnosti za priznanje. Šele leta 1991 je bilo ustanovljenih več društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko, ki jih je leta 1995 povezala Zveza mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941–1945. Istega leta so tudi mobiliziranci dosegli, da so bili vključeni v Zakon o žrtvah leta 2019. Nekdanji mobiliziranci so skušali tudi sami vzpostaviti skupni seznam prisilno mobiliziranih. Sodelovali so tudi z javnimi zavodi. V Muzeju novejše zgodovine so že leta 2005 zbirali ustna pričevanja in pripravili film o prisilni mobilizaciji. Padlo preko 10.400 vpoklicanih »O skupnem številu prisilno mobiliziranih Slovencev še vedno veljajo le ocene, ki številko postavljajo nekje med 70 in 80 tisoč. Po podatkih Inštituta za novejšo zgodovino je padlo 10.400 vpoklicancev. Več kot 15.000 se jih je vrnilo invalidov. Nekdanji prisilni mobiliziranci so ocenili, da je bilo v vojaških in paravojaških formacijah okoli 150.000 Slovencev. Na Gorenjskem so bile opravljene temeljne raziskave in pripravljeni seznami, ki potrjujejo, da je bilo mobiliziranih najmanj 11.500 Gorenjcev. Na Štajerskem so potekale delne lokalne raziskave, zato o skupnem številu vpoklicancev še ne moremo govoriti. Prav zato je pomembno, da se z delom nadaljuje in gradivo nekdanjih vpoklicancev zbira, preučuje in predstavlja. Vsaka zgodba posameznika predstavlja košček zgodbe druge svetovne vojne,« pa je svoje priložnostno predavanje sklenila dr. Monika Kokalj Kočevar. NAŠA DEDIŠČINA / KRIŽANKA ŠT. 11 I november 2022 27 Na grobu mornarja, dvorjana in slikarja Antona Perka D. NARAGLAV Dubrovniške knjižnice in Slovensko kulturno društvo Lipa Dubrovnik, ki ga vodi Tanja Cizej Baletič, rojakinja s Polzele, so v dvorani zrcal dubrovniške Narodne knjižnice Grad pripravili predstavitev trojezične monografije Anton Perko – mornar, dvorjan, slikar, ki jo je izdal ZKŠT Žalec že leta 2020. Zaradi koronavirusa je v Dubrovniku, kjer je Anton Perko deloval in je tam tudi pokopan, bila monografija predstavljena z zamikom, pred letošnjim dnevom mrtvih. Tako so udeleženci iz Slovenije obiskali tudi njegov grob, pred tem pa »rajski« otok Lokrum, katerega upravitelj je nekaj časa bil tudi Perko in tam tudi likovno ustvarjal. Skupaj s kronsko princeso Stephani sta ustvarila album Lokruma, objavljen leta 1892, v katerem se Perkove ilustracije izvrstno dopolnjujejo s Stephaninim besedilom. Savinjski rojak Anton Perko z Vranskega, ki mu je cesar Franc Jožef podelil naziv komornega mornariškega slikarja, je s to bogato ilustrirano trojezično monografijo (slovensko, hrvaško in nemško) iz pozabljenega slikarja znova obujen in prepoznaven Slovenec, ki je v 19. stoletju kot mornariški častnik, dvorjan in slikar zaznamoval življenje takratne Avstro-Ogrske monarhije. Knjiga, ki je izšla že pred epidemijo na 350 straneh, opisuje življenjsko pot Antona Perka v avstrijski vojni mornarici in na cesarskem dvoru ter vključuje umetnostnozgodovinsko presojo in katalog njegovih del. Knjigo sta v Narodni knjižnici Grad predstavila glavna avtorja prof. dr. Peter Zimmermann in prof. dr. Sanja dolini, ki je posvečena slikarskemu opusu Antona Perka. Dogodek je posnela tudi nacionalna hrvaška televizija in s tem še približala delo in življenje Antona Perka tudi širši hrvaški javnosti. Predstavitev knjige so v Dubrovniku poleg knjižnice in slovenskega KD Lipa omogočili Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Občina Vransko in ZKTŠ Vransko ter Občina Žalec in ZKŠT Žalec. Glavni akterji dogodka Žaja Vrbica, v imenu izdajatelja pa predstavnik Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Matej Sitar. Uvodoma sta zbrane nagovorili vodja Znanstvene knjižnice Dubrovnik Pavla Raguš in predsednica Slovenskega kulturnega društva Lipa Dubrovnik Tanja Cizej Baletič. Predstavitev knjige je bila pospremljena z videoposnetki raznih dokumentov in slikarskimi deli Antona Perka, za izjemno glasbeno doživetje pa so tako kot tudi na dosedanjih predstavitvah knjige v Sloveniji in Avstriji poskrbele izvrstne glasbenice iz Perkovega rojstnega kraja, z Vranskega: Urška Križnik – harfa, Alenka Bogataj – flavta in Lucija Bogataj – violina, ki so zaigrale avtorsko glasbo Tilna Slakana iz Tabora v Savinjski Ob grobnici Antona Perka, v kateri je tudi njegova družina. Nagradna križanka ZKŠT ŽALEC Rešitve križanke (samo gesla) pošljite na dopisnicah v uredništvo Utripa Savinjske doline, Šlandrov trg 25, Žalec, do 12. 