■ -ViS-teAZS.. Danes priloga. * • i> ji ■ »POGOVORI 62« :< - "ii;- Sobota, 23. junija 1962 Štev. 24, leto XX V OKVIRU RAZMIŠLJANJE OB AKTUALNIH TEMAH O IZVOZU Nekateri obiski podjetij in ril nagrajevanja — postane sa-predvsem ekonomskih enot so moupravljanje zgolj političen pokazali, da so povsod tam, akt, brez zadostnega vpliva na kjer niso vztrajno iskali meril večjo proizvodnjo. Ni namreč nagrajevanja in pristojnosti_ dovolj samo dobro, bolj demo-gospodarjenja, zašli v majhne kratično občutje, ampak je po- težave. Opazili smo namreč, da zgolj vnema in deklaracije o svobodnosti odločanja niso zadostne, ampak je treba iskati merila in regulative, ki to pobudo sproščajo in realizirajo. Ni namreč dovolj, če ekonomske enote lahko odločajo o sprejemu in odpustu delavcev, če dobijo neke vrste provizijo za prihranek pri materialu, pogonski energiji. S temi pristojnostmi in pravicami lahko pričnemo, toda ne moremo se trebna tudi zavestna akcija po spreminjanju obstoječega v boljše. Ta akcija pa začne pojemati, čim nima vseh objektivnih možnostih za uresničitev. Proizvajalci imajo' lahko še tako plemenit namen, da bodo dvignili proizvodnjo, toda mimo lastne prizadevnosti in lastnih uspehov ne morejo, če nimajo na razpolago podatkov: kje so zastoji, zakaj izmečki, kaj vpliva na kvaliteto, kaj draži proizvodnjo, kaj zavira ISKANJE MERIL pri tem ustaviti. Ne moremo se zaradi tega, ker te možnosti ekonomske enote hitro izčrpajo in bi prihranki na mazivih, energiji, materialu, kadar bi šli čez pametno mejo lahko pomenili gospodarsko škodo. Ustvarjalne aktivnosti v ekonomskih enotah pa si nismo zamislili kot nekaj začetnega, kar lahko po prvih uspehih začne presihali, ampak smo si zamislili kot stalni izvor boljšega gospodarjenja, • pravičnejšega in stimulativnej-šega nagrajevanja, kot trdno osnovo boljših medsebojnih odnosov. Vse to pa začne nujno krneti, če nimajo proizvajavci možnosti, da svoje pobude in želje lahko realizirajo na osnovi bolj izdelanih meril in jasneje določenih pristojnosti. Pripravljati takšna merila nikakor ni lahek posel. Toda v naših pogojih nam ne preostane nič drugega kot da se z vsemi silami borimo, da bomo s čedalje boljšimi izračuni in merili pomagali odkrivati slabosti, ki zavirajo razvoj. Brez natančne dokumentacije, brez hitrega obveščanja in ustvarjanja me- njeno prodajo? Brez teh in podobnih podatkov kljub najboljši volji neposredni proizvajalci ne morejo odločilneje vplivati na proizvodnjo. Poleg teh — morda bi lahko rekli — skupinskih pokazateljev proizvodnosti pa ne smejo biti zapostavljena merila individualnega nagrajevanja. Prav ta merila smo že marsikje povzeli iz dosedanje prakse in jih prenesli v samoupravne organizme. Prav gotovo bodo morala doživeti nekje manjše, drugje večje spremembe. Tisti zadnji in za gospodarjenje najbolj zanimivi več, to je višek nad dosedanjim povprečjem, povečano produktivnost bomo močno izpodbujali s čedalje bolj preverjenimi merili. Tega ne bo napravila nobena institucija, le-ta lahko pomaga, posplošuje izsledke prakse, iskati, preverjati in dopolnjevati pa je potrebno v proizvodnji. Zato pomeni nadaljnji razvoj samoupravljanja prizadevno iskanje novih, boljših meril in regulativov, ki bodo možnosti spreminjali v ustvarjalno prakso. -vim KJE IN KAKŠNE KORISTI? Povečanje izvoza industrijskih izdelkov je za narodno gospodarstvo pomembno predvsem zaradi ustvarjanja potrebnega ravnovesja v državni plačilni bilanci. Pri tem je enako pomembno vprašanje kvantitativne intenzivnosti izvoza, kakor kvalitativnih, t. j. strukturalnih sprememb izvoza glede področij svetovnega trga, na katerega plasiramo naše izdelke. Isti volumen izvoza, plasiran na področja s čvrsto valuto, se ugodneje odrazi v državni plačilni bilanci, kar neposredno omogoča tudi večjo sposobnost in elastičnost pri določanju strukture potrebnega uvoza tako reprodukcijskega materiala in investicijske opreme kakor tudi predmetov široke potrošnje. Na ta način pomeni povečevanje izvoza istočasno tudi povečevanje potrošnje na domačem trgu, z vsemi ugodnimi posledicami na življenjsko raven prebivalstva. Izgleda pa, da se nekateri strokovnjaki in tudi nekateri delavski sveti gospodarskih organizacij ne zavedajo teh dejstev v zadostni meri. Niso redki primeri, ko neka gospodarska organizacija ne izkoristi konkretne možnosti izvoza, ker prodaja »ne bi bila rentabilna«, ker bi se zaradi relativno nižjega dohodka, ki je bil z izvozom realiziran, »poslabšalo delitveno razmerje čistega dohodka« ipd. Tako sklepajo strokovni organi in organi delavskega samoupravljanja predvsem v primerih, ko daje prodajana svetovnem trgu — spričo nižjih prodajnih cen, ali pa »nezadostne« dinarske stimulacije, ki se priznava z določenimi premijami na dosežen izvoz — nižji celotni dohodek in s tem nižji dohodek, kot bi bil dosežen pri isti prodaji na domačem trgu. Tako aprioristično stališče čestokrat ni v interesu same gospodarske organizacije. Razloga za to sta predvsem dva. Prvič, da podjetja ” nekaterih primerih (ne v vseh, ustvarijo pri izvozu manjši doh.-dek, kot bi ga dosegla, če bi iste količine izdelkov prodala na domačem trgu, je sicer dejstvo, ki pa ima svoje normalne, ekonomsko zakonite razloge. Podrobnejša analiza takih primerov običajno kaj hitro pokaže, da je cena na svetovnem trgu oblikovana ob relativno nizki profitni stopnji, ž-akon padanja povprečne profitne stopnje, ki spremlja razvoj proizvajalnih sil, seveda sili podjetja v masovne j šo, specializirano proizvodnjo, ki skupno z večjo racionalnostjo v notranji delitvi dela poceni proizvodnjo. Gre torej za trajni pojav padanja povprečni profitne stopnje, pri tem pa profit — zaradi masov-nejše in s tem cenejše proizvodnje — absolutno raste. Pred tem problemom, ki ga poraja gospodarski razvoj, stoje tudi naši delovni kolektivi. Zoženost domačega trga — ki sama po sebi, brez odločne vključitve v mednarodno delitev dela dovolj ne vzpodbuja masovno in ceneno proizvodnjo — delni obstoj monopolnih proizvajavcev določenih vrst blaga in ne nazadnje močan vpliv marginalnih proizvajavcev na relativno visoko produkcijsko ceno še vedno zadržuje tak nivo prodajnih cen, ki omogoča visoko stopnjo dohodka. Ko pa gospodarska organizacija usmeri svojo proizvodnjo na svetovni trg, se istočasno pred njo nujno postavijo zahteve po večji pro- POSVETOVANJE O VLOGI JAVNE UPRAVE IN JAVNIH SLUŽB Gre za enake pravice in dolžnosti V Kranju je bilo 15. in 16. junija posvetovanje o vlogi javne uprave in javnih služb v sistemu družbenega upravljanja, ki ga je organiziralo Jugoslovansko združenje za administrativne znanosti v sodelovanju s sekcijo tega združenja v naši republiki ter Inštitutom za javno upravo Pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Na posvetovanju je več kot 200 udeležencev iz vse države razpravljajo o najpomembnejših problemih javne uprave (državne uprave) in javnih služb (šolstva, zdravstva itd.), o katerih razmišlja-1110 in jih rešujemo, ko pripravljamo novo ustavo in nove °l)činske statute. ..Naj iz referata dr. Leona Gerloviča, državnega podsekretarja v Zveznem izvršnem svetu, ln iz razprave povzamemo nekaj misli; . Delavsko samoupravljanje je mimo pomembnih sprememb v pačinu upravljanja gospodarstva m v politično-teritorialnih enoja h povzročilo in terjalo (in vse “0li terja) tudi spremembe v na-?nu upravljanja v javnih službah in v javni upravi. Zavoljo ifga so vznikle številne nove °olike upravljanja v teh delov-mh organizacijah, ki so rezultat iskanja možnosti za prilagoditev panašnjim razmeram, za katere J? značilno široko samoupravljanje državljanov. Vse to nove °blike, čeprav različne, imajo Sv°i skupni imenovalec: ,. “7 uv-1 javiti tak sistem, da bi ljudje kar najbolj sami odločali u vseh svojih skupnih zadevah, ue glede na to, kje delajo in kaj delajo. Na tem področju je še veliko s'jU'oga. O marsičem si še nismo ddini, kajti to so povsem nova J1 še neraziskana pota. Največ Preglavic je povzročala in še po- zr°ča materialna osnova uprav- ljanja v javnih službah in v javni upravi, saj je od tega, s čim samouprava razpolaga in o čem odloča (gre za oblikovanje in delitev sredstev) tudi odvisna njena družbena učinkovitost. Zato je bilo treba ustvariti nove finančne odnose. Pred leti je Zvezna ljudska skupščina sprejela zakon, ki naj bi vse javne ustanove ločil od proračuna, vendar drži, da ta zakon praktično nikoli ni bil do konca uveljavljen in da bomo morali na tem področju storiti še marsikaj. Gre namreč za to, da bi sistem upravljanja v javnih službah povsem približali načinu upravljanja v gospodarskih organizacijah, se pravi, da bi ustvarili enoten način upravljanja, saj vendar ne moremo imeti dveh kategorij državljanov, se pravi ljudi v gospodarskih organizacijah, ki imajo drugačne pravice in dolžnosti kot ljudje v javnih službah. Tega pa ne bo moč zagotoviti, dokler bomo na primer v javnih službah delili osebne dohodke po nekakšnem od zgoraj določenem plačilnem sistemu, ki ohranja mezdne odnose, torej dokler ne bomo zagotovili, da tudi v teh službah samostojno oblikujejo in delijo dohodek. Ta težnja pa terja tak način upravljanja, v katerem bo res mogoče oblikovati delitev dohodka. Ali obratno, treba je najti tak način oblikovanja in delitve dohodka, ki ne bo samo zagotavljal, ampak tudi terjal vse večjo udeležbo delovnih kolektivov v upravljanju, spodbujal iskanje novih samoupravnih oblik, odpravljal birokratske odnose in zahteval večjo samoupravno zavest. Torej, na kratko: Način upravljanja v javnih službah in v javni upravi je doslej zaostajal za razvojem samoupravljanja v gospodarskih organizacijah in v politično-teritorialnih enotah, in če hočemo, da bo hitreje napredoval, moramo marsikaj spremeniti, pa ne samo v našem sistemu, pač pa tudi v naši zavesti. Nikakor ne bi smeli več razlikovati javnih služb od gospodarskih organizacij, oziroma vsi ljudje, ki delajo v javnih službah, bi morali imeti enake pristojnosti, kot jih imajo proizvajalci. V državni upravi, ki je pomožna dejavnost samoupravnih organov, njihova strokovna služba, pa bi popolno samoupravljanje negiralo samoupravljanje državljanov, vendar bo treba tu najti tak sistem, v katerem bodo te delovne organizacije odločale o delitvi sredstev, ki jih dobijo od samoupravnih organov. Podsekretar v Zveznem izvršnem svetu dr. Leon Gerško-vič je v svojem referatu zlasti opozoril na pomen in vlogo strokovnega dela v javni upravi, na odnose med strokovnimi službami ih samoupravnimi organi ter duktivnosti dela in po masov-nejši in cenejši proizvodnji, tako da bo sposobna konkurirati pogojem, ki vladajo na svetovnem trgu. In ne samo to, odločnejše vključevanje v mednarodno delitev dela nujno povzroča ekonomske posledice tudi na našem notranjem trgu, pri čemer je perspektiva v tem pogledu povsem jasna: večji dohodek ob večji proizvodnji in ob manjši stopnji dohodka na enoto izdelka. Ob taki perspektivi pomeni jadikovanje nekaterih strokovnjakov in organov delavskega samoupravljanja o »prenizki rentabilnosti« ipd. ekonomsko pasivizacijo, z vsemi škodljivimi posledicami za nadaljnji gospodarski razvoj. Tudi ugovori o relativno visokih družbenih obveznostih, ki zmanjšujejo konkurenčno sposobnost naših gospodarskih organizacij pri njihovih nastopih na zunanjem trgu, največkrat ne držijo, saj družba izravnava te pogoje konkretno po izvoznih premijah in z oprostitvijo prometnega davka na izvožene izdelke in usluge. Drugič pa razprava o rentabilnosti izvoza čestokrat sloni na statičnih računicah nespre-minjajočih se pogojev poslovanja. Dostikrat je za odločitev vodstva podjetja in tudi za sklepanje delavskega sveta merodajno le mišljenje komercialnega referenta, kalkulanta itd., da določen posel ekonomsko ni interesanten, ker z njim ni možno realizirati normalno stopnjo dohodka. Podlaga takim ugotovitvam je običajno planska kalkulacija lastne cene proizvodnje, ki je izdelana za že doseženi obseg proizvodnje. Vsako povečevanje proizvodnje ob obstoječih kapacitetah in brez dodatnih investicij, nujno vodi k pocenitvi proizvodnje, k zniževanju lastne cene proizvodnje. Zlasti gospodarske organizacije z visokim organskim sestavom sredstev in z nizko stopnjo izkoriščanja proizvodnih kapacitet, lahko s povečano proizvodnjo znatno znižajo stroške na enoto izdelka. V takih primerih pomenijo fiksni stroški (amortizacija, obresti, vzdrževanje) in del variabilnih stroškov (energija, ogrevanje, razsvetljava, vrsta režijskih materialov, upravni stroški), osnovno notranjo rezervo, ki jo je možno izkoristiti le s povečanjem proizvodnje na osnovi povečane prodaje. Zal pa nekatera podjetja o teh rezervah premalo mislijo. Dogaja se celo, da ustrezne strokovno-analit- na uveljavljanje načela dohodka v teh službah. Poudaril je, da morajo delovne organizacije v javnih službah samostojno oblikovati in deliti dohodek, v javni upravi pa naj bi delovne organizacije, ki dobivajo dohodek od proračuna, ta sredstva najbolj preudarno delile po delovnih uspehih posameznikov. J. V. 1 ske službe sploh ne analizirajo stroškov glede na njihovo fiks-nost, proporcialnost, degresivno variabilnost, brez česar pa je možno le diletantsko soditi o ekonomskih zanimivostih in le nestrokovno in površno ocenjevati rentabilnost poslov, ki se jim ponujajo. Sistem statističnih planskih kalkulacij, ki so v najboljšem primeru izdelane za eno leto vnaprej (včasih pa celo za več let) in ki služijo kot kriterij o rentabilnosti prodaje tudi kadar se obseg prodaje (ali pa možnost prodaje) znatneje spreminja, lahko gospodarsko organizacijo nemalokdaj zavede, da sprejme odločitve, ki so povsem nasprotne njenim objektivnim interesom. Spreminjanje obsega proizvodnje povzroča globoke premike v produkcijski ceni proizvaja vca. Ce gospodarska organizacija zaradi povečanja obsega proizvodnje zniža poslovne stroške na enoto proizvoda npr. za 10 %, tedaj bo sposobna realizirati enako stopnjo dohodka pri npr. 5 ali 7 % nižji prodajni ceni — pač ustrezno od primera do primera. To pa omogoča, da se podjetje vključi v določene posle, ki le navidezno niso interesantni. S tem, da podjetje izdela in proda dodatne količine izdelkov, sprejmejo izdelki na sebe del fiksnih in variabilnih stroškov, ki bi sicer bremenili osnovni obseg proizvodnje. Navidezno torej izgleda, da so se pocenili vsi prozvedeni izdelki, dejstvo pa je, da je taka pocenitev dosežena izključno z dodatno proizvodnjo in da je le z njo ustvarjeno znižanje stroškov na enoto, da pa se ti »preseljeni« ekonomski učinki samo pojavljajo pri izdelkih, ki niso bili predmet povečane.proizvodnje. Statična planska kalkulacija, preračunana na določeni, to je doseženi, obseg proizvodnje nam torej ne bo povsem odkrila ekonomskih učinkov, ki nastanejo npr. s povečanim izvozom, pa potemtakem nam ne bo mogla služiti kot kriterij za konkretno določanje prodajne, politike, ki je — ne formalno, marveč stvarno — v interesu delovnega kolektiva in širše skupnosti. In ravno analiza vpliva dinamike obsega proizvodnje na obseg stroškov in dohodka, je ena prvih nalog strokovno-analitičnih služb v gospodarskih organizacijah, brez katere ni možno izvajati realne in perspektivne prodajne politike podjetja. " STANE MARINIČ 1 ■ m m lllll — Saj ti si vendar sam v podjetju govoril, da je treba vztrajno iskati skrite rezerve! (Iz »Vjesnika«) O DELU LADJEDELNIC IN NJIHOVIH KOOPERANTOV PREMAJHEN DELEŽ DOMAČE INDUSTRIJE PRI OPREMLJANJU LADIJ ^iBanHiiiiHiiiiiiminaiiiiiiimiiiiMiiiuiiiiiiiHiiiifliiiiiiMHHroiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiimi^MiiimiiipininjiiiimiHiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiHnHiiBMiiiiim Industrija za opremljanje ladij nima dovolj na- I ročil, ladjedelnice pa uvažajo čedalje več — Uvoz | je večji kot pred petimi leti — Večje sodelovanje j domačih podjetij bi zagotovilo več deviznih sred- | štev pri izvozu ladij — Nezadovoljiva kooperacija | med domačimi podjetji — Kako izboljšati sedanje j stanje? 