DOLENJSKE NOVICE : Vhb itaroěniiio in oximiiilii : »pi'iijmiiii tiskiM-iia J, Knijitr, iiiinI. Dolenjsko Novice ii;ljaj«jo vsiik (>«trl«lí; ako : : je la dati praKiiik, dan (lojiroj. : : Cena jim jc za eclo leto (od íiprihi do a )ril:v) S K, za 'pol leta 1-50 K. Naročnina /,ii Nemčijo, Hosiio in dnige evropske l ržayc znaSii li-oO li, za Ameriko 4"i)0 IÍ. List in »fi^iasi ne plnčiijnjo iiapi-uj. Iz državnego zbora. Po tiiniesedneni odtuoni so.sc zopet iil)fali posliinci na I>iinaj!i. One 2'). sept, se jc otvorii dižavni zhoi'. Jugoslovanski poslanci so ministra viteza Žolgerja iiii nii-iiistrski klopi sríno pozdjavljali. — Tied-logG in intei'pelacije v prvi seji jesenskega zasedanja so stavili slovenski poslanci in sicer poslane« fiostinfiar predlog za di'a-ginjske (U)kla(lc cestnim delavcem in raznim rokodelski tli delavcem pri državnili želez-nicali; poslanec dr. Ravnikar pa je stavil intei'pelacijo, da najvišje sodišče i/.da laz-sodlio l.ndi v slovenskem jeziku. V seji 27. septembra je govoril dr. Lagiiija v imeiui ,)iigoslovanskega kltiba ter povdaijal, da želijo zastopniki jugoslovanskega naroda najsrčnejšo mii'ii. Hvaležni so sv. očetu in cesaijn za njiliove mirovne izjave. Govornik se obiača do vseli onili, ki želijo resnično mini, naj pomagajo Jugoslovanom pri njiliovili stremljenjih in naj odstranijo iz jugoslovanskega ozemlja nadvlado tujcev. Do gospodarskega programa vlade nimajo Jugoslovani nobenega zaupanja. Govornik zahteva, naj se vpošteva slovenski jezik pri upravnih oblastih na j|iŽnem Štajerskem in Koroškem. Politiiini program ministrskega predsednika nas luoj'a odLujiLi. Vlada nima za velike državnopiavne programe velikili nai'odov, Čehov, Poljakov in Ukrajincev ter Jugoslovanov, nič drugega kot razdelitev v okrožja. Jugoslovani stojimo neomajno na stališču jugoslovanske dekiaracije. Zn našo svobodo in zdi'uženje bomo zastavili vse svoje moči. (Ploskanje pri Jngoslovanili.) Govor dr. Lovro Pogačnika (liia 2«. tioplfiulmi 1917. l'rii*ne slovenski: Visoka zbornica! Prvič mi je danes iirillka govoriti v imenu ljul)ljenega naroda, ki ga imam iast zastopati. Zavedam se, da govoiim v zgodovinskem času, v času, ko gie za bitje aii nebitje našega naroda, ko je ta naiod v zgodovinski borbi dokazal, da ga ni bolj junaškega, bi>lj nadarjenega, kakor je narod Hrvatov, Slovencev in Srbov. Ni pa tudi naroda, ki bi bil toliko pretrpel, ki bi bil toliko žaljen, bil tako razcepljen in imel toliko sovražnikov, kakor naš narod. Toda sile, ki so do vojske v narodu spale, so se vzbudile in nikdo jih več nc uniči, a vedno smo zabrepeneli po svobodi. Zato tiočemo delati in se boriti, ker: „prost mora biti, prost ,nioj rod, na zemlji svoji, svoj gospbil!" (Živahno pritrjevanje.) Nemški nadaljuje: Stališče kluba je označil klubov pod-načelnik dr. íjaginja. Hočem ga le nekoliko dopolniti in podpreti: Ministrski predsednik di'. pl. Seidtei' je izjavil: „Rofoi'ma ustave naj popolnoma izvede načelo enakopravnosti narodov, ki je ziijaiiiČena v državnih temeljnih zakonili in sicer v okvirju državne enotnosti." „Izvedli bomo to načelo na podlagi razdelitve cele države v okrožja in sicer v okvirju kronovin, vpoštevajoč vse njihove posebnosti." Tako dr. pl. Seidlcr. Kako izgleda v državnih osnovnih zakonili zajamčena enakopravnost vseli narodov pod takozvano definitivno Seidlerjevo vlado, je treba si ogledati le nekoliko nase razmere. Slovenci na Koroškem — 120.O00 po številu so imeli še leta 18GI. 28 slovenskih ljudskih šoi. Danes samo tri. (Pozornost.) Vse drugo je utrakvističiio, to je nemško. Državno sodišče je že pred sedmimi leti odločilo, da sla c. ki', deželna vlada za Koroško in naučno ministrstvo s tem, da sta odklanjala slovenske ljudske Šole v čisl,o slovenskih občinah v Stiojni, Vo-gičah in Rlatah, prekršila državni osnovni zakon o enakopravnosti narodov. Toda šol nimamo še danes. Vseiiemški koroški deželni Šolski svet noče tega in vse vlade so to zločinsko tlačenje vpoštevale kot posebnost dežele. (Vznemirjenje.) Tudi sedanja vlada se ni še tozadevno ganila. Jti v Trstu so za 80.000 Slovencev priznali le po milosti lastno šolo za di'žavno. Kako pa s srednjimi Šolami. Na celem Primorskem