12. 2022. Izžrebali bomo 3 nagrajence, ki bod prejeli simbolično nagrado, ki jo bo podaril ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Rešitev križanke iz prejšne številke: ZAPOLNIMO ŽIVLJENJE. Nagrajenci: 1. Nika Udrih, Parižlje 11 b, Braslovče; 2. Marija Stanko, Dolenja vas 84, Prebold; 3. Alojzija Lozinšek, Topolje 23, Braslovče. Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani podjetja, ki nagrado podarja. 28 ŽIVIMO Z NARAVO ŠT. 11 I november 2022 Ob 70-letnici razvili prapor D. NARAGLAV Čebelarjenje v Preboldu ima bistveno daljšo tradicijo, kot je staro samo društvo, prvi zapisi o čebelarjenju namreč segajo že v leto 1904. Predsednik društva Milan Gladek med razvijanjem prapora Čebelarsko društvo Prebold letos obeležuje 70-letnico svojega delovanja. V okviru tega jubileja so pripravili več najrazličnejših dogodkov, med drugim tudi teden čebelarstva, v katerem so si šolarji, vrtčevski otroci in drugi občani lahko ogledali tudi maketo stokrat povečane kranjske čebele. Čebelarski teden so zaokrožili s slovesno prireditvijo in z razvitjem društvenega prapora. Njegov praporščak je postal kar dosedanji župan Občine Prebold Vinko Debelak. Slovesnost, ki je potekala v Aninem domu, v bližini katerega stoji tudi društveni čebelnjak, so s čebelarsko himno pričeli pevci MPZ KD Antona Schwaba. Prireditev je povezovala Nevenka Cukjati. Zbrane je nagovoril predsednik Čebelarskega društva Prebold Milan Gladek. O čebelah in čebelarstvu sta govorila tudi župan Vinko Debelak in predsednik ČZ Slovenije Boštjan Noč ter društvu tudi čestitala za njihovo dosedanje delo in visok jubilej. Čebelarjenje v Preboldu ima bistveno daljšo tradicijo, kot je staro samo društvo. Prve zapise o čebelarjenju zasledimo namreč že v letu 1904. Čebelar Anton Cajnko iz Marije Reke je bil takrat član Slovenskega čebelarskega društva. Štiri leta pozneje je bil nadučitelj Srečko Pečar izvoljen v Čebelarsko podružnico za Spodnjo Savinjsko dolino. Leta 1952 je 21 čebelarjev ustanovilo Čebelarsko družino Prebold, ki se je leta 1998 preimenovala v Čebelarsko društvo Prebold. Pomemben mejnik v delovanju društva je tudi leto 2006, ko je takratni predsednik društva Ivan Lebar namenu predal društveni čebelnjak pri Aninem domu, ki se je dograjeval tudi za namen apiterapije. Z veseljem ga obiskujejo in se z življenjem čebel spoznavajo tudi učenci OŠ in vrtca Prebold. Vsekakor pa čebelarji sledijo svojemu poslanstvu – skrbi za čebele in druge opraševalce, čisto okolje in prehransko varnost. Ob tem širijo spoznanje, da lahko te cilje dosežejo le s skupnim delovanjem vseh občanov Občine Prebold. Vsako leto v ta namen organizirajo dan odprtih vrat, sodelujejo pri medenem zajtrku v šoli in vrtcu, s svojimi medenimi proizvodi pa so prisotni tudi na kmečki tržnici. Na slovesnosti ob jubileju je prapor preboldskega društva razvil častni razvijalec, predsednik društva Milan Gladek in ga predal prevzemniku Žigi Grmu. Blagoslov je opravil domači župnik mag. Srečko Hren, nato pa je Žiga Grm prapor predal v roke praporščaku Vinku Debelaku, ki je s tem postal prvi praporščak novega prapora Čebelarskega društva Prebold. Nato je opravil tudi svojo prvo nalogo praporščaka, pobratenje prapora s prapori gostujočih čebelarskih društev. Praznovanje jubileja se je nadaljevalo v preddverju Aninega doma. Upokojene pedagoške delavke so ta dan praznovale tudi rojstni dan dveh članic, vse pa so prejele tudi posebno darilo medgeneracijskega centra. Kuhali rastlinske jedi D. NARAGLAV Na delavnici so skuhali dve kremni zimski juhi iz lokalnih surovin in paello z zelenjavo. V Medgeneracijskem centru Prebold v Dolenji vasi je prvi oktobrski četrtek potekala kuharska delavnica z domačinom Benom Boriškom in njegovo ženo Anito, ki sta kuharska mojstra za rastlinske jedi. Ta dan so imeli v medgeneracijskem centru posebne goste, upokojene pedagoške delavke, ki se občasno dobivajo na raznih koncih in spoznavajo kakšne zanimivosti v svoji bližnji in daljni okolici. Tokrat so se odločile, da spoznajo delo in aktivnosti v Medgeneracijskem centru Prebold, kjer so bile deležne gostoljubja vodje centra Klavdije Jelen in ostalih rednih sodelavk centra. Ob tem so bile deležne še kosila, ki sta ga na kuharski delavnici pripravila Beno in Anita. Beno Borišek je povedal, da sta