1 III1I11IIIIII1IIIIE Ladjedelništvo je izrednega pomena za narodno gospodarstvo. Nekaj podatkov naj ponazori to trditev. Samo letos znaša vrednost ladjedelniške industrije nad 8 odstotkov planirane industrijske proizvodnje na Hr-vatskem. V izvozu je vloga te industrijske panoge še vidnejša: zagotovila naj bi 34 odstotkov vsega izvoza hrvatske industrije. Če omenimo še to, da izvoz materiala in opreme za ladje (to je 40—60 odstotkov vrednosti ladij) zagotavlja delo ustrezni domači industriji in da je samo v ladjedelnicah zaposlenih 18.000 delavcev, dobimo popolnejšo predstavo o pomembnosti te gospodarske panoge. Prav zato je sodelovanje domače industrije z ladjedelnicami velikega pomena. Čim tesnejše in čim bolj vsestransko je, tem več je deviznih sredstev. Učinkovito sodelovanje je potrebno tudi zato, ker zmogljivo- sti industrije, ki dopolnjuje ladjedelništvo, zdaj niso povsem izkoriščene in prav gotovo ne bodo tudi v bližnji prihodnjosti. DOMAČE POTREBE IN UVOZ Letošnje leto je zelo važno za ladjedelništvo, ki ima doslej največji plan proizvodnje in izvoza: tujim naročnikom bo prodalo 73 odstotkov vse svoje proizvodnje. To je nedvomno velik uspeh zlasti spričo izredno močne konkurence po svetu. Zadnje čase pa opažamo težnjo, da nekatere ladjedelnice v čedalje večjem obsegu uvažajo opremo, čeprav domača, tako imenovana dopolnilna industrija v mnogih proizvodih ne zaostaja za tujo niti v kakovosti niti v ceni in dobavnih rokih. Samo v prvem tromesečju letošnjega leta so ladjedelnice sklenile pogodbe o uvozu raznega materiala v skupni vrednosti 2129 milijonov dinarjev. Ker se podatek nanaša na omejeno ča- REKONSTRUKCIJA PODJETIJ IN SAMOFINANSIRANJ1 Čim hitreje do konca Povsem razumljiva je težnja tistih gospodarskih organizacij, Id imajo zastarele ali izrabljene proizvodne naprave in zato drago proizvodnjo, da skušajo modernizirati ali rekonstruirati svoje obrate. Take težnje podpira naša družba tudi v sedanjih razmerah in pogojih zmanjšanja investicijskih sredstev tega splošnega varčevanja; da bi boljše rezultate seveda dosegli v čim krajšem času ter s čim manjšimi vlaganji. Seveda pa je razumljivo, da bodo manjše racionalizacije in modernizacije v proizvodnem postopku opravljene predvsem z lastnimi sredstvi podjetij in sredstvi lokalnih investicijskih skladov. Zgolj zato pa so zanimive izkušnje tistih podjetij, ki so se že doslej odločila za rekonstrukcijo na podlagi samo-financiranja; zlasti pa še takih gospodarskih organizacij, kjer je zaradi najrazličnejših podražitev zmanjkalo sredstev za dokončanje začetih del. Po zadnjih podatkih je v Sloveniji 29 gospodarskih organizacij, ki so se odločile za rekonstrukcijo na podlagi samo-financiranja; torej brez kreditov višjih družbeno političnih teritorialnih enot. Kakih 10 podjetij je zašlo v težave, kje dobiti potrebna dopolnilna sredstva za dokončanje del. Tovarna lesovine in lepenke Ceršak je eno izmed teh podjetij. Z manjšimi rekonstrukcijskimi deli so sicer začeli že leta 1954, medtem ko se je rekonstrukcija naprav začela predlanskim. Po investicijskem programu bi podjetje potrebovalo. 498 milijonov dinarjev zato, da bi za približno 75 % povečalo sedanje proizvodne zmogljivosti. Ker gre naposled za prizadevnega proizvajavca lepenke, ki daje tudi zdaj na trg blizu 25 % celotne jugoslovanske proizvodnje (čeprav se je tovrstna proizvodnja v naši državi od leta 1939 dalje povečala za več kot petkrat), so se tudi pristojni organi: občinski ljudski odbor Ma ribor-Center, OLO Maribor ter republiški sekretariat za industrijo strinjali s tem. da v podjetju začnejo z rekonstrukcijo. Izračuni na papirju so pokazali, da bi potrebna sredstva lahko zbrali tako. da bi podjetje prispevalo sredstva svojih skladov; delno pa bi pri tem sodelovali občinski in okrajni investicijski sklad ter jugoslovanska podjetja grafično predelovalne stroke. To bi zneslo polovico potrebnih sredstev. Drugo polovico pa bi predstavljal inozemski kredit za uvozno opremo. Zanimivo je, da so se _ ta predvidevanja povsem nepričakovano tudi izpolnila. Občinski in okrajni investicijski sklad sta prispevala obljubljena sred- stva, prav tako tudi 16 podjetij grafično predelovalne stroke. Inozemski kredit je bil odobren in podjetju je uspelo kupiti za isto ceno take proizvodne naprave, ki bodo omogočile za 35 °/o višjo, proizvodnjo, kot je bila sprva predvidena. Tudi tovarna lesovine in lepenke Ceršak je prispevala vsa razpoložljiva lastna sredstva in kazalo je že, da bo rekonstrukcija tega podjetja eden zares zglednih primerov, kako je mogoče rekonstrukcijo zaključiti natančno po programu; tako glede rokov kakor tudi rezultatov in cene. Cez noč pa se je vse spremenilo. Spremenjen je bil obračunski tečaj dolarja, povečala se je carina, uveden je bil nov in večji prometni davek, kar vse je vplivalo na podražitev domače opreme in tudi na višje stroške za gradbena dela. Zdaj so v tovarni lesovine in lepenke na Ceršaku že izračunali, da bi potrebovali dodatno še 163 milijonov dinarjev. Kje naj bi jih dobili, še ne vedo. Vsi partnerji, ki so sodelovali pri rekonstrukciji, namreč sodijo, da so zadovoljili svoje obveznosti. Rezervnih sredstev, s katerimi naj bi pokrili dodatne stroške, pa razhmljivo nimajo. Zato zdaj na Ceršaku radi potožijo: s privolitvijo družbenih organov smo se odločili za rekonstrukcijo. Zdaj, ko smo že »poskusni zajček«, pa nič več ne vedo za nas; čeprav priznavajo, da smo zavoljo objektivnih vzrokov prišli v težave in čeprav še vedno sodijo, da je naša rekonstrukcija zelo rentabilna In bi jo zatorej bilo treba čimprej dokončati. Zdaj je seveda res vprašanje, kako naj bi tovarna lesovine in lepenke Ceršak ter ostali kolektivi, ki so zašli v podobne težave, zaključili rekonstrukcijo in dosegli tiste proizvodne uspehe, na katere računajo. Gotovo pa ni prav, če zgolj zahtevajo, naj bi iz družbenih sredstev (vseeno iz katerega sklada) pokrili razliko. Gre zato, da bi prav vsi partnerji, ki sodelujejo pri takšnih delih, kot dobri gospodarji morali računati z nepredvidenimi težavami in bi zatorej morali pomisliti na neka rezervna oziroma nerazporejena sredstva. Če teh sredstev zdaj ni, pa je skupni interes vseh tistih, ki so sodelovali pri rekonstrukciji, da potrebna sredstva kakorkoli najdejo, da bi »oživili« že vloženi denar. Posebno in nepričakovano spodbudo naposled lahko pomeni že to, da bo splošni investicijski sklad s posebnimi krediti sodeloval pri reševanju teh problemov samo zato, da bi bile že začete in rentabilne investicije čimprej zaključene. -m G sovno obdobje in število podjetij, upravičeno sodimo, da je uvoz dejansko večji. Nastane vprašanje, ali je tolikšen uvoz upravičen in nujno potreben, oziroma ali bi ga ne mogla domača industrija zmanjšati s svojimi proizvodi. Domače ladjedelništvo zdaj vgrajuje v ladje, za izvoz 65^-75 odstotkov uvtižene opreme. Dejstvo je, da ladjedelnice zdaj uvažajo več opreme, kot so je pred petimi leti, čeprav je skupnost v tem obdobju omogočila graditev domače dopolnilne in celo specializirane industrije za opremljanje ladij. Tako velik uvoz gotovo onemogoča popolno izkoriščanje zrriogljivosti ustrezne domače industrije ter zmanjšuje zaposlenost in prodajo domačih proizvodov na tujem trgu. KAJ PRAVIJO KOOPERANTI... Po splošnem mnenju je mogoče zagotoviti širše sodelovanje med- ladjedelnicami in drugimi industrijskimi panogami, kooperanti pa zatrjujejo, da večina ladjedelnic uporablja uvoženo opremo, ker je to zanje ugoono zaradi razlik v valutnem tečaju. Na nedavnem sestanku predstavnikov ladjedelnic in njihovih kooperantov iz vse dežele — organizirala ga je Industrijska zbornica Hrvatske — so. našteli več primerov, ki potrjujejo neupravičenost tolikšnega uvoza. Proizvajavci ladijskih vijakov na primer dosegajo na svetovnem trgu zelo lepe uspehe, saj izvozijo 93 odstotkov svoje proizvodnje. V naše ladje pa vgradimo komaj nekaj nad pet odstotkov izdelanih vijakov. Predstavnik podjetja »Rade Končar« je opozoril na neenak odnos do domačih proizvajav-cev glede na tuje, čeprav so naša podjetja dosegla povprečno svetovno ceno in kvaliteto. Značilen je primer iz neke ladjedelnice, ki je med 17 ponudbarm izbrala najcenejšo in je skušala dokazati domačemu proizvajav-cu, da je njegova oprema dražja, kasneje pa je tista ladjedelnica priznala, da ne bi nikoli vgradila v ladjo takšne opreme. Tudi naslednji primeri dokazujejo, da je mogoče vgraditi v ladje več domače opreme. Na omenjenem sestanku so predstavniki jeseniške železarne in Tovarne verig v Lescah pri Bledu ponudili ladjedelnicam sklenitev pogodbe o mnogih proizvodih črne metalurgije oziroma o sidrnih verigah po skoraj enakih cenah kot tuji proizvajavci, vendar ob krajših rokih. Podobno je tudi s proizvodi mariborske »Metalne«, ki so po kvaliteti enakovredni tujim, hkrati pa cenejši. Ladjedelnice lahko skrčijo' uvoz na najnujnejši obseg. To dokazuje primer iz zagrebške tovarne »Elka«, ki je s proizvodnjo ladijskih kablov skoraj povsem izključila izvoz. Na zahtevo ladjedelnic uvaja zdaj ta tovarna proizvodnjo novih azbestnih kablov, ki jih bo kmalu zadala dobavljati. Tudi tovarna parnih kotlov lahko v širšem obsegu kot doslej zadovoljuje potrebe ladjedelništva. Doslej je to podjetje izdalo in izročilo okoli 80 pomožnih ladijskih kotlov, zdaj pa uvaja proizvodnjo po Lloydovem registru. LADJEDELNICE SODELUJE TUDI Krivcev neizkoriščenih možnosti za širše sodelovanje domače industrije pri opremljanju ladij ne gre iskati samo v ladjedelnicah, temveč tudi pri proiz-vajavcih opreme, ki svojih zmogljivosti niso znali prilagoditi potrebam ladjedelnic. Graditelji ladij očitajo industriji, da večinoma ni specializirana za to ali ono opremo, da kakovost ni vselej takšna, kot bi morala biti, da so dobavni roki predolgi, cene pa višje kot pri tujih pro-izvajavcih. Analiza kaže, da je , 10.500-tonski tramper z domačim materialom in opremo okoli 22 7 milijonov dinarjev dražji, kot tisti z uvoženimi deli opreme. Splošno' mnenje je, da je treba iskati rešitev predvsem v ko-rukturah cen dopolnilne industrije, v bolj smotrni proizvodnji in v večji proizvodnosti. Kako je to v praksi, je razložil na skupnem sestanku predstavnikov ladjedelnic in njihovih kooperantov predstavnik ladjedelnice »Ivan Cetinjič« na Korčuli. Poudaril je, da je ladjedelnica dobila material, izdelan v tovarni kablov Svetozare-vo, tri mesece po preteku roka, odlike zeniške železarne pol leta kasneje, material za vitle glavnega motorja pa s skoraj enoletno zamudo. Podobno, je bilo tudi z opremo podjetja »Vulkan« na Reki. Takšne in podobne pripombe so imeli tudi predstavniki drugih ladjedelnic. PRI SKLEPANJU POGODB IN IZDELAVI NAČRTOV NAJ SODELUJE TUDI DOPOLNILNA INDUSTRIJA Vrednost in pomen skupnega sestanka predstavnikov ladjedelnic in njihovih kooperantov sta temvečja, ker ni ostalo samo pri medsebojnih očitkih, temveč so našli tudi - ustrezne možnosti za boljše poslovanje. Tako so sklenili, da je treba čimprej zagotoviti standardizacijo ladijske opreme. Ladjedelnice naj bi se s svojimi konstrukcijskimi načrti za graditev in opremo ladij kar najbolj približale možnostim domače industrije. Po drugi strani bi morala domača industrija hitreje kot doslej uvajati proizvodnjo tistega materiala, ki ga potrebujejo ladjedelnice, seveda ob upoštevanju ustrezne kvalitete in pogodbeno sklenjenih dobavnih rokov. Vse to pa še ne bo dovolj, če ne bomo zagotovili mnogo_ tesnejših stikov in sodelovanja med ladjedelnicami in dopolnilno industrijo. Zato mora ladjedelnica poskrbeti, da bo dopolnilna industrija vključena že pri projektiranju in sklepanju pogodbe o graditvi ladje. Potem bo ta industrija mogla provočasno pripraviti potrebno opremo, ki je bo potem v primerjavi s tujo več kot doslej. I. SLADKOV ZAPISEK Z OBČNEGA ZBORA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA ŠOŠTANJ Konec brezbrižnosti? Nič čudnega ni, da je občni zbor ObSS Šoštanj razpravljal predvsem o ukrepih za povečanje industrijske proizvodnje in izvoza v tej občini. Na take usmeritev so vplivale tako splošne težnje za stabilizacijo in izboljšanje našega gospodarstva kakor tudi očitna nesorazmerja med gibanjem industrijske proizvodnje, proizvodnosti dela in osebnih dohodkov v lanskem in tudi v letošnjem letu. O vsem tem pa je bilo tako v poročilu kot v razpravi izrečenih precej kritičnih pripomb na račun sindikalnih podružnic, ki so samo ugotavljale in spremljale najrazličnejše probleme pri poslovanju podjetij, niso pa o tem informirale kolektivov in jih pritegovale k reševanju teh problemov. Sicer pa podatki o gospodarjenju v tej komuni nišo preveč razveseljivi. Kakor je namreč reš, da se je celotni dohodek v občini lani povečal za 27 % v primerjavi z letom 1960, .tako drži tudi to, da je bil tak rezultat dosežen na račun 34,7 % večjih vlaganj in ob 18,5 % večjem številu zaposlenih. Povečanje celotnega dohodka torej ni mogoče pripisati večji produktivnosti. Navzlic temu pa se kolektivi zvečine niso izkazali kot skrbni gospodarji. Čisti dohodek gospodarskih in drugih organizacij, ki je bil lani za 35,8 % višji kot leta 1960 (to povečanje pa je predvsem posledica ugodnejše delitve), so namreč porabili skoraj v celoti za zvišanje osebnih dohodkov. Le-ti so lani narastli povprečno za 38,8 %, medtem ko so bili skladi le za 4,5 % višji kot leta 1960. Enako zaskrbljujoče ugotovitve porajajo rezultati gospodarjenja v prvih mesecih letošnjega leta. Po družbenem pla-nb naj bi se vrednost proizvodnje povečala za 8,9 %, zaposlili pa naj bi 3,5 % več delavcev. V prvih štirih mesecih je bil letni plan izpolnjen le z 96,6 %. Proizvodnja je bila sicer za 1,9 % višja kot v istem razdobju lani, toda zato je bilo zaposlenih 6,8 % več. Nadaljni izračun pove, da je produktivnost v primerjavi z istim razdobjem lani padla za 4,9 %. Kljub temu so bili osebni dohodki za 17,1 % višji kot v istem razdobju lani. Naloge, pred katere so postavljene sindikalne organizacije pri podjetjih, torej niso lahke. Osnovna ugotovitev, ki se je izkristalizirala v razpravi, je, da bo treba prenehati z dosedanjo prakso obveščanja in informiranja kolektivov, ko se je razprava zaustavila nekje pri vrhu — bodisi pri vodstvih podjetij ali pri izvršnih odborih sindikalnih podružnic. Če sploh kdaj, potem je zdaj čas, ko pred kolektivi ne sme biti nobenih skrivnosti glede poslovanja njihovih podjetij. Delavci-proižvajavci morajo' vedeti, da so predvsem od povečanja proizvodnje in produktivnosti dela odvisni njihovi zaslužki. Zdaj pa se po podjetjih te komune navzlic vsemu še vedno , dogaja, da razprave ostajajo za zaprtimi vrati. Dovolj je primer, kar so v nekaterih podjetjih že ugotovili, da so lani osebne dohodke . delili, v skladu s pred- Ker je tako, proizvajavoev o tem niso obvestili, ker je pač vse v redu. Tam pa, kjer se zares očitno kažejo neskladja med gibanjem proizvodnje, produktivnosti in osebnih dohodkov pa spet molčijo, ker se bojijo sprožiti javno razpravo, preden jih bo nanjo prisilila občinska komisija za izvajanje predpisov o delitvi Čistega dohodka. Torej namesto da bi sindikalne organizacije podprle delo te komisije in na sploh obveščanje kolektiva s tem, da bi sprožile razpravo o poslovanju in gospodarjenju podjetij, čakajo na trenutek, ko bodo k temu prisiljene; ko bodo take zahteve postavili proizvajavci ali pa organi' izven podjetij. Nedvomno pa bo takrat težje pojasniti in rešiti nastale probleme in težave, kot pa če bj javno razpravo o tem sprožili takoj, ko praksa opozori nanje. Ob vsem tem mimogrede postane razumljivo, zakaj v tej občini pri poglabljanju delavskega samoupravljanja še niso dosegli večjih uspehov. Le v četrtini podjetij, kjer imajo ekonomske enote, tudi čisti dohodek ugotavljajo v okviru teh enot, medtem ko drugod razpravljajo le o delitvi osebnih dohodkov. Če bi torej sindikalne organizacije' namenile več skrbi in dejanske pomoči tudi snovanju ekonomskih enot,' namesto da so o tem pretežno le razpravljale — tako pa so poudarili na občnem zboru — potem bi tudi kolektivi verjetno bolj sodelovali pri gospodarjenju podjetij in v praksi ne bi prišlo do tolikšnih neskladij,, s katerimi se morajo spoprijemati zdaj. Namesto sklepov (ki jih bo izoblikovala posebna komisija