KRONIKA
Kongres jugoslovanskih PEN-klubov v Ljubljani. — Izmed različnih povojnih poskusov, navezati učinkovite mednarodne stike za sodobno duhovno življenje merodajnih kulturnih delavcev, ki so se pojavljali tako po iniciativi in v okviru Društva narodov kakor izven njega, je dosegel nedvomno največji uspeh PEN-klub, mednarodna organizacija slovstvenikov, ki mu je izhodišče in vzor po vojni v Londonu ustanovljeni PEN-klub, za katerega je dala iniciativo in mu nudila pokroviteljstvo Mrs. Dawson Scott. Materialni obseg organizacije je izražen v naslovu, ki kot angleška beseda obsega vse, ki se kulturno vba-dajo s peresom, kot začetnice pa pesnike in dramatike, esejiste in izdajatelje ter urednike, pa noveliste. Na po'budo iz centrale svetovnega PENa v Londonu se je končno pred 3 leti ustanovil pod pokroviteljstvom delegata te centrale, profesorja slovanske književnosti v Nothinghamu, slovenskega rojaka Janka Lavrina tudi slovenski PEN-klub v Ljubljani. Za predsednika je bil izbran Oton Župančič. Slovenski PEN je takoj poskrbel za ožje stike s PENi v Zagrebu in v Beogradu, da tako na svojem najožjem vplivnem ozemlju uresniči osnovno misel PEN-kluba: izmenjavo literarnih in kulturnih dobrin zato, da se naučimo medsebojno ceniti in spoštovati do take mere, da tudi ako se pojavi nov izbruh po kulturi obrzdane podzavestne bestijalne narave človeštva, vsaj pod vplivom PENovih idej stoječi krog kulturnih predstavnikov človeštva zopet ne izgubi zavesti svojega človeškega dostojanstva in se ne spozabi na poti preziranja, zaničevanja in teptanja pravih človeških vrednot in idealov. Bližnji cilj pa je izmenjava slovstvenih vrednot potem organiziranega prevajanja iz tujih književnosti.
Posledica teh prvih stikov med jugoslovanskimi PEN-klubi je bil začetkom 1. 1928. prvi njihov kongres v Zagrebu in sprejetje načela enakopravnega skupnega zastopstva na mednarodnih kongresih PEN-klubov, urejenega na načelu redne menjave. Ob tej priliki je beograjski PEN-klub povabil slovenske književnike na gostovanje v Beogradu, kar se je izvršilo z lepim uspehom za medsebojno spoznavanje lani v maju. Čitali so svoje stvari O. Župančič, Fr. S. Finžgar, Fr. Albrecht, A. Novačan in dr. A. Vodnik, o slovenski sodobni  literaturi pa je  predaval  B. Borko.
Slovenski PEN-klub je nato povabil beograjske književnike na gostovanje v Ljubljano, kar se je izvršilo v dneh 12. in 13. maja letos in je bil istočasno sklican v Ljubljano drugi kongres jugosl. PEN-klubov. Udeležili so se ga razen članov ljubljanskega PEN-kluba od beograjskega kluba gg. Veljko Petrovič, Desanka Maksimovič, dr. Milan Kašanin, Vladimir Velmar Jankovič, To-dor Manojlovič in Milan V. Bogdanovič, od zagrebškega pa dr. Dragutin Domjanič, Milan Čur-čin, dr. Branimir Wiesner-Livadič in J os. Horvat.
Dne 13. maja zvečer so srbski književniki čitali v dobro zasedenem dramskem gledališču svoje stvari. Za uvod je podal urednik Srp. književnega glasnika   M. V. Bogdanovič   lep   pregleden
uvod v sodobno srbsko slovstvo, posebej je poudaril pomen t. zv. beograjskega sloga in vsakega izmed zastopanih srbskih književnikov kratko označil. Nato so čitali: Gdč. Desanka Maksimovič svoje nežne lirične pesmi, gg. Vladimir V. Jankovič domačijsko lirično nastrojeno črtico »Čeznja za šumom«, Todor Manojlovič je razvil pred nami v svojih pesmih zvočno in barvno bogastvo svojega značilnega sloga, dr. Milan Kašanin je s svojim odlomkom iz romana »Kosava« nudil kos pristno slovanskega razmotrivanja o problemu Boga in vzbudil najtoplejši odmev pri publiki, končno je čital Veljko Petrovič svoje po izklesanem jezikovnem slogu klasične pesmi.
Dalekosežnosti stalnih dejanskih stikov med jugoslovanskimi literarnimi središči za jugoslovansko kulturno bodočnost ni mogoče zadostno poudariti, še manj jo danes v njenih posledicah oceniti. Nedvomno pa je, da so jugoslov. PEN-klubi ubrali res uspešno, simpatično in zaupanje vseh, ki verujejo v bodočnost jugoslovanske kulture, zaslužujočo pot.                                  Fr.  Štele
PREJELI SMO V OCENO
F r. Bradač: Češko-slovenski slovar. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna, 1929. (Žepni format serije slovarjev Jugoslovanske knjigarne. 315 strani. Preko 16.000 besed. Izpuščene so samo tiste besede, ki so po obliki in pomenu slovenskim popolnoma enake.)
Mičun M. Pavičevič: Črnogorci u pričama i anegdoiama. 5. knj. 2. izd. Zagreb, Tiskara Narodnih novina, 1929.
FranjoŠuklje: Iz mojih spominov. II. del. Ljubljana,  Jugoslovanska knjigarna,  1929.
Likovni umjetnik. Vjesnik za staleške interese likovnih um jetnika. Uredjivački odbor: J oso Bu-žan, Hinko Smrekar, M. D. Gjurič, Saša Šantel. L. I. Zagreb, 1929.
Dr. Al. V. Sol o v je v: Zakonodavstvo Štefana Dušana, čara Srba i Grka. Knjige Skopskog naučnog društva, knj. 2. Skoplje, 1928.
Fridtjof Nansen: V noči in ledu. Priredil Fr. Albrecht. Tiskovna zadruga, Ljubljana, 1929. Prosveti in zabavi, 24. zv.
Stanko V urni k: Uvod v glasbo, I. Sistematični del. Nova založba, Ljubljana, 1929.
Llenrik Sienkievvicz: Na polju slave. Povest iz časa Jana Sobieskega. Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana, 1928. Ljudska knjižnica, 30. zv.
Ivan Hribar: Moji spomini. Dva dela. Samozaložba. Ljubljana,  1928.
Naša beseda. Izbor pesmi Otona Župančiča. Založba Svet, Ljubljana, 1929.
Ivan Feliks Šašelj. Autobiografija povodom 70 letnice pisateljevega rojstva. Separ. odtisk iz »Etnologa«, III, glasnika Etnografskega muzeja v Ljubljani. Ljubljana, 1929.
Conan D o y 1 e : Izgubljeni svet. Roman. Ljudska knjižnica, 31. zv. Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana, 1929.