na tokratni delavnici pripravila dve zimski kremni juhi iz lokalnih surovin in tudi glavno jed. »Ena juha je bila kombinacija rdeče pese, krompirja in cvetače, ki smo jih prej popekli, potem pa kuhali in zmiksali. Druga varianta je vsebovala himo, ingver in korenček, ki smo ga prej skuhali, dodali ingver, popražili česen in naredili juho. Za glavno jed smo pripravili paello, ki je po vsem svetu znana mediteranska španska narodna jed. Glavna sestavina je riž, ki se mu dodajajo poljubni dodatki, kot so različno meso, klobase, rakci, školjke … Ker smo pripravljali veganske jedi, je bila paella brez vseh teh mesnih dodatkov, namesto njih pa smo uporabili čičeriko, grah in praženo sladko dimljeno papriko, nadev pa je bil narejen iz rdečih paprik babur, artičok in oliv,« še pove Beno, ki ima za sabo že veliko kulinaričnih izkušenj s pripravo rastlinskih jedi in to znanje rad prenaša tudi na ostale ljudi, ki si želijo tovrstne hrane. Z veseljem pa z ženo prideta kuhat povsod, kamor ju povabijo. Njun slogan je Slovegija – rastlinske jedi za vse ljudi, kjerkoli se jih zaželi. Maketa kranjske čebele, ki je bila tudi na svetovni razstavi Expo v Dubaju, v tednu čebelarstva pa tudi v Preboldu. Diabetiki lahko uživajo med D. NARAGLAV V Občinski knjižnici Prebold je zadnjo oktobrsko sredo v okviru čebelarskega tedna, posvečenega 70-letnici ČD Prebold, predaval specialist interne medicine in diabetolog Damjan Justinek. Njegovo predavanje je bilo povezano z medom ter njegovo uporabo pri diabetikih. Na terenu se čebelarji velikokrat srečujejo z vprašanjem, ali smejo med in ostale čebelje pridelke uživati tudi sladkorni bolniki. O tem pa je na predavanju spregovoril tudi gost, dr. med., specialist interne medicine in diabetolog Damjan Justinek. »Uporaba čebeljih pridelkov v prehrani je mogoča tudi pri ljudeh s sladkorno boleznijo. Večjo pozornost zahteva le uživanje medu, ki je zmes koncentriranih sladkorjev in ima v primerjavi z drugimi čebeljimi pridelki višjo energijsko vrednost, ki jo je ob uživanju treba upoštevati. Med je treba uživati v manjši količini (ena do dve žlici na dan) in se pred uživanjem posvetovati s svojim diabetologom ali dietetikom. Ko govorimo o prehrani sladkornega bolnika, imamo v mislih zdravo in uravnoteženo prehrano. Za nobeno znanstveno fantastiko ne gre. Prehrana naj torej temelji na zelenjavi (torej vlakninah) in nenasičenih maščobnih kislinah. Včasih so bila priporočila nekoliko drugačna, saj so polovico obroka sestavljala škrobna živila. Zdaj so se smernice nekoliko spremenile. Pri sladkornih bolnikih je predvsem pomembna skupna količina zaužitih ogljikovih hidratov in ne toliko vrsta ogljikovih hidratov, ker vedno ocenjujemo skupni učinek obroka in ne toliko posamezno živilo. Ogljikovi hidrati lahko predstavljajo največ polovico dnevnih potreb po energiji, še ugodnejša so načela mediteranske prehrane. Pomemben je glikemični indeks (GI) živil oz. hrane, ki nam pove, kako hitro se ogljikovi hidrati te vrste po zaužitju absorbirajo v kri v primerjavi s čisto glukozo. Priporočeno je, da naj enostavni sladkorji ne bi predstavljali več kot 10 % dnevnega energijskega vnosa. Med uvrščamo med enostavne sladkorje, zaradi vsebnosti funkcionalnih spojin pa je njegova zmerna uporaba koristna tudi v prehrani sladkornih bolnikov. Z metodo štetja ogljikovih hidratov lahko sladkorni bolnik podrobno načrtuje svojo prehrano in kontrolira vnos ogljikovih hidratov. Predhodno je treba glede na starost in spol oceniti priporočen dnevni energijski vnos ogljikovih hidratov in ga razporediti preko dneva.« Sladkorna bolezen je bolezen z lepim obrazom, a grdim značajem, kajti vse življenje nič ne boli, potem pa je kar naenkrat vse narobe. Bolniki z diabetesom se tudi večinoma slabo zavedajo zapletov, ki prežijo nanje, pravi cenjeni in priljubljeni zdravnik dr. Justinek, ki si je s svojo strokovnostjo pridobil zaupanje med bolniki. Je avtor priročnika 101 odgovor na vprašanja o diabetesu: Kaj vse mora vedeti diabetik. Ob zaključku svojega predavanja je dr. Justinek dejal: »Za življenjsko usmeritev lahko izberemo pot ali cilj. Pravilno. Človeka vredno pot si izberejo pogumni ljudje, načelni in značajni. A tudi najboljša pot ne pripelje vedno do želenega cilja. Želim si, da bi bili bolniki pogumni, vztrajni in se držali priporočene prehrane ter zdravega življenjskega sloga, kar pa za marsikoga ni lahko, kar ponazarja tudi rek, da je navada železna srajca, a vztrajnost in pogum tudi to premagata.