občnega zbora) samo ugotovitev iz razprave: čas je, da naredimo konec brezbrižnosti, s katero smo sprejemali najrazličnejše sklepe in (za uresničevanje v praksi) takoj pozabljali nanje. Sedanji gospodarski položaj v naši državi je res tak, da bodo tudi v šoštanjski komuni morali začeti dosledno uresničevati sprejete sklepe. Zal pa je res, da je bilo v razpravi slišati iz ust delegatov občnega zbora več načelnih misli, kot pa konkretnih predlogov, kako naj bi si pomagali iz težav. Ne naimanj zanimivo je naposled tudi to, da so najbolj zanimivo in konkretno razpravo prispevali prav gostje občnega zbora--mG lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllIllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllillllllllllllilllllllllM Kadri v gradbeništvu piši o delitvi čistega dohodka. iiiiiii. Poleg navedenega so predvidene spremembe v načinu' in strukturi gradnje. Tako je v letu 1960 v strukturi gradbenih del visoka gradnja udeležena z 49 %, nizka gradnja z 41 % in ostali objekti z 10 °/o, dočim se v letu 1965 predvideva v skupni strukturi gradbenih del: visokih gradenj 64 %, nizkih gradenj 33 e/o, a ostalih del 3 “/o. Polmon-tažni način gradnje v stanovanjski izgradnji se bo povečal od 25 °/o na 50 °/o, a sistem polne montaže od 2 °/o na 15 °/o v 1965. letu. Zadnja leta so nastale v gradbeništvu vse večje bistvene spremembe v tehnologiji gradenj, strukturi sredstev za delo, proizvodnji sodobnih gradbenih materialov, specializaciji kapacitet, ekonomiki, organizaciji dela, izmenjavi odnosov na tržišču itd. Tako obsežne naloge v naslednjem obdobju, nastale spremembe, kakor nadaljnja napredek in modernizacija gradbene proizvodnje zahtevajo nove vrste in profile strokovnih kadrov z novimi znanji in sposobnostmi. Dosedanja kvalifikacijska struktura kadrov v gradbeništvu, tehničnih in delovnih mesi delavcev je zelo nezadovoljiva in je v velikem nesoglasju s potrebami in perspektivnim razvojem gradbeništva. Število nekvalificiranih delavcev v skupr nem številu zaposlenih v grad- beništvu je še vedno zelo občutljivo, saj jih je bilo v letu 1960 okrog 37,9 °/o. Poleg tega niti one kategorije delavcev, katerim so priznane določene kvalifikacije, nimajo dovolj strokovnih sposobnosti in znanja, kakršno zahteva sodobna gradbena proizvodnja. Gradbeništvo se vedno bolj osvobaja tradicionalnega načina gradenj in prehaja na industrijski način proizvodnje, zaradi česar problem strokovnih kadrov išče vse ostrejšo formo svoje rešitve. V sedanjih pogojih moramo preiti k temu problemu, ne samo skozi zagotovitev odgovarjajočega števila kadrov v odnosu na postavljene naloge, marveč tudi skozi izmenjavo načinov izobraževanja s formiranjem novih profilov kadrov in jih na ta način izobraževati in prilagajati spremenjenemu načinu proizvodnje. Gradbeništvo je za klasičen način gradnje vključevalo veliko število nekvalificiranih delavcev iz vasi. Ti delavci so pridobivali določene kvalifikacije s priučevanjem na delu z raznimi tečaji in seminarji, katere so organizirale posamezne gospodarske organizacije ali delavske univerze. Na ta način ni uspelo dobiti zadostnega števila kadrov niti pravilnega profila kadra, ki bi ustrezal sodobnim potrebam gradbeništva, ker so delavcem posredovana v glavnem znanja za ’ obrtni način proizvodnje in s tem formiran profil kadra obrtnega tipa. Po večini so kadri sposobni za gradbeno operativo, zidarji, tesarji in splošni tip obrti, dočim poklici iz gradbene stroke, ki so potrebni za industrijo gradbenega materiala, nimajo šol oziroma jih je zelo malo z omejenimi kapacitetami. Sole učencev v gospodarstvu, iz katerih se v glavnem rekrutira kvalificirane delavce, ne dajejo kadra, ki ga zahteva sodobna proizvodnja. Osnovne slabosti pri izobraževanju kadrov v šolah za učence v gospodarstvu ležijo v neenotnosti, neorganiziranosti teoretičnega in praktičnega dela pouka, kakor tudi v zastarelosti učnih načrtov in programov-Gradbene srednje tehnične šole in fakultete še niso prišle v situacijo, da bi sproti spremljale razvoj gradbeništva in njegove potrebe po strokovnem kadru. Posledica tega je, da tehnični kadri po končanem šolanju niso sposobni prevzeti samostojnih delovnih mest v proizvodnji. Problem kadrov in strokovno izobraževanje v gradbeništvu sta že več časa predmet diskusije predstavnikov gradbeništva na raznih sestankih in forumih- ;T Razgovor z glavnim direktorjem Intereurope koper darkom volkom ZAPREKE NA OBMEJNIH PREHODIH Kadar govorimo o aktivnosti testnih transportnih podjetij v letošnjem letu oziroma o vplivu današnjega gibanja gospodarstva na dejavnost teh organizacij, potem moramo razločevati izvoz-uvoz in tranzit od notranjega transporta. V čem so te razlike, na kakšen način se manifestirajo in kaj se pripravlja za rešitev, zato da bi bili rešeni obstoječi problemi, to je bila tema razgovora z glavnim direktorjem Intereurope Koper Darkom Volkom. Naše podjetje je v prvih mesecih letos doživelo pravo preusmeritev, Od skupne realizacije, dosežene v letu 1961, je od-Padlo na mednarodne posle 25 "/o, v prvem četrtletju 1962. leta 45 °/o in v aprilu 58 % realizacije. To ,pomeni, da dobivamo vse bolj značaj mednarodne špedicije, čeprav ne želimo opustiti poslov domačega transporta. - Glede na to, da imamo dogovore z nekaterimi sosednjimi državami, računamo še vnaprej na takšen razvoj. Naše obveznosti do tujih partnerjev so stalne in dolgoročne, tako da ne nastajajo problemi glede intenzitete poslov. Pričakujemo celo, da bodo ti še naraščali, toda to je odvisno tudi od šte-vilrtih drugih okoliščin, ki so se zastavile na poti, da bi dosegali čim večji devizni učinek. KAJ BI SPODBUDILO AKTIVNOST • Ob sklepanju pogodb s tujimi gospodarstveniki, pa najsi §re za izvoz ali uvoz nekega blaga, predvidevajo domača Podjetja plačevanje Iranko me-la in ne franko kupec. In kaj se tedaj dogaja? Ko Pridemo z blagom na mejo, se moramo s tujim podjetjem podajati glede cene prevoza do kupca. Tedaj nas začno izkori- ščati, ker se nam v resnici ne izplača prelagati blaga na meji. Podobno se dogaja v. nasprotni situaciji — kadar naši kupujejo blago in predvidevajo, da plača tuja špedicija prevoz do meje, kjer mi prevzamemo blago. Toda mi bi lahko to blago prevzeli takoj od samega pro-izvajavca, s čimer bi, nedvomno, prihranili precejšnja devizna sredstva. Toda ni to edina oblika, kako izgubljamo devizna sredstva. Želim opozoriti še na dva primera iz prakse, ki opozarjata, da bo potrebno proučiti nekatere obstoječe predpise. Cariniki pogostokrat zadržujejo tovornjake na meji zaradi carinjenja in to opravičujejo z delovnim časom, zaradi tega pa prihaja do prepoznih izročitev blaga, do kvarjenja blaga, predvsem kadar gre za kmetijske proizvode. Na prehodu pri Šentilju za Avstrijo morajo biti namreč kmetijski proizvodi že v petek, če hočeš,' da bi prišli na trg šele v ponedeljek. Za to sta dva vzroka. V Avstriji je v soboto in v nedeljo prepovedan prevoz tovornjakov, pri nas pa nočejo začeti s carinjenjem v nedeljo ponoči, temveč čakajo na redni delovni čas. Laže je z vagoni, ker se carinijo v turnusu, kadar se jih zbere zadostno število, toda to ne velja za kamione. Zaradi tega je tudi vse manj izkoriščanja kamionskih prevozov. Kadar govorimo o učinkovitejšem izkoriščanju tovornjakov, je za nas posebno zanimivo, kako rešiti vprašanje tranzita. Gre namreč za to, da danes ne moremo prevažati blaga iz ene države v drugo pred-naše države. Blago lahko naložimo samo na meji in ga potem prepeljemo v drugo državo. To se nam v praksi pogostokrat maščuje. Precej je blaga, ki ga je treba prepeljati z Reke v Avstrijo, toda ni ga toliko za nasprotno smer in zato pogostokrat vozijo naši tovornjaki pol prazni. Toda v Avstriji je precej blaga, ki bi ga lahko transportirali v Trst oziroma v Italijo, vendar je to že tretja država, tak prevoz pa nam, kot rečeno, preprečujejo predpisi. Razen vseh teh preprek pa zadnji čas naletimo še na eno, ki jo lahko krstimo za nelojalno konkurenco. Ne gre za bojazen, da bi nam eno izmed dvajsetih manjših podjetij prevzelo naš posel — ne, temveč gre za to, da ,s svojim poseganjem vplivajo na znižanje cen transporta. Tako mi ne izgubljamo samo dela blaga, ki ga prevažamo, temveč tudi del dohodka zaradi celotnega znižanja cen, ki jih povzroče ti manjši preštevilni transporterji. Sprejem minimalnih tehničnih pogojev za opravljanje transportnih uslug bi bil vsekakor zdravilo za te bolečine, toda prepričan sem, da ne bi tega povsem »ozdravili«. V vsakem primeru pa ne bi kazalo opustiti določenih norm, ker nima nobenega smisla, da zaradi nekih nerešenih notranjih odnosov izgubljamo vsi. ORGANIZIRANO PRESKRBOVANJE BLAGA ZA NOTRANJI TRANSPORT V notranjem transportu že občutimo posledice počasnejšega gospodarskega razvoja. To je vidno v upadanju udeležbe notranjega transporta pri, skupnem prdmetu blaga, kar ni samo posledica absolutnega porasta prevozov blaga v izvozu, uvozu ali tranzitu. Če se omejimo samo na poslovanje našega podjetja (ali drugih podobnih gospodarskih organizacij), padec ne bi smel biti tako razsežen, kot je zabe- ležen, če bi bile vse akcije sinhronizirane. Če je porast proizvodnje v povprečju nekoliko manjši kot prejšnja leta, to ne pomeni, da vse panoge ne izpolnjujejo plana. Stagnacijo na notranjem trgu bi lahko odstranili z boljšo organizacijo, natančneje povedano s preskrbovanjem blaga za transport, kar bi omogočalo znižanje stroškov in tudi prodajnih cen uslug. V tej smeri so že podvzeti nekateri ukrepi, ki tudi že dajejo neke rezultate Mi na primer sodelujemo s podjetjem Ljubljana-transport na takšni osnovi, zato je disponira-nje blaga bolj ali manj centralizirano. Vse to obračunavamo na osnovi udeležbe tekočega kilometra. Rezultati takšne kooperacije so predvsem v boljšem izkoriščanju kamionskega prostora, kar je z vidika produktivnosti dela eden od najvažnejših elementov v naši panogi. Takšna kooperacija je nedvomno koristna, toda to ni dovolj samo za eno podjetje, ki si prizadeva razširiti trg. Širšo sinhronizacijo pa bi lahko uresničili edinole prek poslovnih združenj prevoznikov, ki med drugim preskrbujejo posle za svoje člane. Takšna pot za izkoriščanje kapacitet je povsem upravičena, zato smo prepričani, da je treba pri njej vztrajati. Potrebno pa je med drugim reči, da to preprečujejo številna podjetja in zadruge, ki niso specializirana za špedicijo in ki imajo nad 80 % tovornjakov. Njihovi tovornjaki pripeljejo blago v neko mesto in potem vozijo od podjetja do podjetja in iščejo posel, da ne bi vozili domov s 'praznim vozilom. Zaradi tega nudijo nižje cene, kar je vsekakor nelojalna konkurenca in nedovoljen posel. RASTKO GUZINA Poleg ostalih, je bilo temu pro-°lemu posvečeno skupno posvetovanje Centralnega odbora sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije, Zvezne gradbene pomore in Zveze gradbenih in-^irjev in tehnikov Jugoslavi-to> ki je bilo dne 15. 1. 1962 'l Beogradu. Poleg članov Centralnega odbora sindikata grad-Penih delavcev Jugoslavije, »Pravnega odbora in odbora za kadre in šolstvo Zvezne gradbene komore in Glavnega odbo-ra Zveze gradbenih inženirjev to tehnikov Jugoslavije je posvetovanju prisostvovalo večje število predstavnikov gradbenih Podjetij, šol, fakultet, družbeno Političnih organizacij in držav-tiih organov. Iz referata in ko-referatov, podanih na posvetovanju, kakor diskusije udeležencev zborovanja, je jasno vi-?*eti pomanjkanje strokovnih kadrov, kar je eden osnovnih elementov, ki preprečujejo hitrejši napredek in modernizaci-■1° gradbeništva. Tehnični napredek in vse y ec3a delitev dela v gradbeni-s-vu danes zahtevata številne in raznovrstne strokovne kadre. Pa seveda zahteva izmenja-v° dosedanjega načina izobraževanja, formiranje novih profitov kadra in njihovo prilaga-tanje pogojem v proizvodnji. Ustanove za izobraževanje se morajo vse več orientirati na dajanje specializiranih kadrov za določena delovna mesta in delovne operacije, za pravilno upravljanje, vzdrževanje gradbenih strojev, za proizvodnjo sodobnih gradbenih materialov in vgrajevanje montažnih elementov. Izobraževanju kadrov v gradbeništvu se posveča vse večja pozornost. Dvignil se je interes za izobraževanje in priučeva-nje pri samih delavcih, kakor tudi pri samih gospodarskih organizacijah. V nekaterih gospodarskih organizacijah se je do 80 «/o skupno zaposlenih delavcev prijavilo za razne tečaje in seminarje za strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje. Število delavcev v večernih^ šolah stalno raste, kakor tudi število izrednih študentov. Po podatkih, zbranih iz desetih podjetij, delavci želijo prvenstveno, da se strokovno izpopolnijo, zatem pa, da pridobijo tudi še določeno splošno in družbeno ekonomsko znanje. Delovni kolektivi in njihovi organi upravljanja kažejo vse več razumevanja, da je za uspešno delo, povečano proizvodnjo, produktivnost dela, za vzdrževanje in racionalno koriščenje mehanizacije potreben strokovno šolan kader. Resolucija Zvezne ljudske skupščine o strokovnem izobraževanju kadrov in novi sistem delitve dohodka sta poleg navedenih dokumentov prav tako pozitivno vplivala na kvaliteto in kvantiteto izobraževanja. Tako je n. pr. šlo skozi razne načine izobraževanja v 1. 1958, pred uveljavljanjem novega sistema delitve dohodka, skupno 4595 delavcev, a v 1961. letu 14.423 ali več kot dvakrat več glede na 1958. Za razne načine izvenšolskega izobraževanja v 1960. letu je bilo porabljenih okrog 102,625.000 din ali povprečno na osebo 7168 din. To pomeni, da so skupno porabljena sredstva za izobraževanje in izpopolnjevanje neposrednih proizvajalcev 1960. letu zvišana za 6,5-krat v odnosu na 1953 leto ali 2,8-krat za enega delavca. Ti podatki, čeravno niso popolni, nam dajejo zaokrožene ocene in kažejo tendenco porasta interesa za strokovno izobraževanje. Resolucija je pospešila reševanje kadrovskih problemov in strokovnega izobraževanja. Višina materialnih sredstev za strokovno izobraževanje se stalno veča, kar nam nazorno prikaže sledeči podatek: deset gospodarskih organizacij je v 1960. letu porabilo za vse načine izobraževanja skupno 63,564.754 din, dočim so v iste svrhe za 1961. leto planirali 132.272.935 din, kar je za celih 108 % več glede na porabljena sredstva v 1960. letu. Gospodarske organizacije se vse bolj orientirajo na zagotovi- tev strokovnih kadrov iz lastnih moči. V teku 1960. leta je šlo v desetih gospodarskih organizacijah skozi vse načine izobraževanja 4025 delavcev, medtem ko naj bi 1961. zajelo 5616 delavcev. To je povečanje za 39,5 odstotkov in je bil ta plan v celoti izpolnjen. V planih za leto 1962 pa je prav tako predvideno znatno povečanje. V mnogih podjetjih so znatno povečali število štipendistov na fakultetah in srednjih strokovnih šolah. Tako je bilo število štipendistov v šestih anketiranih podjetjih v 1960/61. letu skupno 128, v letu 1961/62 pa se je to število povečalo na 192, kar je za 50% več. Nasproti tem podjetjem pa se še vedno najdejo podjetja, ki se orientirajo zgolj na izšolane kadre. Splošno mišljenje je, da je osnovna slabost v dosedanjem sistemu izobraževanja v neplaniranju potrebnih kadrov s strani podjetij. Zaradi tega je treba planiranju potrebnih strok in profilov kadra posvetiti vso pozornost. Podjetja imajo vse možnosti, da realno ocenijo, koliko jim je potrebno kadrov, da sprejmejo primeren plan in program strokovnega izobraževanja za svoje konkretne potrebe, specifičnosti poslovanja, tehnično opremljenost, organizacijo in delitev dela. BOŠKOVIC-LAKIC MNENJA • MNENJA • MNENJA O CENAH, MARŽAH IN TRGOVINI NA DROBNO Večja akumulativnost kljub znižanju cen j Tovariš STANE FELE, podpredsednik okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, odgovarja na naše vprašanje: »Kaj ste predvideli za stabilizacijo cen v trgovini in kako bo predpisano znižanje cen vplivalo na razvoj trgovine«. Nedvomno sodijo ukrepi za stabilizacijo cen med najpomembnejše ukrepe v zvezi s konsolidacijo našega gospodarstva. Nekateri izmed njih bodo primorali trgovinske kolektive, da odpravijo slabosti, ki so doslej najbolj ovirale razvoj trgovine in z njo tudi akumulativnost Naj jih na kratko navedem, čeprav smo jih nadrobneje že obravnavali v resoluciji o letošnji politiki gospodarskega razvoja v ljubljanskem okraju: • Temeljna pomanjkljivost naše trgovine in glavna ovira pri njenem razvijanju je pomanjkanje prodajnega prostora v detajlistični trgovinski mreži. • Detajlistične trgovinske organizacije so preveč razbrob-ljane. V okraju jih je kar 81. Vse razpolagajo s tako majhnimi sredstvi, da se ne morejo niti modernizirati niti razširiti prodajnega prostora. • Odtrganost trgovine na drobno od trgovine na debelo podaljšuje pot od proizvajavcev do potrošnikov, jo podražuje in ovira prilagajanje proizvodnje zahtevam tržišča. • Instrumenti novega gospodarskega sistema vsekakor dajejo trgovini na debelo več možnosti za povečanje akumulacije kakor trgovini na drobno. Nadaljnja orientacija v razvoju trgovine mora seveda vse te pomanjkljivosti upoštevati in predvideli ustrezne ukrepe proti njim. Predvsem kaže intenzivno povečati prodajni prostor, in sicer večidel s sredstvi same trgovine. Lani jih je le-ta vložila v svoje sklade skoraj 6 milijard, Ker se sredstva ustvarjajo pretežno v grosistični zunanji trgovini, naj bi detajlisticno prodajno mrežo krepile predvsem trgovinske organizacije te vrste. Proizvodnja pa bi se približala tržišču, če bi producenti odpirali lastne trgovine na drobno. Predvsem pa kaže številne majhne detajlistične trgovine združiti in jih nasloniti na obstoječo grosistično trgovinsko mrežo, da se zmanjšajo režijski stroški, poveča akumulativnost in omogoči večja specializacija. Da ne bi zaradi tega prišlo do tako imenovanega krajevnega monopolizma v trgovini, naj bi velike trgovinske organizacije, to je kombinirana grosistično-detajlistična podjetja, na široko razpredla svojo prodajno mrežo in s tem ustvarila možnosti za večjo medsebojno konkurenco. Za razvoj detajlistične trgovine oziroma za povečanje njenega prodajnega prostora bi lahko trgovinske organizacije tudi skupno skrbele in sicer z združevanjem sredstev v občinskih ali okrajnih mejah ali na posameznih področjih. NAMESTO KOREKTURE CEN POVPREČNE MARŽE In zdaj se vprašajmo, kako bodo administrativni ukrepi, katerih glavni cilj je znižanje cen na raven v decembru 1961, vplivali na razvoj trgovine? Predstavniki okrajnega in občinskih ljudskih odborov, trgovinske zbornice in Sekretariata za blagovni promet pri Izvršnem svetu LRS so se sporazumeli, da bi bilo z zniževanjem cen pri vseh prodajnih artiklih preveč administrativnega dela, sam postopek pa nestimulativen za trgovino, ker bi ji popolnoma vezal roke pri gospodarjenju. Sprejeto je bilo stališče, naj se namesto korekture cen predpišejo povprečne marže za posamezne trgovinske grupe, v okviru katerih naj bi trgovinske organizacije samostojno gospodarile. Predpis o maksimalni dopustni povprečni marži naj . bi tako izvajali, da bi periodično pregledovali posamezne trgovinske organizacije in ugotavljali razlike v ceni, ki so nastale po prejšnjem pregledu. Pri tem ne bi upoštevali razlik. ki so jih trgovinski kolektivi dosegli z rabati, kasaskonti In drugimi bonitetami proizvajavcev, Marža, ki jo trgovinske organizacije dodajo nabavni ceni in jo plača potrošnik, pa ne bi smela preseči dopustne višine. Izjema bi bili tisti množični artikli, katerim se cena posebej določa, in artikli, ki jim že pro-izvajavci sami določijo prodajno ceno. S predpisovanjem povprečne marže bi celoten postopek zelo poenostavili in dosegli enako startno osnovo za večje skupine trgovinskih organizacij. Pri določanju marž v detajlistični trgovini bodo glavno vlogo odigrali občinski ljudski odbori, medtem ko bo marže v grosistični trgovini določil Sekretariat za blagovni promet pri Izvršnem svetu LRS. Ne glede na to, da bodo omenjeni oblastveni forumi določali povprečne marže, so predstavniki občinskih in okrajnega ljudskega odbora ter trgovinske zbornice skupno razpravljali o njihovi višini in že tudi predlagali, kolikšne naj bi bile v posameznih trgovinskih grupah: Za celotno manufakturno in galanterijsko grupo naj bi znašala detajlistična marža 15 %, za kovinsko 17 %, za kemično 20% in za keramično prav tako 20%. V prehranski skupini naj bi za tiste trgovinske organizacije, ki prodajajo pred-pakirano blago, veljala 20 % marža, za druge pa 18%. Za specializirane detajlistične trgovine, ki prodajajo sadje in zelenjavo, naj bi znašala detajlistična marža 13 %. Izhodišče pregledanih marž so bile lanske povprečne marže najbolj rentabilnih trgovinskih organizacij. Potemtakem že sam start zagotavlja, da se najdonosnejšim detajlističnim trgovinskim organizacijam ne bo zmanjšala akumulativnost in da lahko ostanejo samostojne, manj donosne pa bodo z razmeroma nizko maržo prisiljene, da se reorganizirajo oziroma naslonijo na grosiste in se z njimi povežejo v enotno trgovinsko mrežo. Pri tistih trgovinskih grupah, ki že imajo specializirane grosistične trgovine, so predvidene nizke detajlistične marže, grosistične pa malo višje; v tistih grupah, ki pa že po značaju dela morajo imeti specializirane detajlistične trgovinske organizacije in nimajo specializiranih grosistov, je predvidena višja dopustna povprečna marža v nadrobni prodaji. Zlasti oster kurz so omenjeni predstavniki zavzeli do de-tajlističnih trgovinskih organizacij, specializiranih za prodajo sadja in zelenjave. In sicer predvsem zato, da se povežejo neposredno s proizvajavci ali z grosisti, ki nosijo riziko za kvar in izmet, medtem ko ga v detajlistični prodaji skorajda ni, ker se blago običajno dnevno nabavlja. O vseh teh predlogih bodo seveda razpravljali še občinski ljudski odbori in svoje sklepe prilagodili celotni gospodarski politiki komune. Ob koncu naj še povem, da so predstavniki občinskih ljudskih odborov, trgovinske zbornice in okrajnega ljudskega odbora prišli do predlogov o dopustnih povprečnih maržah po temeljitem razgovoru o njihovem vplivu na posamezne trgovinske organizacije in grupe. Enotni so si bili tudi v tem, da lahko predlagana orientacija skupno s pravilnim odmerjanjem kvot za osebne dohodke poveča elastičnost v poslovanju trgovinskih organizacij,' hkrati pa z ekonomskim pritiskom pospeši reorganizacijo trgovine in ji zagotovi tolikšno akumulativnost. da se bo lahko hitreje razvijala. Pripomba uredništva: čeprav se v celoti ne strinjamo z vsebino in stališči tega prispevka, ga objavljamo z željo, da bi se razvila razprava o tej problematiki. niiiiiiiiiininiiniiiiis)ni!niijiiiiiiii)inniiiioiiinRiinniininininiiiiiiiiiiHU!iir KAIEIDOSKOF 1 Odkar živi med njimi, ga ljudje cenijo kot zdravnika. jj Do nedavna so ga cenili tudi kot človeka. Z vsakomur |§ je prijazen in dober, zakaj ga ne bi cenili? 1 Čez noč pa je njegova človeška cena padla. fl »Lovec na denar,« so začeli šušljati ljudje, ki so ga E prej hvalili. g »špekulant,« so pritrjevali drugi. »Več zasluži kot m štirje rudarji.« m Govorice o astronomskih zdravnikovih prejemkih so B se razširile v Ljubljano. Ljudje s plašnicami Posebna komisija se je odpeljala k viru teh govoric, prelistala pravilnik o delitvi osebnih dohodkov v bolnišnici, kjer dela »zaslužkar«, se pogovarjala o tem in onem in celo z zdravnikom, ki ji je dal delo. Ob vsakem takem službenem posegu pa ji je postajalo jasnejše, da so ljudje dvignili vihar v kozarcu. Kakor da bi jim kdo ob pogledu na zdravnikove prejemke nadel nevidne plašnice. Videli so samo denar, veliko denarja, zdravnikovega dela in življenja pa ne. Že tri leta zapovrstjo si ta <*zaslužkar« ni mogel privoščiti letnega oddiha, vsak dan dela od jutra do noči, ker daleč naokrog ni drugega zdravnika. Celo spi v bolnišnici, da je bolnikom takoj pri roki. Za zasebno življenje in razvedrilo kratko malo nima časa. Pa si obojega enako želi kot drugi. Debela kuverta ob koncu meseca je slabo nadomestilo za izgubljeno prostost in za vse tisto, za kar je prikrajšan. Ljudje so zdaj utihnili. Sram jih je plašnic, s katerimi so nekaj časa gledali na svojega zdravnika. Pa mu tega ne rečejo. Navsezadnje tudi ni potrebno. Dovolj, da vidijo v njem spet človeka. In da z drugačnimi očmi gledajo na njegovo delo. Zdravnik dela naprej, kakor da bi se nič ne zgodilo. In tudi s tem dokazuje, da je človek. g 1 Poročnik Dub v krilu I | Postal sem, prisluhnil, pa sprva sploh nisem mogel verjeti, da kričanje, ki sem ga slišal, prihaja res iz uprave podjetja. Ne bi mogel povedati, za kaj je šlo, in tega tudi niso mogli povedati drugi ljudje, ki so z menoj vred stali na dvorišču in ugibali, kaj se dogaja v prvem nadstropju. Bilo je slišati, kot da nekdo nekomu nekaj očita, potlej se je glas sprevrgel v nekakšno izredno ostra opozorilo in takoj nato so besede izzvenele kot grožnje, potem pa so se očitki opozorila in grožnje pomešali v nerazumljiv krik. »Mo) duš,« sem dejal, »tu gre pa zares.« Dekle v uniformi natakarice mi je rekla: »Takšna je pač njena navada.« Kričanje je za hip pojenjalo in zaslišali srna jecljanje, potem pa je spet nekdo zakričal — zdaj sem bil gotov, da gre za žensko — in sem vprašal: »Kdo pa je tako hud?« »Dekle v uniformi natakarice je skomignila z rameni in rekla: »Administratorka, kdo pa drug.« Spet sem nastavljal ušesa, pa ničesar nisem mogel razumeti. »Zakaj pa gre?« »Kdo ve, takšna je pač. Ni zdrava, če ne kriči. Zato kriči. Za prazen nič. Ne vem zakaj, ampak tisti hip sem pomislil na do-1 brega vojaka Švejka in na poročnika Duha, ki je tudi 1 zelo rad kričal, zavedajoč se svojega poslanstva, in je g Švejka onegavil: »Ali me poznate? Ne, vi me še ne po-= znate! Pa me boste že spoznali!« E Zenska v uniformi natakarice ie rekla: »Tole ni še S nič. Je še huje. Nekaj jo piči in potem... Toda človek | se vsemu privadi.« 1 In je odšla. Iz pisarne v prvem nadstropju pa je bilo še vedno fg slišati kričanje in še zdaj ne vem, za kaj je šlo, toda §g to niti ni posebno važno. H KRONIKI TEDNA SO PRISPEVALI: 1. Prebivavei Črne — MARIOLA KOBAL 2. Gostinsko podjetje »Sokol«, Ljubljana — J. VOLJČ Iz zapisnika seje kolegija z dne 28. maja: »Tovariš direktor je v svojem izvajanju energično podprl vse najnovejše politične dokumente našega družbenopolitičnega vodstva in poudaril, da je nova linija, ki jo ti dokumenti napovedujejo in terjajo, rezultat teženj vseh gospodarskih organizacij, ki se v svojem poslovanju srečujejo z nepravilnimi pogledi na gospodarjenje s strani drugih gospodarskih organizacij. Izrazil je mnenje, da bodo sedaj vsa podjetja, s katerimi sodeluje naša tovarna, in tudi tista, ki so nam doslej metala polena pod noge v imenu konkurence, morala čimprej urediti svoj odnos do drugih podjetij na podlagi socialističnih principov.« Iz poročila osnovne organizacije ZKS občinskemu komiteju ZKS z dne 31. maja: »Zadnji sestanek naše osnovne organizacije je izzvenel v znamenju popolne privrženosti našemu vodstvu, ki je v zadnjem času nekajkrat opozorilo na napake posameznikov, gospodarskih organizacij in poli-tično-teritorialnih enot. Po podrobni analizi sedanjega stanja v proizvodnem in riružbeno-po-litičnem razvoju pri nas so številni diskutanti poudarjali,, da moramo elani ZK na vse te probleme gledati dialektično, kajti drugače se bi hitro znašli sredi nepomembnih drobni arij, ki bi nam zakrile pogled na perspektivo. Zlasti je bilo poudarjeno, da vsega tega, o čemer sedaj govorimo, ni moči marksistično dojeti, če se ne bi poglobili v dela klasikov marksizma. Citati iz Kritike gotskega programa, Kapitala in Anti-Duhringa, ki jih je navedel tovariš sekretar, so nam služili kot opozorilo, da se brez tega znanja ni mogoče vključiti v propagiranje naše nove linije. Zato je osnovna organizacija sklenila, da bo organizirala tečaj, v katerem naj bi se naši člani seznanili z učenjem klasikov marksizma. Udeležba bo obvezna.« Iz poročila, ki ga je delavski svet poslal občinskemu zboru proizvajavcev dne 5. junija: »Na naši današnji seji smo v zvezi z naj novejšo linijo razpravljali o težavah in slabostih naših trgovskih partnerjev ter konkurenčnih podjetij in ugotovili: Konkurenčno podjetje iz sosednje občine prodaja svoje izdelke od 10 do 15 e/o ceneje zato, da bi nam nelojalno konkuriralo, kar je v naših razmerah vsega obsojanja vredno. Taka konkurenca, ki je rezultat njihove premajhne skrbi za človeka (saj v tej gospodarski organizaciji’ delijo do 15 »/e manjše osebne dohodke kot pri nas) nima nobene zveze s prizadevanjem za zboljšanje življenjske ravni delovnega človeka, Zato predlagamo, da odgovorni občinski organi vskladijo osebne dohodke našega in omenjenega konkurenčnega podjetja na osnovi našega plačilnega nivoja, kajti v nasprotnem primeru so onemogočena osnovna načela našega gospodarjenja, naši osebni dohodki in vsa naša skrb za človeka. « Iz zapisnika sestanka sindikalne podružnice z dne 11. junija: »Tovariš predsednik je uvodoma poudaril, da se izvršni odbor sindikalne podružnice povsem strinja z zaključki dosedanjih sestankov v podjetju. Z zadovoljstvom je ugotovil, da so politični dokumenti v zadnjih dneh sprožili v podjetju živahno razpravo, ki pa je ostala na načelni ravni in se ni izgubila v podrobnostih ter medsebojnih osebnih obdolžitvah in je tako dala svoj konstruktivni prispevek k široki vsedržavni razpravi o zboljšanju gospodarjenja. Na osnovi njegovega izvajanja in kasnejše razprave smo na sestanku sprejeli naslednje sklepe: L Sindikat mora vedno in povsod stati na »špici« dogajanja in ne sme dopustiti, da bi razni demagogi in kritikastri onemogočili izvajanje njegove načelne linije. 2. Izvršni odbor bo takoj opozoril odgovorne organe na napake sosednjih in konkurenčnih podjetij ter storil vse, kat je v njegovi moči, da bi te napake odpravili.* Iz gradiva občinske komisije za delitev čistega dohodka: »Tričlanska komisija je dne 16, junija obiskala prej omenjeno gospodarsko organizacijo in ugotovila, da so v tem podjetju v prvih petih mesecih lanskega leta zvišali osebne dohodke za 32 odstotkov, medtem ko se je njihova proizvodnost dela zmanjšala za 3,8 odstotka- Ta svoj ukrep utemeljujejo z večjo skrbjo za človeka. V skladih imajo le nekaj sto tisoč dinarjev, v skladišču pa vso svojo polletno proizvodnjo. Svojih izdelkov ne morejo prodati, ker je njihova kakovost slaba in ker so dragi. Zaradi tega stoji podjetje na robu prepada.« JANEZ VOLJČ Pravilno razmerje Občinski zbor proizvajavcev je na svoji zadnji lanskoletni seji, ki je bila 5. maja 1961, razpravljal o delitvi osebnih dohodkov ter podprl predlog občinskega sindikalnega sveta, naj bi v vseh gospodarskih organizacijah in ustanovah, ki poslujejo po načelu dohodka, uveljavili razmerja 1 : 5 pri delitvi osebnih dohodkov. Ob prvi obletnici tega sklepa občinskega zbora proizvajavcev so se v občinskem središču sestali direktorji te politično-teritorialne enote in razpravljali o samo eni točki dnevnega reda: Kako deliti osebne dohodke. Vsi so poudarjali, da so v minulem letu, kljub težavam, ki so jih povzročali administrativni ostanki starega sistema delitve, vendarle uspeli urediti delitev osebnih dohodkov tako, da so upoštevali prej omenjeni sklep občinskega zbora proizvajavcev, in, kot so rekli, ta sklep, je postal njihova vsakodnevna praksa. Ko pa so začeli govoriti o številkah, je prišlo, kako bi rekel, do nekakšnega nesporazuma, ki se je sprevrgel v dokaj nedemokratično razpravo. Direktorja izvozno-uvoznega podjetja so namreč vprašali, koliko ima plače in on je rekel, da dobiva 125.000 dinarjev, kar je povsem v razmerju 1:5, direktor »Snage« pa je izjavil, da tudi pri njih velja razmerje 1:5 in on dobiva le 60,000 dinarjev direktor čevl j arsko-kro j aške obrtne zadruge pa je primerjal svojih 80.000 dinarjev plači iz- voznega direktorja in dejal, da je to krivica, ter poudaril, da so tudi pri njih uveljavili razmerje 1 : 5. Sestanek se je spričo razburjenja posameznih udeležencev končal brez kakršnegakoli sklepa. Istega dne so se pri poštnih predalih na glavni pošti srečali kurirji podjetij iz te občine in kot vsako jutro izmenjali pisma ter vrednostne pošiljke po načelu »zakaj bi jaz hodil v vaše podjetje in trgal čevlje, ko pa lahko ti storiš to namesto mene« in spet kot vsako jutro, rekli nekaj besed o svojih in družbenih razmerah. Človek v sivi flanelasti obleki z izrazom boksarja na ringu, ki je stal med kurirji, je dejal: »Kdo nam pa kaj more. Mi delimo osebne dohodke v razmerju 1:5. To je normala. Naš šef se je za to zavzel In njegova je obveljala in tako je ostalo in nihče nam nič ne more, gaj je v občini uradno predpisano razmerje ena proti pet.