« Jože Hriberšek z gobo – marelo velikanko Marela velikanka D. NARAGLAV Da je letošnja jesen bila zares radodarna, dobro ve Joži Hriberšek z Brega pri Polzeli. Kot predan gobar je do zdaj na svojih sprehodih v savinjskih gozdovih našel že kar nekaj nadpovprečno velikih gob. A tako velike, kot je nanjo naletel pred dnevi, ne pomni. Na območju naselja Zahomce v bližini Vranskega je našel ogromno marelo. Ta je v višino merila kar 60 centimetrov, medtem ko je bil premer klobuka kar 40 centimetrov. PO DOLINI ŠT. 11 I november 2022 29 Hotel za srečo BINA PLAZNIK Glasbenica Ani Frece je v Žalcu na koncertnem večeru šansona in svinga predstavila svoj prvi album Hotel za srečo. Ani Frece 24. novembra je v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu skupaj z glasbenimi kolegi predstavila s čustvi nabite zgodbe, ki svoj navdih črpajo iz zlate dobe šansona, svinga in jazza. Organizatorji so napovedovali koncertni večer, ki se dotakne srca, in res je bil takšen. Poln hudomušnosti in vrtinca čustev. Domačinka Ani Frece prihaja iz Liboj, iz glasbene družine, tako da je ljubezen do glasbe v njej rastla že od ranega otroštva: »Če smo natančni, se je začelo že v maminem trebuhu, ko je tudi ona kot pevka prepevala,« je komentirala Ani Frece in dodala, da zelo rada nastopa v domačem kraju: »Tukaj lahko drugače nagovorim publiko. Ker v svoje nastope vključujem tudi humor, lahko v domačih koncih uporabim lokalne anekdote, ki jih drugje ne morem. Pa tudi vem, da imam veliko podpornikov in z veseljem se vračam domov.« Ani Frece poznamo kot solistko, sodeluje tudi z različnimi glasbenimi zasedbami. Zadnja leta je na prvem mestu njen avtorski projekt in zasedba Ani Frece & Hotel za srečo: »Tu se izrazi moja ljubezen do šansona, svinga in ostalih jazz zvrsti. Vse skupaj pa se na odru vedno bolj spogleduje s kabaretom. V tej zasedbi se počutim zares jaz in vem, da lahko dam poslušalcem največ. Ogromno je še idej in upam, da nas v prihodnosti čaka še veliko lepih odrskih zgodb. Z zasedbo Hotel za srečo smo lani posneli avtorski prvenec z istim naslovom. To je bil čas koronavirusa in čas moje porodniške. Z bendom smo snemali tudi vsi skupaj, kot se je snemalo včasih, tako da smo posneli vse v enem vikendu. Projekt pa je nastajal malo manj intenzivno praktično deset let, preden se je vse poklopilo za izvedbo. Naslednji album bo prej. Obljubim.« Poleg Ani Frece z vokalom so v Žalcu nastopili glasbeniki: Marko Čepak - Maki in Marko Mozetič Mozo, oba na akustični kitari, Zmago Štih na klavirski harmoniki in Nikola Matošić na kontrabasu. Pesnik Tomaž Letnar je avtor večine besedil. Hotel za srečo je, kot obljubljeno, poslušalcem ponudil razgibano, s humorjem obarvano glasbeno izkušnjo. Ani Frece s svojo glasbeno zasedbo Hotel za srečo v domači dvorani Na dveh akcijah 166 krvodajalcev Igralska ekipa komedije Zakonci stavkajo Zakonci stavkajo spet na odru D. NARAGLAV V dvorani Prebold so v soboto, 19. novembra, ponovno pripravili komedijo Zakonci stavkajo, ki so jo tik pred covidom-19 premierno zaigrali domači gledališčniki KUD Svoboda Prebold, a je potem zaradi protikoronskih omejitev niso mogli več igrati in z njo gostovati na drugih odrih. Veterani na srečanju D. NARAGLAV V dvorani Doma krajanov Občine Tabor je bilo sredi oktobra jubilejno, 60. srečanje veteranov Gasilske zveze Žalec. V GZ Žalec je trenutno 483 veteranov, od tega 327 moških in 156 žensk. Na slovesnosti, ki jo je vodila Teja Pustoslemšek, so opravili predajo veteranskega prapora GZ Žalec, ki so ga zaradi epidemije od leta 2019 čuvali veterani iz Gasilskega poveljstva Občine Žalec. Do naslednjega srečanja bo v hrambi Gasilskega poveljstva Občine Polzela. Za njim je udeležence nagovoril predsednik Komisije za veterane GZ Žalec Milan Lesjak ter predstavil delo in aktivnosti: »Plan, ki smo si ga zastavili za letošnje leto, smo skoraj v celoti realizirali. Žal pa zaradi koronavirusa v letih 2020 in 2021 za veterane aktivnosti nismo imeli.