« Postarana kurirka z nogami, ki go se ji ukrivile zavoljo hoje je rekla: »Saj tudi Pri nas velja to razmerje, ampak..,« Takrat se je začelo: »Se že poznamo. Ti imaš 25 tisoč dinarjev, pa veš zakaj? Da bi tvoj direktor imel lahko 125.000 dinarjev. Ena proti pet. Ce bi imela 15.000, kot jaz, bi imel direktor ie 60.000 dinarjev. Ena proti pet!« Ne bom napisal vsega, kar so tedaj kurirji izjavili, kajti mnogo tistega papir ne bi prenesel — bili so namreč razburjeni in zelo hudi — in spričo tega svojih izjav seveda niso znali prav formulirati. Dan kasneje se je sestal občinski zbor proizvajavcev in sklenil: Z ozirom na živahne razprave na sestanku direktorjev naše občine in nekatere druge neuradne diskusije ter z ozirom na predlog občinskega sindikalnega sveta je zbor proizvajavcev na svoji seji po temeljiti analizi gospodarskega položaja in razmer, ki vladajo pri delitvi osebnih dohodkov, sklenil, da bo treba v bodoče mobilizirati vse naše sile, da bi pri delitvi osebnih dohodkov uveljavili razmerje ena proti štiri. J. V. On in njegovi prijatelji Smisel njegovega življenja je bil turizem. Italija, Nemčija. Ljubil je naravo. Kadarkoli je mogel, moči za za zadovoljevanje lastnih potreb mu ni manjkalo, je odpotoval v inozemstvo in se mimogrede obdaril s kakšnim turističnim doživljajem. Poleg turizma je vzljubil tudi umetnost. Siemens mu je bil nekam bolj pri srcu kakor Rubens, o Philipsu se je zelo pohvalno izražal-V Italiji je videl Alfa Romea. Prišel si je ogledat mesto, kjer je stala Romeova hiša (Julija ni bila njegov tip), tam pa... je našel tovarno avtomobilov. Občudoval je poslovni duh Italijanov. Bil je prepričan, da je Olivetti pisal pesmi in si je skonstruiral pisalni stroj zato, da bi jih lahko hitreje pisal. Hotel je vse vedeti. Ljubil je kulturo in zato je kupoval umetnost. Vse svoje sorodnike je preselil v tujino in, kakopak, oni so mu na debelo pošiljali darila. »Kako ne, bil je priljubljen in sorodniki so ga imeli radi,« so govorili njegovi znanci, prikrivajo skrivnost o oživljanju umrle žlahte, Mislili so pač, da zaradi velike ljubezni do pokojnih tet in stricev želi prepričati sebe in okolico, da še žive in da bodo večno živeli. Njega to ni motilo. Menil je, da je tehnika njegova poštenost in poštenost njegov največji talent. Po vrnitvi is inozemstva si ni dovoljeval neskončnih razprav in razgovorov. Cenil je samo bistvo, včasih pa, resda bolj poredkoma, je dal vsem slutiti, kolikšno srečo ima in kako mu je ta pojem z vsebino vred prirojen. Njegov besedni zaklad je bil zelo pomanjkljiv. Imel je navado reči: »Ti mi daš to In to, jhz pa tebi to in Gotovčeve »Nove brazde«) ter ves skromno število prvih izvedb (izključno slovenskih: Arnič — »Kresovanka«* Gobec — »Jutro«, Slavko Mihelčič " »Kladivo«). Nekateri skladatelji so bil' zastopani močno, spet drugi — ne mani pomembnih — nismo srečali. Vsak dirigent je pač izbral večidel že »uležana« dela, zato so skoraj vse izvedbe težile v tehnično briljantnost, celo v iskanje efektov, marisikatera pa je ob tern izgubila čar spontanega doživetja’ neposrednosti in zavzetega čustvenega sodelovanja. Nasploh pa: razmeroma visok procent renesančnih skladb (med njimi samo dva Gallusa, nobenega Lukačiča) in (temu sorazmerno?) nizek odstotek sodobneje orientiranih del, zlasti tujih (samo Genzmerjeve »Rimljanske napitnice«). Vse. skupaj torej verna slika razmer in obzorij, v katerih delajo naši amaterji. Seveda bi lahko zvezna revija tolikšnega obsega pokazala še precej več. — Trije od štirih slovenskih zborov so nastopili z deli drugih jugoslovanskih skladateljev, toda nihče gostov ni zapel nobene slovenske skladbe. \ O KVALITETI NASTOPOV (NEKAJ DROBCEV): Celo površnega P°' slušavca je presenetila številna moč posameznih ansamblov, saj so bili zbor'-s 50 pevci .v manjšini. Discipliniranost nastopov (če že odštejemo dovolj ko-m,odno. prihajanje in odhajanje z odra< ki se ga na podobnih prireditvah nikakor ne moremo otresti) ni zadovoljit® povsod, ne na pogled (ansambli, ki s° nastopali z notami) in ne slušne (neenotni dihi, nekajkrat celo vstopi, slU' čajnostno in zato nepravilno izstopanje posameznih glasov ali skupin, ritmičn0 labilne fraze, grobi poudarki, površne dikcija) — kar mogoče dovoljuje domnevo, da so v nekaterih zborih pomnožili število pevcev zgolj za nastop na mariborski reviji. Vsekakor nevaren i" napačen postopek. Najbolj očitno je pretežni večini nastopajočih ansamblov manjkala izobb' kovana glasovna kultura, bodisi v posameznih skupinah, bodisi v polneč zborovskem zvoku; z njo v zvezi so na- stajali tudi skoraj vsi (res da dovotl redki) intonančni spodrsljaji, neprijetn . zlasti v unisonih frazah in sforzat Vse to je seveda stvar posameznih dirigentov, četudi smo jih presojali predvsem po smiselnosti in stilni uravnovešenosti njihovih interpretacij. Sa1®' selnost: zlasti pri mlajših je bila očitn“ želja po zunanjem, virtuoznem lesku• pogosto pa so si dovoljevali čez ’met" hitre tempe ter tako popolnoma izmo 1®' čili besedilo (razumljivost izvajam kompozicije!), z dikcijo vred pa seveda intonančno in ritmično struktur" dela. Manj je bilo takih, ki so iz sk^ za. tehnično čim bolj eksaktne izvedbe držali- svoj ansambel pretrdo na val?', tih, da se nikakor ni m,ogel sprosti in so ostale izvedbe kljub vsem prizadevanjem vendarle nekoliko toge, «***” formirane. Končno sm.o slišali še nekaj »interpretacij« z očitno presvobod' nim spreminjanjem avtorjevih navod Najbolj boleča je bila pri skoT° vseh stilna podoba izvajanih Kmet'71*®' (zlasti renesančnih mojstrov! slišali s7Tl_ nekaj zelo grobih spodrsljajev: namenoma pretiranih poudarkov, ki so P°' polnoma razbili kontinuiteto glasben misli, nepotrebno, ostro punktirani"' nepravilno oblikovanje fraz pa tis*0' čemur pravimo v vsakdanjem žargo7*® »zabijanje«) ter gradnja celote, ti najtežje in najbolj občutljivo vprust nje, s katerim se mora spoprijeti s^e herni poustvarjavec. * Tudi na mariborskem srečanju ^ postalo očitno, da je edina prava šitev svobodnega amaterizma resnic*1 in čim večja kvaliteta, zakaj umetn os* je le ena — dobra nikakor pa profesionalna ali amaterska. Zato s_ bili dnevi v mestu ob Dravi zelo P° učni in zelo koristni, za kar velja vS zahvala tudi orgapizatorjem. BORUT LOPARNIK Kam s ca. 40 odstotki abiturientov osemletk? ..............1...1 lili I II llllllllllllllllllllllllllll itlIHIIIt!l!llll[l!itllfllfltllilll!IBIIIH!finilIitlllil8BHimiilIlllllllllltll!liltltltlltlil}IIIIIIlljlltHllt!!HnJHM8B(nililli!tl!HllUHIltHt!IHtll!lllllfllin MSU ODGOVOR DO JESENI? ocene informacije Dolgočasni Nušič Da problema ne kaže zapostavljati, se lahko prepričamo že ob podatku iz Minulega leta, ko so statistike razkrile, da 30,5 odstotka vse mladine, ki je končala osemletno obvezno šolanje, ni moglo nadaljevati šolanja niti v splošno-izobraže-■alnih šolah niti v strokovnih šolah niti se ni moglo zaposliti v neposredni proizvodnji in se, tako po poti priučevanja strokovno usposobiti za svoj bodoči po-viio. Morala je namreč ostati doma, S precejšnjo mero gotovosti pa moremo pričakovati, da se bo odstotek te mladine z letošnjim šolskim letom še bistveno Povečal ter se ustavil nekje pri 40 <'/<>. Takšna napoved pa velja tudi za prihodnja 11 i ak štiri leta — saj statistika rojstev prikazuje močno naraščanje števila otrok ~ če se seveda medtem bistveno ne bodo spremenile obstoječe šolske kapacitete, ^adi tega tudi lahko z vso upravičenostjo govorimo o izredno aktualnem družbenem problemu. Ali z drugimi besedami povedano, ? novim šolskim letom lahko pričaku-,ern°, da bo dobra tretjina vseh letoš-‘bih abiturientov osemletk morala °*tati doma. Če ta pojav poskušamo 0vrednotiti zgolj z gospodarskega aspekta, potem si bomo bržčas morali Priznati, da bo dotok srednje strokovno ^Posobljenega kadra v gospodarstvu °stal v prihodnjih nekaj letih skoro nespremenjen. Tako se bo bržčas ohrani-‘° protislovje v obstoječem razmerju Ped srednje in visoko strokovno uspo-^lienim kadrom, kljub temu da statični podatki razkrivajo razmerje 4 'Pzenirji na enega tehnika, moderna °rganizacija proizvodnje pa zahteva Prav obratno razmerje, tako bo hkrati 1 Pospešenim razvojem proizvajalnih sredstev pospešeno naraščala potreba P° tem srednje strokovno usposobi j e-nem kadru, a zadovoljivega dotoka ne , Treba pa je ocenjevati naraščanje tevila mladine, ki mora zaradi premajhnih šolskih kapacitet ostajati do-n'!a> tudi z vzgojnega gledišča. Petnaj-ta> sedemnajsta in osemnajsta leta so ja m reč v razvoju človeka ena najbolj PPrnih, saj se zaključuje njegovo pu-,ertetno obdobje in se v njem že zadnja oblikovati samostojna osebnost. tem obdobju postane še posebno do-Vzeten za vplive določene družbene Sfedine, v kateri se giblje. Zato ne Pt°re biti nobeno naključje, da se prav a mladina, ki ostaja doma, začenja pokopoma podrejati vplivom ulice, ne Vidi nobenih družbenih interesov in Poskuša najti zadovoljitev predvsem krojih trenutno porajajočih se intere-^°v- kar pa pogosto lahko povzroča jPočne karakterne deformacije. Pretežni Pol te mladine se družbeno ne udejstvuje r^’ se ne vključuje niti v družbenopolitične organizacije, niti v prosvetna -^uštva, niti telesnovzgojne organiza-kjo •.. Torej bi lahko rekli, za določe-0 obdobje je družba izgubila vpliv nad nHm. A tudi če s socialnega vidika oce-. lujemo omenjeni problem, si lahko g blikujemo en sam zaključek: treba *a bo čimprej rešiti. Ne samo, da se je a to mladini tako rekoč avtomatično Podaljšala pot do zaslužka za dve, tri n več let, s tistim trenutkom, ko ostane rJom a> pa tudi izgubi pravico do otro- t;eSa dodatka, s čimer pa se lahko bi-^ ter ?Iveno zniža njena življenjska raven. . emu v nekaterih primerih še to, da si Re more izbrati tistega poklica, ki bi §a želela... rr,3^?ratli teh in še številnih drugih, nič t P-l pomembnih argumentov bo po-g °n° v bližnji prihodnosti najti od-itQ /?r> kaj s to mladino, ki mora po _Ocani osemletki ostati doma. A da bo jj; Jal® biti rešitev hitra in obenem tu-h* .Etn°trna, menda ni potrebno še pose-■1 Poudarjati. nj,Zaradi teh in še številnih drugih, manj pomembnih argumentov bo potrebno v bližnji prihodnosti najti odgovor, kaj s to mladino, ki mora po končani osemletki ostati doma. A da bo morala biti rešitev hitra in obenem tudi smotrna, menda ni potrebno še posebej poudarjati. Ena izmed najbolj učinkovitih rešitev je lahko povečanje šolskih kapacitet. Pri tem pa se upravičeno vsiljuje vprašanje, katere šolske kapacitete povečati in do kolikšne mere, da bodo investicije rentabilne tudi za daljše časovno obdobje. Statistični podatki iz minulega leta nam bržčas lahko pomore j o kot dokaj dobra orientacija. Tako je bilo na primer v začetku minulega leta v Sloveniji na gimnazijah razpisanih 3336 prostih mest, zanje pa se je potegovalo 3646 kandidatov, na šolah za vzgojo učnega osebja je bilo 778 prostih mest, prijavljenih kandidatov pa celo manj, samo 663, na strokovnih šolah pa je bilo prostih učnih mest 6528, prijavljenih kandidatov pa 10.120. Žal slika ni povsem popolna, kajti ’ ni podatkov o številu tistih kandidatov, ki so nameravali priti do poklica po poti priučevanja. Vendar nam je lahko v delno pomoč podatek, da se je po končani osemletki v Sloveniji minulo šolsko leto zaposlilo 111 abiturientov, v gospodarstvu pa je bilo zanje prostih še 100 mest. Potemtakem lahko zaključimo, da kapacitet gimnazij v prihodnje ne bi bilo smotrno bistveno povečevati, saj so letos skorajda v celoti sprejele prijavljene kandidate in se je tako število v letošnjem šolskem letu vpisanih dijakov povečalo za približno 12*/e v primerjavi s predlanskim številom. Povečanje teh kapacitet bi bržčas tudi povzročilo, da bi se še bolj povečalo nasprotje med visoko in srednje strokovno usposobljenim kadrom, saj je gimnazija navsezadnje kot tip splošnoizobraževalne šole v bistvu vendarle samo pripravljalnica za študij na višjih in visokih šolah. Podobno tudi v letošnjem letu neizkoriščene kapacitete šol za vzgojo učnega osebja govore, da bi bile investicije vanje nesmotrne. Bržčas pa bi bilo vredno razmisliti, kako v prihodnje razširiti kapacitete v sistemu priučevanja, še posebno zaradi tega, ker je to najkrajša pot, da si mlad človek pridobi strokovno usposobljenost v svojem bodočem poklicu, obenem pa ima še vedno možnost širiti in poglabljati strokovno usposobljenost na vseh stopnjah. Toda vse kaže, da se mladina za to pot le težko odloči. Kako premagati ta njen odpor, bo ena izmed nalog poklicnih posvetovalnic. A priznati je treba, da tudi gospodarske organizacije branijo sprejeti v delovno razmerje abituriente osemletk. V veliki večini primerov pa so temu vzrok olajšave. ki jih morajo nuditi mladoletnim članom kolektiva in se zaradi tega boje, da bi se tako zmanjšal njihov proizvodni uspeh. Iz leta v leto naraščajoče število kandidatov za vpis na strokovne šole in hkrati tudi naraščajoče potrebe gospodarstva po tovrstnem kadru pa izpričujejo, da so investicije v kapacitete tega šolstva nujne. A ob tem bo potrebno rešiti še nekaj drugih problemov. Tako na primer še vedno ni dokončnega odgovora na vprašanje, kako zagotoviti financiranje teh šol, zaradi česar pogosto sedanje kapacitete niso še v celoti izkoriščene. Med mnogimi en sam primer: podjetji Iskra in PTT sta ustanovitelja šole za telekomunikacije in v njej vzgajata približno 300 delavcev za svoje potrebe, ker pa zagotavljajo šoli sredstva samo ustanovitelja, je približno dvesto učnih mest neizkoriščenih; pač zato, ker ni nikogar, ki bi prispeval sredstva. Pa, ali bi bila dolžna občina v tem in vseh drugih podobnih primerih prevzeti sofinanciranje ustanove in tako omogočiti, da bi šola lahko izkoristila vse svoje kapacitete? Ob sedanjih velikih razlikah med številom abiturientov osemletk in kapacitetami šol pa bi bilo bržčas vredno razmisliti tudi o tem, kako čimbolj izkoristiti tudi tako imenovan sistem vajenskih šol. Ob tem pa bi bilo potrebno poiskati odgovor na nekaj zelo pomembnih vprašanj: kakšne profile kadrov naj dajejo v te šole, kakšna naj bo njihova programska usmerjenost, kakšen naj bo režim učno-vzgojnega procesa, kdo naj bi bil ustanovitelj šol.. skratka, na novo proučiti tudi to možno pot strokovnega izobraževanja in vzgoje. Deloma to velja tudi za nekatere druge strokovne šole, na primer za tako imenovane kmetijsko gospodarske šole. Njihovo število namreč upada prav tam, ko potrebe po možnih oblikah izobraževanja nenehno naraščajo. Vse to pa so seveda rešitve, ki jih jC mogoče uresničiti v daljšem časovnem obdobju. Toda vsaj nekaj bi bilo potrebno ukreniti že do jeseni. Povsem brezupne razmere ob letošnjem vpisu vendarle niso. Ena izmed rešitev bi najbrž lahko bila v tem, da bi še bolj razvili sistem dopisnega šolanja. Morda bi del mladine lahko zajeli oddelki za odrasle pri rednih šolah. Nekatere šole bi bržčas tudi lahko osnovale podružnične oddelke in uvedle v njih instruk-tažno' službo. Vredno bi bilo razmisliti tudi o tem, da bi delavske univerze skupno z drugirrli vzgojno-izobraževal-nimi ustanovami in društvi — na primer s sodelovanjem šol, Ljudske tehnike, društva inženirjev in tehnikov... — pripravile posebne periodične seminarje s posameznih področij tehničnih znanosti in družbenih ved. Morda pa bi bilo vredno razmišljati tudi o tem, da bi osemletke same, seveda če imajo za to potreben kader, prostore in če bi jim občina zagotovila vsaj del sredstev, organizirale še neobvezni deveti in deseti razred s programom široke politehnične vzgoje, široke kmetijske Vzgoje, splošne izobrazbe — pač odvisno od gospodarske Usmerjenosti komune. V teh oddelkih bi mladina lahko pridobila osnovno znanje za svoj bodoči poklic, da bi kasneje brez posebnih težav nadaljevala študij v strokovnih ali splošno-izobraževalnih šolah ali pa se strokovno usposabljala v neposredni proizvodnji. Rešitev je veliko. Treba pa bo vsako posebej pretehtati. V eni občini bodo morda lahko uveljavili to, drugod spet drugo. Pač odvisno t od povsem specifičnih razmer. Edina zahteva, ki velja za vse, je ta, da je vsaka občina dolžna reševati problem te mladine, ker je to pač v celoti problem njenega nadaljnjega ekonomskega in družbenega razvoja. BOJAN SAMARIN Demanti in nov predlog Ker so se i> poslednjem času razširile govorice, da namerava Skupnost železniških podjetij Slovenije deložirali publjanski kinematograf Sloga, daje Špik naslednje pojasnilo. Predvsem so povsem neosnovane govorice, da naj bi Pris?o do deložacije tega kinematografa. Ljubljansko kine-rlbiografsko podjetje, ki je imelo doslej v najemu to dvo-mio, je sicer pred časom dobilo sodnijsko odpoved, toda jasnejši razvoj dogodkov je preprečil predvideno d.eloža-Občinski ljudski odbor je namreč s posebno odredbo 0 oc^ namembnost te dvorane, po kateri naj bi le-td še naprej služila za predvajanje filmov. Kljub temu pa sta obe stranki, to je ljubljansko kine-atografsko podjetje in Skupnost železniških podjetij, še rrvr ? sporu zaradi omenjene dvorane. Kinematografsko irije bi namreč rado doseglo vsaj desetletno najemno zgodbo, sicer se po njihovem prepričanju ne izplača vla-_ 1 j’ adaptacijo predvidenih 10 milijonov dinarjev, pri-Ir o 0 ie *° Podjetje sprejeti dvorano tudi v svojo ' ‘. Skupnost železniških podjetij pa v to ne pristane in - rmje, da potrebuje dvorano zase, za predavanja, pro ,e> večja zasedanja. Sln^0t VSe ^že, bo v spor okoli »zadeve kinematograf zohf1* tudi prizadeta ljubljanska publika. ‘Njene šar i* 0 ^e’ se v nobenem primeru ne bi smele zmanj-1 že S£daj ne prevelike kapacitete prostorov, namenjene za kulturno zabavno življenje. Zato prizadeta ljubljanska publika predlaga obema strankama v sporu, naj sprejmeta kompromisno rešitev. Ker je moral SKUD Tine Rožanc izprazniti Stekleno dvorano v Pražakovi ulici in je tako Skupnost železniških podjetij dobila prostore za zasedanja samoupravnih organov, za seminarje in ker ti prostori tudi sedaj še niso polno izkoriščeni, naj bi v Slogi tudi v bodoče predvajali filme. Najemna pogodba 'med obema strankama pa naj bi se glasila tako, da bi zagotavljala Kinematografskemu podjetju rentabilnost investicije v adaptacijo dvorane, Skupnosti železnic pa, da jo Uporablja v času, ko v njej ni predstav. ŠPIK Med letošnjimi kandidati za puljski filmski festival je tudi po Nušičevi komediji posneti film beograjskega podjetja »Avala« — »Dr«. Kako bo film dočakala in sprejela puljska Arena bomo lahko slišali že čez dober mesec, medtem po o tem nekaj predhodnjih vtisov. Že ob filmani komediji »Gospa ministrica« so režiserju Žoržu Skriginu marsikaj očitali. Predvsem pa so kritiki menili, da režiser ni znal najti izrazitega filmskega izraza in da je gradil predvsem na filmani odrski postavitvi, s čimer je bilo delo okrnjeno v svojem specifičnem izrazu, saj ni zadovoljivo v osnovnih filmskih prvinah: dinamiki in temu ustreznem vzdušju, hkrati pa je v težnji po filmski izraznosti, z dogajanjem posameznih scen, obledel značilni stil Nuši-čeve komediografi je, njegova družbena satiričnost in ostrina. Nušičevega »Doktorja« je posnela in režirala Soja Jo- vanovič. Delu tokrat v,e moremo očitati enostavnega odrskega posnemanja, ker je režiserka poskrbela za dokaj pestro in menjajoče se okolje, ki ga na odru ni mogoče ustvariti. Poskrbela je tudi za sodobno obarvane prizore iz življenja, kakršne lahko danes srečaš po vseh večjih evropskih mestih, s sentimentalnimi pevskimi in drugimi vložki pa je skušala delu dati prizvok melodrame. Kljub velikemu prizadevanju, podati Nušičevo delo čimbolj pestro in razkošno, pa človek kaj kmalu pozabi, da gleda delo tega pomembnega družbenega satirika. V tej čudni primesi izginja Nušičeva ostrina in jedkost, njegov stil in humor. Včasih postane gledavcu celo dolgočasno. Delno rešuje film nekaj priznanih igravcev, kot je Milivoje Zivanovič, Mija Aleksič in nekateri drugi. Vendar pa dela tudi to ne more uvrstiti med solidne filmske stvaritve. I. B. 7 S" Proizvodnja »Avala -film«: »Dr.« ! Dokument dobe Bratko Kreft: KALVARIJA ZA VASJO V svoji ogromni in mno-gostrani literarni ustvarjalnosti je književnik dr. Bratko Kreft del svojih prizadevanj že od prvih začetkov posvetil tudi prozi. Poznamo ga morda bolj kot dramatika, literarnega zgodovinarja ter vedno svežega in dinamičnega spremljevavca vsega našega kulturnega življenja, vendar so tudi njegova prozna dela nedeljiv del njegove literarne in človeške osebnosti. Nekaj tekstov iz njegovega precej obsežnega pripovednega opusa je zdaj ponovno izšlo v posebni zbirki Kalvarija za vasjo in druge povesti iz Prlekije. V njej objavljene črtice in povesti so bile razen dveh, ki sta prvič objavljeni, napisane v letih 1924 do 1935. Morda so nam zaradi tega zgodbe po svojem stilu in motivih že nekoliko odmaknjene in nas ponekod malce nabrekli ekspresionistični način pisanja, pomešan s kritičnim realizmom, moti ter zmanjšuje prepričljivost teksta. Toda čeprav po umetniški plati te povesti in črtice ne predstavljajo izrednega dela, ohranjajo svojo vrednost, predvsem še kot odraz avtor- jevega pogleda na svet in kot dokument dobe, ki jo nakazujejo. Avtor je v njih z globoko prizadetostjo in z avtobiografskimi elementi orisal socialno podobo preprostega človeka iz Prlekije, predvsem viničarja in njegovo borbo za obstoj, neusmiljeno pa je obsodil moralno puhlost malomeščanske družbe med obema vojnama. Živo in iskrivo napisani odlomki se prepletajo s ponekod malo naivnimi orisi avtorjevih junakov in njihovih težav v socialno in politično tako razdvojenem svetu dvajsetih in tridesetih let, kot celota po. je zbirka zanimiv in zaključen prikaz dobe in dogajanj na določenem zemljepisnem področju, dobe, ki je že davno za nami, vendar pa nosi v sebi korenine upora in s tem tudi danajšnje stvarnosti. Zbirko Kalvarija za vasjo je izdala Pomurska založba v Murski Soboti, opremil po je Lado Danč, uredil pa Vanek Šiftar. Posebna vrednost je doslej najpopolnejša bibliografija Kreftovih del, ki je dodana zbirki in ki nazorno prikazuje obsežno avtorjevo 40-letno dejavnost. M. S. Kam vodi pot? j I * Med številnimi obračuni žal. Koliko bolj sproščeno iztekajočega se šolskega le- bi igrale te mlade glave, ta smo to pot obiskali pro- ko bi izvajano glasbo redukcijo glasbene šole »Svo- zumele tako, kot jo razu-boda« Ljubljana-Center. mejo njihovi starši, ki so Nič posebnega ne moremo jih v šolo poslali. Natanč-zapisati o njej, če seveda ne je: je produciranje Avse-ne štejemo med posebnosti nikovih napevov, kar naj-temeljito pripravljenih in bolj ponesrečeno izbranih kot vedno mnogo preštevil- odlomkov iz priljubljenih n ih točk (kaj res mora sle- romantičnih kompozicij ter hemi teh večerov trajati povprečnih, če ne celo pod-debeli dve uri in čez?). Pa povprečnih skladb docela vendar me že zlepa ni pu- nepomembnih avtorjev res stila kaka prireditev v to- lahko tisto — kar bo etično likšnih dvomih! Vznemir- oplemenitilo te doraščajoče Ijivo je že vprašanje, čemu ljudi, ki jih bomo že jutri v eni sami komuni dve na vse kriplje skušali po-glasbeni šoli in še nevar- vezati z glasbo, jih priva-nejša ostra razmejitev: na diti, da bi jim postala opo-eni teži ves pouk h »klasič- ra za vse življenje...? nim« instrumentom na In tako sem odšel s tega drugi gospodarita samo mladostnega in prisrčnega harmonika in kitara (ki je koncerta z mešanimi ob-očitno postala »ljudski« čutki — in s trdnim pre-instrument. Ne nasprotu- pričanjem, da brez primer-jem temu ali onemu pouku, ne literature ne bomo mo-a vprašati velja, kaj je oba gl j nikoli upravičiti nave-zavoda tako ostro ločilo zovanja mladine na »ljud-med, seboj. Karakter same- ske« instrumente. Popevka ga dela ali nemara vzroki, ali »domača viža« v otroko-ki z glasbeno vzgojo mladi- vi psihi ne pomeni istega ne nimajo nobenih nepo- kot v odraslih in kar je ne-srednih zvez? komu razvedrilo, lahko Ko sem namreč poslušal drugega ogroža. Glasba pa te na pol ali še čisto otro- je le ena in se ni nikoli ke, kako se kdaj pa kdaj ravnala po primernosti za tudi brezuspešno mučijo z ta ali oni instrument. — ne Veljalo bi torej premisliti, mi Zaradi mladine in zaradi muziko, ki še nikakor ustreza njihovi psihi, .................. je bilo nekajkrat iskreno bodočnosti. L. B. Lssetesc 1 Zaključna produkcija glasbene šole »Svoboda« Ljubljana- Center »Strašno, kako slabo poznate položaj, gospod Strick.« Okrožni vodja gre s konicami prstov preko čela in senc. Težko in utrujeno diha. »Preutrujeni smo, gospod Strick. Svoje moči smo izčrpali do kraja. Zakaj bi jih radi zmleli z divjim propagandističnim delovanjem? Zakaj vcepljate nemir in negotovost med vojaki? Zakaj vse aretacije? Zakaj večni pritisk?« »Zelo se čudim, gospod okrožni vodja. Iskreno si prizadevam, da bi izločil svinje. In kaj pravite vi? Nobenih težav, obzirnost, mir! Tako ne gre dalje. Ne, . gospod okrožni vodja! Omahljive riti je treba obrcati, da bodo popokali tvori na njih.* Ne, tega okrožni vodja ne razume. Strick sodi nekam drugam. Njuni poti ne moreta vštric. Steklena stena. Toda ni nezdrcbljiva. Ne, Strick ne razume okrožnega vodje. Ni poti do sveta, ki ga imenuje svojega. Predstavnik gibanja? Gnil, utrujen, izmozgan, zlomljen človek. Predstavnik gibanja! Gnila slama, ki jo je mogoče uporabiti samo za gnoj. Strick tava od predavanja do predavanja. Od stražarskega oddelka do oddelka na urjenju, potem do civilnih uslužbencev, od njih v bolnišnico mestnega poveljstva, v vojaški zapor in k osebju ujetništva taborišča. Govori in govori. In komaj kdo je še na poveljstvu, ki ve, kaj je nacionalni socializem. To se pravi: tudi prej niso kdo ve kako natačno vedeli, vendarle nekaj več kot zdaj. Kljub temu pa je vse, kar pove Strick, jasno in razumljivo. Samo zveni drugače. Kot dejstva, ki jih prvič čujejo. čeprav se jim zdi, da jih že poznajo. Magda Tanert pravi o tem takole: iz besede nacionalni socializem je zbrisal prvo polovico, ostanek pa na ve nič o Karlu Marxu. Civilni zaščiti pravi: »Vi ste civilisti, vam vojska ne sme ukazovati, temveč vas sme samo razvrstiti. Ukazi imajo nekaj skupnega z razvrstitvijo. Kajti kjer ni reda, tudi ni ukazov. To si zapomnite.* Stražarskemu osebju v taborišču vojnih ujetnikov pravi: »Vojni ujetniki so vojaki kot vi. Ravnajte z njimi tako, kot želite, da bi z vami ravnali, če bi padli v vojno ujetništvo. Kajti tukaj niste za stalno, temveč samo mimogrede. Lahko se zgodi, da vas bodo čez tri dni poslali na bojišče in že čez dvanajst ur se lahko znajdete v vojnem ujetništvu. Lahko pa se pripeti, da pridejo kar sem in vas na mestu stlačijo v ušivnico. Vse je mogoče. Hladnokrvno moramo računati na sleherno možnost, je rekel fiihrer.« sleherno možnost, je rekel fiihrer.« Častnikom besediči: »Vojaki ne marajo svojih predstojnikov, ampak jih samo ubogajo. Ne glede, ali gre za klovne ali za ogabne krvosese. Dolgo se jih spominjajo in ne brez posebnega veselja: če so bili klovni, se veselijo zaradi njihovih neumnosti, če pa so bili krvosesi, se veselijo, ker so jim srečno ušli. Kaj je torej nacionalni socializem? Nacionalni socializem je primer. In zgled? Fiihrer, generali, državni voditelji in ostali predstojniki. Hitler, Guderian, Ley in polkovnik Muller. Po njih se moramo zgledovati. Kdor tega noče, ni nacionalni socialist. Takšni so čisti računi.« Ranjencem in bolnikom v bolnišnici pravi: »Prepričujejo vas, da vam bo domovina hvaležna. Zaslužili ste hvaležnost. Nimate rok, nog, slepi ste, temu manjka kos jezika, onemu želodec, tretji je izgubil del mozga v rovu ali v posodi pod operacijsko mizo. Zaslužili ste torej hvaležnost domovine. Pomislite samo, kakšna je ta hvaležnost. Naredite obračun in napišite: ,Hvaležnost domovine1. In potem vpišite. Na levi izdatki: 117 prečutih noči, 4 zmrzovanja, 38 brazgotin, 15 podkožnih tvorov, prepotene noge, trganje po ušesih, izpadanje las, ploske noge, motnje pri dihanju, srčne bolečine prve stopnje in vsak drugi teden motnje v prebavi, tresoče se roke. Vse to sodi k splošnim izdatkom. In med posebne: odrezana noga do stegna; ali: razparan trebuh, vnetje črevesja, umetno hranjenje. In po- dobno. In nato, na desni strani, pod dohodki: znamenje ranjenca, ki stane 25 pfenigov, poveljnikov stisk roke, ki je vračunan v plači, govor nacionalno-socialističnega častnika o temi, da je potreba zdržati, brezplačno. In podobne lepe besede.« Tako govori Strick in vsi ga navdušeno poslušajo. Če je to nacionalni socializem, pravijo vojaki, potem ni nacionalni socializem tisto, kar so doslej razumeli pod tem imenom. Torej: razločevati morajo. Potem: izbirati. Najbolj odvratno pri Stričku je, da sili ljudi premišljevati. Pa so že skoraj pozabili, kako je s tem. Val bolestnega purizma zagrinja Strička. Odkar, so prijeli Wolfa, štabni intendant vidno slabi, prav tako tudi, kar so vsi z zadovoljstvom opazili, tudi zgovornost njegove soproge, vsaj glede nagovarjanja. Vojaki, ki jih je opozoril Strick, so začeli tehtati svoje obroke. Živalski vrt častniškega doma so čez noč ukinili. In dokler ne bo prišel .Wol-fov namestnik, bodo ključi v Geiger j e-jevih rokah — naj polkovna oskrba teče tudi v te kanale. Politična tema tega tedna je Sovjetska zveza. Strick je prinesel z neprostovoljnega potovanja po Rusiji cel album fotografij. Čudovit material. Na platnice je napisal z rdečim svinčnikom: Pozor! Sovražna propaganda! V albumu je vse, na kar so v Sovjetski zvezi ponosni. Lenin in Stalin, ki se . Strick, da vas košček poti pospremim.* — »Zelo rad. Toda pohiteti morava.« Stopita na piano, na kolovoz med zgradbami vojašnic. Sonce na vso moč pripeka. »Upam, da me ne boste napak razumeli, Strick. Obžalujem, ker sem se vam zadnje dni izogibal.« Stričku se niti ne sanja, kam meri Raabe. Misli na svoje naslednje predavanje. Civilisti, same ženske. Pogovarjal se bo z njimi o nemški ženi. In na koncu — mogoče že takoj na začetku — bo zahteval, naj zapojejo »Nemško pesem«. Drugo kitico. »Nemške žene, nemška zvestoba!« Dobra tema. O tem bi se dalo marsikaj reči. »Zdaj popolnoma razumem,* pravi Raabe poleg njega, »zakaj ste tako privlačni za gospodično Tanertovo. Sicer nimam pravice, da o tem sodim, vendar vam morda ne bo vseeno, če vam povem, kaj mislim.* Strick se ustavi. Pred sabo vidi Raabe j a, ki si prizadeva, da bi bil dostojanstven in odkritosrčen. Za njim na kratko obrezano grmičevje, ki ga ograjuje grobo izklesan kamen. In tam dalje: prebite kocke, ki jim pravijo vojašnice; sami pravokotniki. Gnezdo neumnosti. »Kar nadaljujte, Raabe. Zelo'me zanima, kaj boste povedali.« — »Vedno sem se vpraševal, zakaj vse to pravzaprav delate in kaj naj pomeni vaše delo. Mislim, da je bilo tako: aretacija postajnega 'poveljnika: naključje. Vaša posebna pozornost za prehrano, polkovni živež in ostalo: nič drugega kot nakopičena čustva borca z bojišča. In razlog za aretacijo stotnika Wolfa? Ženska. Magda.« Okoli Strička rastejo nesporazumi, kot balon, ki ga polnijo z zrakom; vse dotlej, dokler ne poči. Čudovita predstava. Možgani okoli njega praznujejo karneval. Strick si ne prizadeva, da bi užival. »Nič vam ne očitam, Strick. Posebno ne zaradi Magde. Popolnoma upravičeno ste zaradi nje prijeli stoinika Wolfa. Sam bi bil moral to storiti. Izgubil sem Magdo, ker sem se obotavljal.« — »Zakaj izgubili, Raabe? Vam je tako rekla gospodična Tanertova?« — »Od tistega dne nisem več govoril z njo.« — »Raabe, vi ste pravi nemški deček z začaranim rogom.« »Mislil sem namreč...« Raabe se komaj vidno nasmehne. — »Kaj ste mislili. Raabe?