« Predlagal je minuto molka za vse umrle veterane, nato pa nanizal nekaj dogodkov, ki so se jih veterani udeležili. Postregel je tudi z rezultati in dosežki veteranskih desetin na tekmovanjih. Tri najuspešnejše ekipe iz regijskega tekmovanja jih bodo prihodnje leto ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, Žalec T. TAVČAR V minulih dneh je Območno združenje RK Žalec s pomočjo krajevnih organizacij v Preboldu in Žalcu pripravilo dve krvodajalski akciji. Prva je bila v Hotelu Prebold 20. oktobra, ko je kri darovalo 88 krvodajalcev, druga pa v Hotelu Žalec 7. novembra, ko jih je bilo 78, kar je po besedah organizatorja RKS, Območnega združenja RK Žalec razveseljivo, saj se število krvodajalcev povečuje. Do konca leta bosta še dve krvodajalski akciji; v Kulturnem domu Vransko 1. decembra in v veroučni učilnici Župnije Polzela 21. decembra. »Spoštovani krvodajalci darujete svoj čas in del sebe – svojo kri drugemu, da lahko živi, zato se vsem, ki ste darovali kri, iskreno zahvaljujemo,« so sporočili iz Območnega združenja RK Žalec. Lahko bi rekli, da je bila to kar ponovna premiera, saj je bilo potrebnega kar nekaj časa, da so se igralci znova uigrali. Komedija je tudi del letošnjega preboldskega gledališkega abonmaja za odrasle. Ponovno odigrana komedija Zakonci stavkajo je nadvse navdušila občinstvom, ki je z bučnim aplavzom to tudi pokazalo. zastopale na državnem tekmovanju, in sicer PGD Kapla–Pondor (ki je zmagala) ter ekipi iz PGD Grajska vas in PGD Zabukovica, ki sta na regijskem prvenstvu osvojili 3. mesto. V nadaljevanju so veterankam in veteranom spregovorili še gostje: župan Marko Semprimožnik, predsednik GZ Žalec Edvard Kugler, predstavniki veteranov gasilskih zvez savinjsko–šaleške regije, predstavnik GZ Šmarje pri Jelšah, predstavnica veteranov SŠ regije Savina Naraks in predsednik Sveta veteranov GZ Slovenije Jožef Smole. Plakete veterana za 30-letno zvestobo gasilstvu je prejelo 16 veterank in veteranov: Filip Beloglavc, Janez Dernač, Danilo Florjančič, Vinko Jelen, Anton Kač, Boris Kovačič, Edvard Kugler st., Jože Lešnik, Franc Rebernik, Jože Rosenstein, Franc Skok, Alojz Weichardt, Rudolf Zadobovšek, Janko Zagode in Hinko Zupanič. Kulturni program na srečanju so oblikovali Pevke treh vasi, učenci OŠ Tabor in harmonikar Matevž Kovačič iz domačega gasilskega društva. MALI OGLASI PEDIKURA – medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Prodam DOMAČA OREHOVA JEDERCA. Info.: 041 860 066 CVIČEK mlado vino, vrhunski letnik, nižjih kislin, nežnega okusa in vonja. UGODNO PRODAM, možna dostava. Info.: 031 301 013 30 INFORMACIJE / KRONIKA Ali ste vedeli? V Sloveniji ima krvni skupini A+ in 0+ 61 % prebivalcev, AB- pa zgolj 1 %. Katera pa je vaša? Pokličite še danes in darujte! ŠT. 11 I november 2022 P O G R E B N E S TO R I T V E IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan V SPOMIN 23. novembra je minilo 25 let, odkar nas je zapustil mož, ati, dedi in brat FRANC ZUPANC iz Liboj Brezplačna humanitarna objava Nihče ne sliši, kadar jočem, nihče mi solze ne otre, nihče me nežno ne poboža in vse molči, odkar te ni. Enota za transfuzijsko dejavnost Celje Oblakova 5, 3000 Celje Naročanje na odvzem: 03/423 35 97 Urnik darovanja krvi: Ponedeljek, torek in sreda med 7.30 in 10.30 uro V SPOMIN Kako boli spoznanje, da sta 24. novembra minili dve leti, odkar si nas mnogo prezgodaj zapustila, naša draga žena, mami, babi, tašča in sestra objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za podelitev SAVINOVIH ODLIČIJ ZA LETO 2022 Za kulturni praznik v letu 2023 bodo na osrednji občinski proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika ustvarjalcem na kulturnem področju podeljena Savinova odličja za zasluge na muzejskem, likovnem, prevajalskem, knjižničnem, publicističnem, gledališkem in glasbenem področju, na področju varstva naravne in kulturne dediščine ter drugih kulturnih področjih. Savinova odličja so: - Savinova plaketa z denarno nagrado, - Savinova plaketa, - Savinovo priznanje in se podeljujejo skladno z odlokom o podeljevanju priznanj Občine Žalec. Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite do ponedeljka, 9. januarja 2023, na naslov: Občina Žalec – župan, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom NE ODPIRAJ – SAVINOVA ODLIČJA. Celoten razpis je objavljen na: https://zalec.si/za-obcane/ razpisi/ iz Arje vasi (20. 8. 1948 –24. 11. 2020) Tvoji najdražji Srce vajino je zastalo, zvon v slovo vama je zapel. Misel na vaju bo ostala, spomin na vaju večno bo živel. V SPOMIN IVAN PIŠEK MARIJA PIŠEK Migojnice 7b, Griže (19. 11. 1928–22. 10. 