* Raabe se obotavlja, videti je, kot bi izgubil izkaznico, in zdaj ne ve, kdo je. No, nato naglo: »Vedno sem mislil, da imate pred seboj določeno idejo, določen cilj. Prepričan sem bil, da drugače mislite in delate, kot je bilo doslej v navadi — in kot smo doslej želeli. Temeljiteje. Pripravljen na spremembe. Bati sem se začel v teh motnih časih. Najprej za popolnoma določen svet, za idejo, o kateri sem bil prepričan, da je ni mogoče uničiti. Potem so prišli dnevi, ko sem se bal samo za vas, Strick. Za vas osebno. Kajti vas lahko ceni samo človek, ki sebe ne ceni. Čuti z vami, dokler ne spozna, da je bilo upanje preveč predrzno, da bi se lahko uresničilo. Razumete? Obupuje nad lastno hrabrostjo, ker nikogar ni, ki bi jo potreboval. Nekaj časa sem namreč mislil, da nočete nič drugega kot revolucijo. Toda bil je zgolj up; verjetno zvečer po delu. V glavnem molčita. Njune kretnje so skope in umirjene, toda iz njih veje vsa njuna ljubezen in nežnost. Nikoli se ne pogovarjata o politiki. S somišl jen jaki, bi rekel stari Tanert, nima smisla govoriti o politiki. Z njo živijo, jo doživljajo in preživljajo. In trpijo. Kadar pa se ob toplih večerih usede z odpeto srajco v kuhinji in kaže razbrazdane in kot kos zemlje poteptane prsi, so kot razvita zastava. In sleherna beseda je odveč. Stari Tanert pozorno opazuje svojo hčer. Pred njegovim predirljivim pogledom raste, kot nastajajo novi svetovi pod drobnogledom. Nikoli ji ni , dajal napotkov za življenje. Pogosto jih sestavljajo samo podčrtane besede v knjigah, ki jih je prebral in pregledal, kot pregledujemo knjigovodstvo; iz časopisnih člankov, ki jih je izrezal in jih pustil na kuhinjski mizi. In Magda ga razume. Tanertu se večkrat zdi, da sta se o Magdinih odločitvah dolgo in široko pogovorila in jih premislila. Njegov otrok je. In življenje ni nesmiselno, dokler ima njo. In kadar premišljuje o sedanji vojni in dela tihe zaključke, se mu kdaj pa kdaj zazdi, da bi moral biti pravzaprav hvaležen nacistom, da so ga s palicami spametovali in ga za vselej utrdili v upornosti. Ce bi se vse to ne bilo zgodilo, bi mogoče zaradi otroka skušal pozabiti, kar drugi okoli njega imenujejo trmasto prepričanje. Živela bi udobneje, laže, ugodneje. Zato pa je ostal čist in pošten. In zdaj se bliža čas neusmiljenega obračuna. In navsezadnje bo lahko zadovoljno poravnal življenjske račune. Magda bo živela od tistega, za kar bi skoraj poginil. Ampak čemur se Magda najbolj čudi v teh poslednjih, odločilnih dneh je, da je oče poln humorja. Njegov humor je pršeč in pobalinski, pošasten in neprijeten. Neprestane sprostitve električnih napetosti v tihi poletni noči. Prvič je to opazila, ko sta se Strick in Tanert v njeni navzočnosti pogovarjala "o načrtih za nove plakate. Z resnima, negibnima In napetima obrazoma sta se ukvarjala z besedami in njihovimi pomeni, toda v njunih očeh so se lesketali posmeh, prezir in zloba. Nikoli ne bo pozabila, kako so se njuni pogledi otipavali, zdaj $fa zdaj zasijali in kako sta nato začela pisati okrašena gesla in besede, kot da se je vse zgodilo samo po naključju in mimogrede. Oče nikoli ni govoril o Stričku. In ona ve, da bi bilo vsako njeno vprašanje odveč, ker oče ne bi odgovoril. Ne zato, ker ne bi-hotel, temveč ker ne sme; ker za zdaj še ne sme. Toda to zanesljivo ve: kot očeta privlači tudi njo Strick. Ne ve, zakaj. Ampak tako je. Stari Tanert pozorno bere članek v »Meinskem poročevalcu«. Poslednji drget moči, ki se bahato bije po prsih. Jezdec na lesenem konju na vrtiljaku; jezdecu je Slabo in bruha, toda vrtiljak se na željo ne ustavlja, ampak se brez konca in kraja vrti, ker so ga pognali v tek. Toda med vrsticami: brezglavi strah, ki se je spremenil s pomočjo alkohola v vpijočo odločnost. Nekdo potrka. Tanert zakliče: »Na-grej!« In Strick vstopi. »Lahko vstopim,« vpraša. Stari Tanert pomisli na držita za roke; delavci na Rdečem trgu; praznovanje prvega maja pri Kirgizih; Stalin na nekem jezu; »Pravda«, ki jo zlagajo tiskarski stroji; Čajkovski — balet v Veliki operi; glavno partijsko poslopje v Leningradu; Stalin med kovinarji. In tako dalje in tako dalje. Te fotografije polaga v epidiaskop in jih prikazuje na platnu v veliki dvorani, ki jo je sam uredil. Dva metra krat šest metrov. Ponekod daje nejasna pojasnila in prepušča gledavcem, da se vznemirjajo, tolmačijo, ugibajo. In se čudi neverjetnemu znanju pripadnikov poveljstva. Priljubljena tema je Britansko kraljestvo z obširnimi Churchillovimi navedki in številnimi fotografijami debe-luhastega Winstona: Churchill s psom, s sliko, s tajnico, z Westminstrom v ozadju, s kraljem, toda vedno s cigaro. Po Stričku je Francija takale: veliki književniki, ki se vedno proti nečemu bojujejo, najbolj pa proti nacionalnemu socializmu; Voltaire, Hugo, Zola. Drey-fusov proces v vserpi podrobnostmi. Velika modna revija za ženski del poveljstva, z resnim namigom, da takšno ljud-sto mora izgubiti vojno. In nato Pariz! Stavbe, ljudje, trgi ih zabavišča. Kakšno nasprotje strogemu velikonemškemu življenju; večerna obleka v nasprotju z uniformami pomočnic v vojski. Po neki takšni uri, ko Strick pravkar pobira svoje papirje in hiti v drugo edinico, pride Raabe. »Dovolite mi, zaradi ljubljenega človeka. Toda, kot pravim, popolnoma vas razumem, Magda to zasluži. In prepričan šem, da se ni zgodilo nič nemoralnega. Samo drugače in ne tako, kot sem mislil.« Strick reče zelo iskreno in zelo prepričljivo: »Raabe, vi ste govedo.« Stari Tanert stanuje s hčerko Magdo v dveh sobah in kuhinji, v dvonadstropni hiši, podobni otroškim kockam, neposredno na obali Meine. V tb stanovanje se je vselil leta 1923, ko se je poročil. Tukaj je presedel dolge noči. se sklanjal na risalno desko in si s ttišem mazal prste. Tukaj se mu je rodila hči. Mati je trpela in stokala kot žival, ki umira. Sam ji je pomagal pri porodu. Niti beliča ni imel za zdravnika in babico. Zena ni več vstala iz porodne po-' stelje. Čez nekaj mesecev je umrla kot plamen, ki ugasne. Tukaj so ga 1935. leta pretepli in brcnili po stopnicah pred široko odprtimi očmi njegovega Otroka. Nabito vrečo krompirja, plen za sestradane. Nato je ležal na isti postelji, na kateri mu je v naročju umrla žena, in ubogo detece mu je brisalo kri z obličja. In vsrkavalo njegove blodnje. Bile so kot okužba. Oče in hči živita že dvajset let skupaj in se poznata do zadnjega vlakna. Vsak ima svojo sobo samo zase, samo v kuhinji se zadržujeta oba. V njej se zjutraj srečata pri kavi, v njej sedita svoj skrivnostni izdelek iz kovine in linoleja. Toda samo za trenutek. Dobro ga je skril. Razen tega pa Stričku ni mnogo mar za takšne reči. , »Rad bi se z vami zasebno pogovoril,« pravi Strick. »Lahko me mirne duše vržete čez prag, če pričakujete boljši obisk.« — »Prekleto bi prej premislil,« reče Tanert. In Magda spet opazi v njunih očeh čudni, hudobni lesket. »Pojdiva v mojo sobo,« ga povabi Tanert. »Ste morda prišli zaradi Magde?« »Ce smem odgovoriti popolnoma iskreno: ne. Mogoče bi šla vaša hčerka rada na sprehod, medtem ko se bova midva nemoteno zabavala.« »Zelo rada,« pravi Magda prijateljsko. »Gospodična, priporočam vam, da greste do dolnjega mostu na Meini, V tem letnem času je posebno lep razgled.« Magda si na vso moč prizadeva, da bi ne zardela pred Stričkovimi posmehljivimi pogledi. Dobro ve, kaj bo našla pri dolnjem mostu, in odhiti iz sobe. Pohištvo starega Tanerta je lepo rez-barsko delo. Preprosto, z linijami, ki se vtisnejo v spomin; nič nenavadnega si-' cer, toda nekaj posebnega. Izrezljani okviri; spretno podaljšane oblike stolov; knjižni opornik iz kovanega železa; pepelnik na roko kovan. Povsod je videti delo velikega mojstra. »Gospod Tanert,« reče Strick brez uvoda, ..brez slepomišenja in pojasnjevanja. »Vi ste član neke socialistične skupine. O tem nihče ne dvomi. Pokaži- va si karte na koncu igre. Odgrniva za* veso.« Tanert se zvije v klobčič kot jež, kt čuti, da drezajo vanj. Niso ga pritegni* li k pogovoru, temveč so ga zasačili. Toda napad bo odbil, in to tako, da se bo zdelo Stričku, kot da meče kamenje na lastno podobo v ogledalu. Zato spregovori zateglo in zamiži, da ga ne bi izdal blesk v očeh: »Član? Ne!« »Toda vaše listine govore tako, gospod Tanert!« — »Kar naprej so me silili, naj to priznam. Zaradi tega so me tudi pretepali. Vendar to ni res. Vidite* tedaj je — bedasto rečeno — tekla moja kri. Za koda? Za naciste? Zanje prav gotovo ne. Prej za nasprotno stranko. In od tedaj sem čutil, da sem revolucionarni socialist.« Strick za striže v ušesi: »Čutil?« Tanert še bolj zamiži. Prekriža roke in se izogiba Stričkovim pogledom. »Prav ste culi. Čutil! Da! Toda marsikaj se je spremenilo. Zdaj nisem več na tisti strani.« — »In zakaj ne, hudiča!« — Tanert si prizadeva, da bi odgovoril naravno: »Zaradi vas.« Stričku se zdi, kot bi udaril z glavo ob cestno svetilko in padel v jarek. Presenečen je. »Najbrž sem slabo slišal.« »2e prej sem vam hotel povedati. Toda v najinem uradu nisem mnogo. Do zdaj sem srečal zelo malo nacionalnih socialistov. Mogoče tudi nikoli nisem vedel, kaj je sploh nacionalni socializem. Vi ste prvi izmed njih, s komer se pogosto pogovarjam in sodelujem. In všeč mi je, kar delate. Ce je nacionalni socializem, kar ste storili • postajnim poveljnikom, z Wolfom, pregledi, vaša skrb za moštvo, vaša skromnost — če je vse to nacionalni socializem, potem sem tudi jaz nacionalni socialist.« Stričku se zdi, kot da v jarku, kamof je telebnil, žubori voda in da mu kolena odpovedujejo poslušnost. Vse stoji na glavi, vse je narobe in njegovo presenečenje se spremeni v krčevit smeh. »Kaj pravzaprav mislite o meni, Tanert?« — »Da ste poštenjak.« — »Ne to* mislil sem, ali me imate za nacionalnega socialista?« — »Ce že hočete, za naci-onalnosocialističnega poštenjaka. In ča vas veseli, vas lahko od danes dalje pozdravljam ,heil Hitler'!« »Človek,« izdavi -Strick, »vi ste popolnoma znoreli« Vstane in gre proti oknu. Pod njim teče Meina kot zlat trak. Zbirališče odplakovalnih kanalov. Gnojnica, ki ji na bregovih zori vino. Kaj ja res ves svet reka, ki se hrani z milijoni nočnih posod? Saj vendar ni mogo-Č6 !"* Obme se in pogleda Tanerta. Tudi on ga gleda. V očeh se jima zalesketa prijateljski posmeh. Gube okoli usten so okrogle; lepo izoblikovani krogi sporazumevanja. Tanert se smehlja. Stričku odleže. Kot bi se mu odvalil kamen * srca. Globoko zadiha. »Nekega dne se bova morala odkrito pomeniti, kaj bova storila s skupino,« pravi Tanert. Poveljstvo protiletalske zaščite je V . kleti poveljstva. Podzemeljska votlina. Stene so pobeljene. Prašne in oguljene-Telefoni, letalski zemljevidi, poveljniška miza, sprejemnik za protiletalska poročila. Ob stenah stoji nekaj klopi brez naslonjal. Nekaj stolov. Tudi sredi sobe je stol: pozni gotski stil. Na steni napis z debelimi črkami: »Strahopetec umre pred smrtjo!« Vogel se je zvalil v udoben naslanjač. Noge v škornjih je položil na letalski zemljevid na mizi. Dežura prt protiletalski zaščiti. Ob belem dnevu v temni kleti.- To se pravi, da drema po-leg,telefona, dokler se od kod ne prikažejo letala. Tedaj obvesti o tem službujočega častnika protiletalske zaščite — ki tudi drema v svoji pisarni — 1° nato pokliče vso posadko v zaklonišče. Alarmne sirene in cepci pridrvijo kot golobje. Danes dežura kot službujoči častnik protiletalske zaščite Strick. Telefon zazvoni. Vnovič. Spet. Kar naprej zvoni. Vogel jezno vzdigne slušalko: »Poveljstvo protiletalske zaščite. Vogel. — Kako se počutim? Ne preime-nitno. Nemška zračna premoč vsekakor zagotovljena. Vsaj za naslednji« dvajset minut. Niti najmanjše nevarnosti ni. Tukaj sem popolnoma sam na široki poljani. Prav takšen kot počrneli ih grbavi German s svojo vero v dokončno zmago. Razumeš. Pridi dol. Tu naju n® bo motila nobena svinjarija, posebno ne kakšen tovariš iz stranke.« Vogel odloži slušalko. Vključi sprejemnik, da bi sprejel poročilo protiletalske zaščite. Brž ko vključi sprejemniki ta enolično zatuli: »Dora 7, nikjer so* vražnika. Ne pričakujemo letal. Dora 7» nikjer sovražnika. Ne pričakujemo letal-Dora 7 ...« Vogel izključi sprejemnik ih nezadovoljno zagodrnja: »Na nikogaf več se ne moreš nasloniti. Ne bi bil® treba začeti z 'vojno, ki so nam jo vsilili.« Vnovič položi noge na letalski zemljevid. Vrata loputajo. Nagli koraki s® približujejo. Zadnja vrata zacvilijo. Vogel zakliče Stričku, ne da bi se obrnil: »Povsod okoli figa, vaša milost. Pol ur* ni nobenega upanja za junaško s mr.« Strick pogleda okoli sebe. »Sam* sva?« — »Sva, dragi poročnik. Vedn®1 Zahvaljujoč našemu filhrerju. Samo sovražnik neprenehoma prisluškuje, tod* to naj naju ne moti.« Strick se usede Z* poveljniško mizo. »So vrata zaprta?« -J »Pot prosta, vrata dobro zaprta! Tum zasilni izhod.« Zasilni izhod — 80 kr*” 120 cm — povezuje oba prostora. Kd°f sedi v sosedni sobi, lahko čuje slehern® besedo, ki jo spregovore v poveljništvU-Ce je odprt, seveda. Dobra akustika j® brezpogojno potrebna za naglo in zan®' sljivo posredovanje ukazov. Toda zdaj je zasilni izhod zaprt. Sama sta. Nem®' tena. »Sinoči sem bil pri Tanertovih, V®-gel.« — »Pri očetu ali hčeri?« — »Pr*' sec. Pri starem, seveda.« — »Tako torej' hotel si ga pritegniti k stranki.« ^ PRAKTIKI Športni dan je namenjen športu. Mogoče se vam ne tdi potrebno to pojasnjevati, vendar je potrebno. Vsaj za ozek krog ljudi iz prosvetnih vrst. Pa jim ne pripisujem nerazgledanosti. Celo to vedo, da je že temeljna telesna vzgoja ključ vseh pomembnejših uspehov v vrhunskem športu. In da je športno udejstvovanje v mladih letih vsaj za spoznanje zanesljivejši ključ do zlatih mednarodnih športnih kolajn. Toda na sam športni dan to kratko malo pozabijo. Izpuhti jim iz glave in namesto športnih prireditev ali vsaj izletov prirejajo poučne ekskurzije ... Verjetno ima njihov slab spomin globlje vzroke. Ne vsi, precejšen del prosvetnih delavcev pa nekako bolj ceni vzgojo duha kakor vzgojo telesa in to z dejanji potrjuje. Vzemimo samo šolske Upravitelje: pri sestavljanju urnikov jim po navadi najprej zmanjka časa za telesno vzgojo. Tako so jo nekateri skrčili na eno uro tedensko. Zelo malo se jih tudi zgraža nad tem, da se samo polovica šolskih otrok telesno vzgaja. Čemu bi si le nakopavali na glavo še ta predmet, kajne, ko je pa drugega učenja več ko dovolj! Toda telesna vzgoja ni namenjena sama sebi. Centralna šolska poliklinika v Ljubljani je ob pregledih ugotovila, da ima skoraj četrtina šoloobveznih otrok na pod- ročju Ljubljane slabo držo, tr*tjina pa razne okvare na okostju. Na osnovni šoli Fra-ha Levstika so zdravniki ugotovili pri 721 otrokih 2595 °kvar oziroma pri posamez-nem učencu po 3,5 % okvar. številke dajo misliti. In marsikaj povedo. Ne samo zdravnikom in zagovornikom telesne vzgoje, ampak tudi Prosvetnim delavcem. Ko bi jih le večkrat poklicali p tpomin. In resneje jemali. ŠKODLJIVA Medsebojna trenja Bili smo več let druga šahovska sila na svetu. Leta *®60 pa so nas na šahovski °[impiadi prehiteli Američani. To je bil hud udarec na-Semu slovesu. Zato naši ljubitelji šaha nestrpna priča-kuiejo jeseni, ko bo v Bol-Goriji petnajsta šahovska °limpiada — priložnost, da * povrne izgubljeni prestiž. ~ahovsko znanje Gligoriča, ■[rtfunoviča, Matanoviča, Iv-*°va, Parme in Miniča bi mo-®‘° upravičiti optimistična Rokovanja. Toda, zakaj govorimo v pomniku? 2al je y zadnjih mesecih ®v> * J TO s I BREZ BESED Križanko Vodoravno: 1. zelo strupen alkaloid, ,ki ga uporabljajo južnoameriški Indijanci za svoje puščice, 6. starorimski modrijan, 11. ploskovna mera, 12. mlada govedina, 15. sosednji črki, 16. mik, 18. slikarska deščica za barve, 19. osebni zaimek, 20. prav takšen, 22. eden od cesarjev starega Rima, 23. reka v Srbiji, 24. priprava za popravilo ladij, 25. kemični i simbol za prvino iz skupine redkih zemelj, 26. organ-vida, 27. električna riba, 28. stlačen kuhan krompir, 31. odriv7 od tal, 34. izvirek. 35. načrtno rediti, 37. grška boginja jeze, 38. indijski denar, 39. zanikati, zamolčati, 41. kemični simbol lahke kovine, 42. riti v zemljo, 43. japonsko žensko oblačilo. Navpično: 1. vrsta plazilcev, 2. strateška prvina, 3. arabski žrebec, 4. del živalskega telesa. 5. delovni polet, 6. priprava za čiščenje moke, 7. števnik, 8. predlog, 9. majhna gozdna zver. 10. Ober, 13. vrsta pesmi, 14. gojišče plazilcev in insektov, 17. 1 2 3 b 5 m 6 7 8 — 9 10 ir m (2 n m 15 iy n E w~ m ^9 ir H 22 IS 21 5H Ib | ss 25 26 m P 28 H 30 m 31 52 33 3V - m 35 36 m 3? 3$r I 59 • vo VI ir V5 priprava za odkrivanje predmetov v temi in megli, 19. gradbehi loki, 21. pojem v geometriji, 23. tuja črka, 27. sestrin mož, 28. podjetje za predvajanje filmov, 29. steze, 30. nravnež, 32. pristanišče v Alžiriji, 33. unesek, obraba, 35. jez. 36. hoditi, 39. predlog, 40. samoglasnik in so-. glasnik. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1, letopis, 7. sonoren, 13. arak, 14. gaber, 16. depo, 17. salon, 19. farad, 21. kit, o, 22. eremit, 24.' tonika, s, 27. erar, 28. naka, a, 29. etilen, 31.-korale, k, 34. tor, 35. dinar, 37. zibka, 39. opal, 41. rilec, 43. Kerč, 44. Senegal, 45. Cezanne. H jr Ia A n r, mr k ’ ŽIKA 21VULOVIC-SERAFIM: SP e s e • e e rrancozi v dominaciji ... kdo je za? Medtem ko Nemci in Avstrijci, pritiskajo z odprto agresijo na Opatijo, so Francozi navalili v Dubrovnik. Zgoraj Germani občudujejo avstro-ogrsko stavbarstvo, Romani pa se spominjajo Napoleonove Ilirije. Iz severne jugoslovanske Nemčije sem se preselil v južno jugoslovansko Francijo. Ko sem se sprehajal po ulicah, sem slišal največ pogovorov v francoščini. Pravzaprav se temu nisem, preveč čudil. Lepote tega mesta vedno privlačijo narod z rafiniranim duhom polnim fantazije. Ker je deževalo, sem se. spoznal z nekim Francozom. Pila sva vsak svoj tropinov-ček in se začela razgovor jati. . . ali je kdo proti? NAŠIM SODELAVCEM IN POVERJENIKOM Izšel je odlok o način« izplačevanja honorarjev7 (Uradni list št. 23-XVII,- 6. VI. 1962), po katerem vam bomo lahko v prihodnje nakazovali honorar samo na žiro račun, ki, ga morate odpreti pri podružnici komunalne banke. Prosimo vas, da n$m čhnprej sporočite številko žiro računa, da bo izplačilo honorarjev lahko v redu pbtekalo. Navedite tudi točen naslov. Če po omenjenem odloku in odredbi, ki je bila objavljena v istem Uradnem listu, niste dolžni odpreti žiro računa, nam za izplačilo honorarja predložite izjavo, da po odredbi niste dolžni odpreti žiro računa. Potrebujete moško srajco za poletje? Odločite se za obisk v Prodajnem servisu — Grem v banko prat žiro račun... od- . , j O O D LJUBLJANA, Cigaletovo ulica kje 'bom že doka-sem dobil hišo’ Tam boste našli veliko izbiro moških srajc s kratkimi rokavi. ki Jih izdelujejo INDUSTRIJE PERILA: Novo mesto, MURA in TOPER. ll!l!l!lll!lllll!ll!l!!!!!l!l!ll!l!l!:llllll!!lll!llll!li:i!!lll!l!lli!ll!ll!!ll!!!ll — Dragi prijatelj — mi je rekel — rad bi vam nekaj iskrenega povedal. Vaš odnos do Nemcev mi nikakor ni jasen. — Berite naše časnike — sem mu odvrnil. — Nisva se razumela — mi je rekel. — Rad bi vam to povedal. Nikakor ne morem razumeti vašega stališča do njih tukaj. Prosim vas lepo. Bil sem v hotelu ►>Excelsior«, ko ste volili »mis« sezone. Poleg toliko vaših prekrasnih deklet ste izvolili Nemko za »miss«! Pomislite, prosim vas, neko Nemko za >►miss■» sezone. Poleg toliko vaših ne bi zgodilo v zadnji francoski vasi,, pa čeprav bi bila ta Nemka lepša od same Gine Lolobri-gide. Poglejte! Gledala sva navzdol na sprehajališče. — Poglejte, kako gre? Kot bi plavala! Ah! — Dalmatinka — sem priznal. — Uh! Kaj pravite k tisti lepi hoji? — Zagrebčanka. — In tista? Tista tam! Tiste oči, lepe roke! Tropinovček mu je zatrepetal v roki. — Tudi ta je naša. Nosi sandale — »Bata-Borovo«. Kar ponosen sem bil pred tem Francozom. To ti je bil pravi Hollywood na sprehodu. — Vose ženske spoznam takoj in jih ločim od tujih — je rekel galantno Francoz —- po njihovi nenadkriljivi lepoti. — Zares so nenadkriljive — sem tudi sam priznal. — No in vi izvolite neko Nemko! Ste popolnoma pozabili na Nemce? Na ta zadnji stavek sem napravil majhen manever. — To smo mi napravili iz prijateljstva do vas Francozov. Kako to? — se je začudil moj pariški prijatelj. — Tako — sem rekel — ker ste danes z njimi veliki zavezniki in vaše vlade sodelujejo v najbolj čvrstem prijateljstvu. Francoz me je samo pogledal izpod čela. Diskusija je bila končana. Pogovor je stekel o nogometu. OBVESTILA BRAVCEM KAM NA DOPUST? To je vprašanje, ki si ga zastavljamo te dni. Zato opozarjamo vse sindikalne podružnice, občinske sindikalne svete in vse bravce na VODNIK PO POČITNIŠKIH DOMOVIH SLOVENSKIH PODJETIJ, USTANOV IN DRUŽBENIH ORGANIZACIJ »MOJ ODDIH« Lepo opremljena, 230 strani obsegajoča knjiga, tiskana na brezlesnem papirju, je pravkar izšla. Ko se boste odločali o nedeljskem ali letnem oddihu, boste našli nasvet v knjigi MOJ ODDIH. Vodnik odgovarja na vprašanje: , KAM na dopust, KJE so počitniški domovi, KAKŠNI so ti domovi, KOLIKO vas bo veljal dopust ali nedeljski izlet, KDAJ lahko greste na dopust v izbran dom. Natančne odgovore na vsa ta vprašanja vam posreduje VODNIK PO POČITNIŠKIH DOMOVIH SLOVENSKIH PODJETIJ, USTANOV IN DRUŽBENIH ORGANIZACIJ, razen vseh podatkov o teh domovih ob morju ali v gorah vas seznanjal še s kraji, kjer so ti domovi. Knjiga je bogato ilustrirana. ZATO ne pozabite poslati naročilnice za to nadvse koristno knjigo, ki je prvi primer takčnega vodnika’ Izdala jo je Stalna konferenca za oddih in rekreacijo pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije, založila pa Delavska enotnost. Cena knjigi je 650 dinarjev, naročite pa jo pri upravi Delavske enotnosti, Ljubljana, Kopitarjeva 2/IV, ali po telefonu 31-501. NOVI NAROČNIKI DELAVSKE ENOTNOSTI RADOVLJICA — Sindikalna podružnica LIP »JELKA« nam je posredovala naročilnico za 9 izvodov DE, ki jih bomo pošiljali podružnici v Podnart. DOL. LOGATEC — Poslovalnica trgovskega podjetja »MERCATOR« je naročila 5 izvodov DE. SEŽANA — Sindikalna podružnica MLEKARNE je naročila 5 izvodov DE. CELJE — Sindikalna podružnica podjetja PETROL je naročila Delavsko enotnost za vse svoje 4 poslovalnice. MARIBOR — Tovariš IVAN VALENKO, poverjenik DE pri sindikalni podružnici ŽELEZNIŠKE POSTAJE v Mariboru, je zbral že 11 novih naročnikov. Železničarji so sicer radi segali po sindikalnem glasilu, vendar je prav, da posebej poudarimo dejavnost poverjenika na mariborski železniški postaji, po kateri naj bi sc zgledovale tudi druge podružnice železničarjev in opozarjale svoje člane aa pomen Delavske enotnosti ter organizirale poverjeniško službo, preko katere bi se naročali na ta list. KRANJ — Skoraj v vseh kranjskih podjetjih so sindikalne podružnice izvolile poverjenike DE. Sodimo, da bodo v Iskri, Planiki, Savi, Tekstilindusu in drugih podjetjih znali razširiti krog naročnikov Delavske enotnosti, sicer pa bomo o tem poročali konkretno v eni naslednjih številk. CERKNICA — Občinski sindikalni svet Cerknica posveča posebno pozornost razširjanju sindikalnega glasila, ki je slehernemu proizvajavcu-upravljavcu svetovalec in pomočnik. V tovarni pohištva BREST so v zadnjem času povečali število naročnikov DE za 65, obvestili pa so nas, da so hova prizadevanja usmerjena v to, da bi bil sleherni kolektiva naročen na Delavsko enotnost. Tudi pisali prihodnjič. nii-član tem bomo Razen kolektivnih naročil sprejemamo tudi številne posamezne naročilnice. Drugo k drugemu, naklada Delavske enotnosti raste iz tedna v teden. Veseli smo številnih pisem, v katerih nam naročniki sporočajo, da so zadovoljni z vsebino lista, ali nam dajejo pobude in predlagajo, o čem naj bi še pisali. Seveda pa sprejemamo tudi posamezne odpovedi Razumljivo je, da kdaj pa kdaj zaradi različnih razlogov pride do tega. Zelo pa so nas presenetile nekatere kolektivne odpovedi. Tako so zadnje dni odpovedale Delavsko enotnost nekatere gospodarske organizacije, ki so doslej prejemale list za vse člane delavskega sveta in upravnega odbora, odpoved pa so utemeljile, češ da gre za varčevanje Strinjamo se, da bi lahko bili tudi v teh podjetjih, kot drugod, člani organov samoupravljanja in vodstev polit" nih organizacij sami naročeni na DE, vendar smo prepričani, da bi jih lahko za to zainteresirali v samem podjetju, preden so še odločili, da bodo varčevali s sredstvi tako. da so odpovedali sindikalno glasilo ... Spored RTV Ljubljana za teden od 25. junija do 1. julija 1962 POMEDEL JEK TOREK 25. junij 26. junij SREBA 27. junij ČETRTEK 28. junij PETEK 29. junij SOBOTA SO. junij NEDELJA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 glasba ob delu — 8.30 Arije iz Figarove svatbe — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Velko glasbe — malo inslrumen-:ov — 9.44 -Otroške sanje- VlenelaosA PaJladiosa igra pianistka Jenny Protopapa 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Bruno Bjelinski: Komorni kon- cert za klavir in orkester — 11.30 Pol ure pred dvanajsto — 12.05 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike — 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Mi- an Hatner: Da se mleko v po-etju ne bo kvarilo — 12.25 lelodije ob 12.25 — 12.15 Obešala in zabavna glasba — 3.30 Iz jugoslovanske solistič-.<= glasbe — 14.05 Glasbeni mnibus - 14.30 Prireditve neva — '4.35 Pesmi in plesi iigoslovanskih narodov — 15.20 ivajset minut ob glasbenem vtomatu — 15.40 Literarni prehod — A. Hitchcock: ikrivnes* — 13.00 Vsak dan za •as — 17.05 Arija skozi štorija — 18.00 Poročila — ak-ualnosti doma in j v svetu — 8.10 Portreti jugoslovanskih kladateljev zabavne glasbe -7III — Branko Mihaljevič — 9.45 Novo v znanosti. — 19.00 ibvestila — 19.05 Jugotonov uke-box — 19.20 Glasbene raz-lednice — 19.30 Radijski rinev-,ik — 20.20 Iz doline v plani-e — 20.15 Pojoči mozaik — Kulturna kronika. 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 3.05 Zbori iz domačih logov — 8.25 Zabavni kaleidoskop — 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.10 Koncert in suita iz opusa Georga Friedricha Kanala — 9.45 Popevčice v narodnem tonu skladatelja Boruta Lesjaka — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Škerjančeve skladbe v pisanih zasedbah — 11.20 Rolf in Aleksandra Becker: Dovolite — ime mi je Cox — 11.55 Veseli zvoki — 12.05 Gorenjski vokalni kvintet — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila in za- bavna glasba — 13.30 Dietrieh Fischer Diskan kot Orfej v Gluckovi operi Orfej in Evridika — 14.05 Glasbeni omnibus _ 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Operetne uverture — 15.30 V torek na svidenje — IR.00 Vsak dan za vas — 17.05 Iz slovanske simfonične glasbe — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — 18.25 Z lokom po strunah — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Srečanje s Schubertom — 20.30 Radijska igra — F. M. Dostojevski: ruja žena — 21.16 Wieniawski in trij e violinisti 5.00—8.00 Dobro jutro i (pisan glasbeni spored) — 8.04. Pisana orkestralna galerija — 8.55 Pisani svet pravljic In zgodb — 9.25 Portret v miniaturi — 9.40 Violina in klarinet — Jean Martinon: Igra senc — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Antonio Smareglia: Zaključni prizor 3( dejanja opere Istrska svatba — 11.15 Človek in zdravje — 11.25 Se vedno jih radi poslušamo — 12.05 Veseli planšarji igrajo In pojo — 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Ivan Juran: Impregnacija lesa s svilanit solmi — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Poletni intermezzo — 14.05 Glasbeni omnibus — 14.30 Prire- ditve dneva — 14.35. Iz zgodnjih oper maestra Verdija — 15.20 KZRTVL z novimi skladbami — 15.40 Stari tri novi posnetki Lajovica — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Šoferjem na ppt — 17.50 Nekaj lahke glasbe — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Favn in njegova flavta — 18.45 Ljudski parlament — 19 00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Henry Purcell njih) — 21.00 Stikrikrat pet naj st — 22.15 Krešimir Barano-vič: Simfoninetta za godalni orkester — 22.40 Trio Horvvedei — 22.50 Literarni nokturno 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Glasbena podoba skladatelja Mihovila Logarja — 8.30 Za- bavni kaleidoskop — 8;55 počitniško popotovanje od strani do strani — Jean VVebster: Očka dolgonogi - V. — 9.10 Vesele počitnice — 9.25 Uvertura, poročna scena in pripoved o gralu iz VVagnerjeve opere •■Lohengrin« — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Orkestralne podobe iz Londona in Rima — 11.30 S popevkami po Evropi — 12.05 Narodne pesmi iz Bosne — 1215 Kmetijski nasveti — Mtid Pucko-Sešek: Gozdni sadeži v kmečki prehrani — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13-30 Spominski list . (spored domače umetne in ljudske glasbe) — 14.05 Glasbeni omnibus _ 14.30 Prireditve dneva — 14,35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Gostje iz opere v našem studiu — 15.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — ig.oo Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Turistična oddaja — 19-00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Mali zabavni cocktail — 21-00 Večer umetniške besede — Duša Počkajeva 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Melodije in smeh — 3.30 Zabavni kaleidoskop — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Jurij Gregorc: Simfonietta — 9.45 Zborovske skladbe Antona Hajdri-ha — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Dopoldne pri IVolfgangu Amadeju Mozartu — 11.20 Rolf in Aleksandra Becker: Dovolite — ime mi je Cox — I. serija — 4. epizoda — Prva sled • — 11.55 Vedri intermezzo — 12.05 Kvintet Zadovoljni Kranjci — 12.15 Kmetijski nasveti — Dr. Drago Sabec: Zajedalske bolezni — problem v kooperacijski reji prašičev — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Dva prizora iz 1. dej. Smetanove opere »Dalibor« — 14.05 Glasbeni omnibus — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Po naši zemlji... — 15.20 Dve simfonični pesnitvi — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Solist tega tedna — pianist Abbey Simon _ 17.40 Ples ob 17.40 — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Georges Bi- ,zet, prvi verist? — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.00 Obve- stila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik - 20.00 Antonio Vivaldi — Preizkušnja harmonije in inv en rije — Concerto grosso št. 2 v g-molu »Poletje« — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 0.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji — 8.35 Prokofjev in Hačaturjan — 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani — Jean VVebster: Očka dolgonogi - VI. — 9.10 Zabavni kaleidoskop — 9.45 Rado Simoniti : Kolednica mladinskih brigad _ 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Trije prizori iz Kozinove opere »Ekvinokcij« — 11.30 Glasba za vedro raz- položenje — 12.05 Trio Maksa Kovačiča — 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vzgoja in bolezni nagelj na — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila ln zabavna glasba — 13.30 E. Mac Dotvell: Indijanska suita — 14.05 Glasbeni omnibus — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Napotki v za turiste — 15.25 Glasbena medigra — 15.30 Iz raznih dežel — 15.45 Iz zapuščine Gustava Ipavca — 16.90 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino .... — 17.50 Sobotni izlet na Havaje — 18.00 Poročila — aktualnosti doma ln v svetu — 10.10 Orkestralne miniature slovenskih skladateljev — 18.30 Godala in zabavni -/bori — 18.45 Naši popotniki na tujem — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja za naše izseljence 1. julij 6.00—8.00 S sprejemnikom ^ dopust — 7.30—7.35 Radii5" koledar in prireditve dneva 8.00 Mladinska radijska i£ra . Tone Seliškar: Bratovščina njega galeba — 8.55 vedra me igra 9 05 Z zabavno gia5 v novi teden — 9.45 Partizan^ ^ pesmi za glas in klavir — 1®',!g Se pomnite, tovariši... — ifL. Operna matineja — 11.30 deljska reportaža - Viktor njar: Vstop v dvorano — 'Listo pisanih taktov za doB , tek — 12.05 Naši posiuš3^ čestitaj o in pozdravljajo - -e 13.30 Za našo vas — 14.00 Slovenski oktet — 14.15 ^ v, poslušalci čestitajo in pozd*" Ijajo - II. — 15.15 Trikrat Pe£ 15.30 Opera in balet — ^ Humoreska tega tedna ' \ Ayme: Mož, ki je hodil s^°^ zidove — 16.20 Melodije za ^ deljsko popoldne — 17.05 5p° 19.05 Glas*?6 j na nedelja — 19.05 u"K'l3VVi razglednice — 19.30 dnevnik 20.00 Vaša vaša melodija — 20.50 šp°ft ^ poročila — 21.00 Koncertna ^ s pianistom Leonardom riom —* 22.15 Ansambli ih sti RTV Ljubljana — 23.05 % plešimo v novi teden