2020) 9. decembra bo minilo leto, odkar te ni med nami ANTON BREZNIKAR iz Matk 79 Vsi njegovi Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) V SPOMIN Hvala vsem, ki se ju spominjate. 25. novembra je minilo eno leto, odkar si odšel od nas, dragi oče, sin, brat in stric Sin Jani z družino ANDREJ KRAJNC iz Trnave 20b (21. 6. 1979–25. 11. 2021) Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate svečko in ga ohranjate v lepem spominu. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. Vsi njegovi, ki ga zelo pogrešamo V SPOMIN Minilo bo 20 let, odkar nas je zapustil mož, oče in dedi DRAGOTIN STANKO iz Grajske vasi (26. 9. 1948–14. 12. 2002) Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. MALI OGLASI V SPOMIN JANKO MELANŠEK (17. 2. 1938 –14. 11. 2021) Minilo je eno leto, odkar si odšel, a v naših srcih boš vedno z nami. Vsi tvoji OGLASI INFORMACIJE V SPOMIN Migojnice 7b, Griže (31. 10. 1931–20. 10. 2019) Vsi njegovi ZAHVALE/V SPOMIN Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Hvala vsem, ki z lepo mislijo ohranjate spomin nanj. Št. spisa: 094-0005/2022 UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec. Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje: Ina Poteko; oblikovanje, priprava in prelom: Oblikovanje Lea Gorenšek s. p.; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 12.300 izvodov. Cena časopisa je 1,46 EUR z 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in ob sredah od 13. do 17. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Vsi njegovi DANICA LENKO Brez tebe ne bo nikoli več tako, kot je bilo. Hvala ti za vso ljubezen in dobroto. Neizmerno te pogrešamo. Vedi, da smo te imeli neskončno radi. Hvala vsem, ki se vam korak ustavi ob njenem grobu, prižgete svečko, položite cvet in se v mislih spomnite na našo Danico. OBČINA ŽALEC ŽUPAN Hvala vsem, ki obstojite ob njegovem grobu. Zahvale za decembrsko številko Utripa sprejemamo, do 12. decembra, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI, na utrip@zkst-zalec.si in telefon 03/712 12 80. KRONIKA ŠT. 11 I november 2022 31 Ni res, da si odšla – nikoli ne boš! Ujeta v naša srca z najlepšimi spomini boš vsak naš korak spremljala v tišini. ZAHVALA ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija Ob boleči izgubi zlate mami, drage žene, hčere in sestre ROMANA JAUŠOVEC ALENKE REZAR (25. 4. 1953 –26. 9. 2022) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečene besede sožalja, besede tolažbe, stiske rok, za podarjene sveče in cvetje ter darovane svete maše. Hvala tudi osebju ZD Žalec, zdravnikom in sestram s hematološkega in infekcijskega oddelka SB Celje za skrbno nego in prijaznost v času njegove bolezni, duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za pete žalostinke, posebna zahvala tudi gasilcem PGD Ponikva, ki so ga častno pospremili na njegovi zadnji poti. Za vedno boš ostal v naših mislih, besedah in srcu. Veseli smo s teboj živeli, ostali so živi spomini. Bil si skrben in vztrajen v življenju, junaški v zadnjem trpljenju. Vsa toplina Tvojega srca bo ostala vedno z nami. Žalujoči: žena Andrejka in hčeri Urška ter Špela z družinama Iščem te v travah, iščem te v morjih, najdem te v zvezdah, ki sijejo name. (M. Kačič) iz Dolenje vasi 156, živeče v Ljubljani na Kuzmičevi 5 (26. 7. 1969–11. 10. 2022) Ravno v jutru je tvoj korak za vedno obstal. Močno boli in srce ječi, mi smo tu, le tebe več ni. ZAHVALA MITJA BLATNIK (11. 9. 1962 –15. 9. 2022) Ob nenadni smrti dragega sina, brata, svaka in strica se iskreno zahvaljujemo sosedom, znancem in vsem ostalim. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in vse drugo. Hvala JKP Žalec, vsem praporščakom. Posebna hvala RD Šempeter, Zvezi RD Celje, RD Mozirje, RD Ptuj in Dornova ter Klubu motoristov Slovenije. Hvala govornici Magdi Šalamon, pevcem Ilirika in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste zapisali besede sožalja ali nam jih izrazili neposredno, za tolažilne besede in podporo v najtežjih trenutkih, za podarjene sveče in cvetje ter vaše spoštljivo in dostojanstveno zadnje slovo od naše zlate mami, drage življenjske sopotnice, drage hčere in sestre Alenke. Hvaležni smo vsem sodelujočim pri pogrebnem obredu. Naj naše hvaležne misli dosežejo vse, ki ste našo Alenko spoštovali, se poklonili v njen spomin, jo pospremili na njeno mnogo prezgodnjo zadnjo pot in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsa toplina njenega srca bo ostala vedno z nami. Hvaležni vsi njeni žalujoči: Katrina, Klemen, Jože, oče Franc, sestra Mateja in brat Franci V globoki žalosti, vsi njegovi najdražji ZAHVALA ZAHVALA In prišel je prvi jesenski dan. Tako drugačen, samoten in žalosten od vseh drugih jeseni. Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta in dedka Zapustil nas je dragi oče in dedi PETER NAĐ DUŠANA LESJAKA iz Lepe ulice 9, Šempeter (26. 6. 1935–21. 10. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, ki ste ga na letošnji prvi jesenski dan v tako velikem številu pospremili v njegov zadnji dom. Hvala vsem sošolcem iz osnovne šole, prijateljem z rekreacije, KS Prebold, znancem iz Plutona, sodelavcem iz podjetja Edit, pogrebni službi Ropotar, pevkam skupine Mijav, ge. Magdi Šalamon za prebran govor. Hvala dr. Siuki iz KOGE Ljubljana, še posebej pa družini Pražnikar in sestri Mileni za pomoč in podporo. Hvala za darovano cvetje, svečke, izraze sožalja in prijazne misli, ki so nam v tistih trenutkih lajšale bolečino in znova potrdile, da je bil srčen, prijazen, skromen, velikodušen, pogumen in pozitiven človek. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in tople besede. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za darovane sveče in za izkazano pomoč. (1947–2022) Vlasta, Alen in Ajda z družinama ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 84. letu starosti za vedno zapustila naša mama, babica in prababica JOŽEFA REHER Žalujoči: sin Štefan z družino in sin Zlatko iz Galicije (16. 3. 1983–10. 10. 2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in članom LD Kajuh za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje, sveče in za svete maše. Zahvala pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba, župnikoma g. Janku Cigali ter g. prof. Srečku Reherju za lepo opravljen obred, govorcu g. Dušanu Pungartniku za izrečene besede slovesa. Posebna zahvala gre osebju ZD Žalec, Petru Strohulu, dr. med., Karmen Lubej, dr. med., patronažnima sestrama Milici in Cvetki ter vsem tistim, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujoči vsi njeni otroci, vnuki in pravnuki, ki jo močno pogrešamo Vse do zadnjega si upal, da bolezen s trdo voljo boš ugnal, a pošle so ti moči in zatisnil si oči … Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli (T. Pavček) V SPOMIN Minilo je 10 let, odkar nas je zapustil dragi VILI BABIČ iz Prebolda Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja živ. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu ter mu prižigate sveče. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega partnerja, atija, sina, brata, strica, zeta, nečaka, vnuka in sestriča SAŠOTA KOPRIVNJAKA iz Zabukovice 134 (5. 9. 1976–6. 11. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in denarno podporo. Posebna zahvala gre oddelku bolezni prebavil (gastro oddelek) in enoti splošne nujne medicinske pomoči Splošne bolnišnice Celje. Hvala gospodu župniku Srečku Hrenu in pogrebni službi Ropotar ter g. Dušanu Pungartniku za prijazne besede ob slovesu. Žalujoči: njegovi najdražji V SPOMIN IVANU ŠULERJU iz Šempetra (1938–2021) Minilo je leto dni, odkar te, dragi naš ate, z nami več ni. Iz srca hvala vsem, ki ga skupaj z nami ohranjate v lepem spominu. Pogrešamo ga. Vsi njegovi 15 % gotovinskega popusta 32 ZANIMIVOSTI ŠT. 11 I november 2022 Prvi dobrodelni adventni bazar BINA PLAZNIK Ustvarjalna delavnica mini venčkov iz svežega zelenja V avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu so 23. novembra, tik pred prvo adventno nedeljo, pripravili prvi dobrodelni adventni bazar, katerega izkupiček bodo letos poklonili Humanitarno društvo Enostavno pomagam za obdarovanje otrok. Obiskovalci so na prodajni razstavi lahko občudovali in kupili navdihujoče oblikovane adventne venčke, ki so jih izdelali ustvarjalci iz vse Slovenije. Na ustvarjalni delavnici mini venčkov iz svežega zelenja so lahko izdelali svojega ter se družili ob živi glasbi, čaju in domačih piškotih. Prijateljici Lina Pilih in Katja Koritnik sta pobudnici in idejni vodji za dobrodelni adventni bazar. Spoznali sta se, ko je Katja, ki je oblikovalka nakita, Lini oblikovala poročni nakit. Takrat sta se povezali, saj sta obe zelo ustvarjalni. Lina pravi, da sta obe tudi »božičnovenčkoljubni« osebi: »Letos sva si Milan Ninić ki sovpada z našim 8. projektom ‘Božičkova tovarna daril’, ki ga trenutno izvajamo v širši celjski regiji. Vabim vse vaše bralce, da se priključijo naši akciji in obiščejo našo spletno stran ‘Božičkova tovarna’, kjer lahko izberejo otroka in mu namenijo donacijo, za katero kupimo darilo, ki ga otroku osebno izročimo do božičnega večera.« Katja Koritnik pove, da je kot velika ljubiteljica adventnih venčkov takoj bila pripravljena na sodelovanje: »Resnična idejna vodja je Lina, jaz sem ji pomagala pri kontaktih in pri tem, da smo zbrali čim večje število venčkov.« Lina zaključi: »Bazar je presegel vsa pričakovanja. K povabilu na sodelovanje so se odzvale različne ustvarjalke iz cele Slovenije, od Ekipa članov SK Prebold, ki poleg še nekaterih predstavljajo steber kluba. 400 kosov opreme našlo drugega lastnika D. NARAGLAV Idejni vodji dogodka: Katja Koritnik (na levi) in Lina Pilih (na desni) s svojima venčkoma rekli, da venčke povzdigneva na drugo raven, ki naj ima dobrodelno noto. V soorganizaciji z ZKŠT Žalec smo organizirali dobrodelni adventni bazar, ves izkupiček od prodaje pa gre v dobrodelni namen društvu Enostavno pomagam.« Milan Ninić iz Humanitarnega društva enostavno pomagam je povedal: »Izjemno sem počaščen, da nas je organizatorka Lina povabila k sodelovanju. Ona je redna sledilka naših projektov in obiskovalka naših dogodkov. Danes prodajamo adventne venčke in skupaj smo se odločili, da ves izkupiček od prodaje namenimo za obdarovanje otrok, modnih oblikovalk do slikark in arhitektk. Med drugim tudi Maja Štamol, Urša Drofenik, Jana Koteska, Julia Kaja Hrovat, Miriam Muha, Špela Strašek in Mateja Hojnik. Prodali smo vse adventne venčke, ki so bili razstavljeni, skupno smo zbrali 1.000 evrov sredstev, ki smo jih namenili srčnemu Humanitarnemu društvu enostavno pomagam. To je najino prvo sodelovanje in zagotovo se bo prebudilo še kakšno.« Smučarski klub Prebold je drugi novembrski vikend organiziral tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme, ki je letos potekal na novi lokaciji, v Kulturni dvorani Prebold. Prejšnja lokacija, telovadnica OŠ Prebold, je bila v tem terminu zasedena zaradi regijskega gasilskega kviza. Je pa tokratni sejem po dveh letih onemogočanja bil rekorden po udeležbi in številu tako prinesenih kot tudi prodanih artiklov. »Vsakoletni smučarski sejem je nekakšna uvertura v novo zimsko sezono, ki je zadnji dve leti bila sicer okrnjena. Nedvomno pa je tokratni sejem pokazal, da imamo ljudje vseh generacij še vedno precejšnjo željo po zimskih športnih aktivnostih, saj je letos preko 400 kosov opreme z našo pomočjo našlo nove lastnike, kar nam seveda daje velik zagon za naše nadaljnje delo na tem področju. Izbira opreme je bila res pestra, tako da je skoraj vsak obiskovalec našel kaj zase.« je povedal predsednik Smučarskega kluba Jure Terpin in ob tem pohvalil vse svoje sočlane, ki so bili v tolikšnem številu pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas v dobro vseh ljubiteljev zimskih športov. Kot je še povedal Jure Terpin, imajo v letošnji zimski sezoni planiranih več enodnevnih smučarskih izletov, med šolskimi počitnicami pa bodo kot običajno izvedli tečaj smučanja (predvidoma) na Kopah, kjer se vsako leto trudijo za smučanje navdušiti čim večje število otrok in jim na zanimive načine predstaviti osnove smučarskih veščin. Takole pa so vabili na sejem. Dinamitke na žalskem odru BINA PLAZNIK Po nastopanju v najuspešnejšem muzikalu na slovenskih odrih vseh časov Mamma Mia! so se Dinamitke odločile, da se dokažejo tudi na novem, drugačnem in prav tako spektakularnem koncertu. Neukrotljive Alenka Godec, Simona Vodopivec Franko in Damjana Golavšek so se 25. novembra v vsem svojem glasbenem sijaju predstavile na odru Doma II. slovenskega tabora v Žalcu in dokazale, da so zares močne in eksplozivne. Tokrat so se predstavile v še svetlejšem soju žarometov, ki neizogibno ponuja to, kar jih je še posebej zaznamovalo in odlikovalo na odru muzikala: prijateljstvo, igrivo radost in nezaustavljivo življenjsko energijo. Ljubezen do petja in glasbe jih je združila že v študentskih letih in jih potem vodila po samostojnih poteh do razvpitega terceta Dinamitke, v katerem so ugotovile to, kar so že vseskozi vedele – da so skupaj še močnejše. To je vsekakor lepo sporočilo za adventni čas. Dinamitke so bile med prvim delom nastopa odete v ognjevito rdečo.