imamo Jugoslovani samo dve Slednji šoli, na Koroškem, Štajerskem nobene popolne, medtem ko ima 5 odstotkov Nemcev na Kranjskem dve popolni gimnaziji in realko. Da dobi Soliiograd vseučilišče, je že vsakemu znano. Kedaj dobimo Slovenci in Hi'vati vseučilišče, o tem molči vlada. Niti reprocitete zagrebškega vseučilišča nočejo dovoliti naši mladini. Naj se javnost torej ne čudi naši bolesti, naj se ne čudi, da se čutimo tako tuje v tej državi. (Ploskanje.) Sodstvo je bilo pri nas že preje slabo, toda s Hochenbuigerjcvim sistemom se je popolnoma poslabšalo. (Pritrjevanje.) Za slovenske praktikante je niimeriis clausus. Za na Koroškem i'ojene slovenske sodnike na Koroškem še vedno ni mesta. Na njihovih mestih sedijo slovenščine nezmožni tujci, kurzovci ali renegati. Starejše slovenske uradnike pošiljajo s silo v pokoj. Vsi predsedniki sodišč, sploh vso mero-dajnc osebe so Nemci, vsi sodni dvori po večini nemški. Slovenski ui'adniki se ne smejo v medsebojnem občevanju niti slovenski pozdravljati, (Vznemirjenje.) Slovenski razpraviii jezik pošiljajo v pregnanstvo. Naša sodišča so še vedno trdnjava germanizacije. Sramovati se moramo v dno duše, ko prestopimo prag naše „pravice". Kako ravnajo s slovenskimi Železničarji, spada v posebno poglavje, ki ga bQmo posebej tu obravnavali. Samo en pogled v urade naših deželnih vlad, oziroma namestništev zadostuje, da prepriča vsakega poštenega človeka o tem, kako je izročena usoda našega naroda v roke ljudstvu popolnoma tujih elementov. Da ne govori na Koroškem in Štajerskem noben okrajni glavar pravilno slovensko, je znano. Toda tudi v osrčju nase domovine, pi'i kranjski deželni vladi v Ljubljani, je samo en referat v rokah Slovenca. Ho sicer posamezne izjeme — toda največja nevarnost za državo je c. kr. renegatstvo. (Pritrjevanje.) Najmlajši član sem zbornice, toda povem Vam odkrilo: Tam zunaj na bojišču, kjer sem pošteno izvrševal svojo službo, sem večkiat mislil: Ali se bo našel v tem zgodovinskem času mož, ki bo imel dovolj enei'gije in koiajže, da bo vstvaril iz te stare hiše, iz teh razvalin nekaj lepega in novega. Mesto korenite preuredbe države dobimo razdelitev v okrožja. Toda kako hoče Seidler te nezdrave lazmere ozdraviti? Kronovine hoče obdržati in jih razdeliti v okrožja. Divide et iinpera! Jasna, centralistično - germanizatorična tendenca. Ne v razcejiitvi, ampak v združitvi je naša rešitev. Zadovoljnost narodov je najboljši temelj liabsburške države. Lj'i'lstvo je država in lepšo bodočnost ljudstva ustva-]'iti, lo je dolžnost, vlade. 1Í0 se hiša podira, ji ne pomaga nobeno popravljanje, in>beno olepševanje. Treba je odstianiti gnjiiobo. Sezidajmo si iiov, lep, vporaben dom. Pi'oč z umetnimi deželnimi mejami, proč z dualizmom privilegiranili in tlačenih narodov. Proč z birokratiČnim centralizmom. Kar je narava zdriižih», mora živeti skupaj. Vstane naj nova dižava, zveza svobodnih združenih, demokratično vladanih, zadovoljnih narodov pod žezlom llabs-burŽanov. To je vodilna smer naše ileklaracije, smec prave reforme. Niti za las ne odne-lianio od tega našega stališča. (Konec sledi.) Dolenjci, kaj nas u6é ogrski Slovenci? Ill, A opravičiti moraino svoj Člankov naslov. Povedali smo, kaj so ogrski Slovenci. Iz njihove povestnice je znano, da so oni i)raYÍ potomci nekdanjili panonskih Slovencev, čijiii središče je bilo v Blatogradu ob lilatnem jezeru v Kocelovi di'žavi, kamor sta bila prišla sv. Ciril in Metod 1. .867 ob potovanju v Uim, kjer se je pozneje nadškof Metod večkrat mudil ter Kocelovo ljudstvo pi'idobil za krščanstvo. Več kot tisoč let se je obranila ua' tistem ozemlju sv. vera, osobito s in-ipo- LISTEK. Qovornik. A. Cehov. Nekega lepega dopoldne je bil položen k večnemu počitku nradnik Ciril Ivanovič Vavilonov, ki je umrl na dveh boleznih: prve je bila kriva neka luidobna ženska, druge pa vino. Medtem ko se je mrtvaški sprevod pomikal na pokopališče, se je odpeljal tovariš umrlega, po imenu Poplavski, k nekemu še mludemu možu Gregorju Sapojkinti, ki je bil znan kot imeniten govornik. On bi govoril o čemur hočete, tudi v idjanost.i, ali Če ga zbudile o polnoči. Njegov govor je tekel gladko in enakomerno, kot kaidja voda s strešnega žleba. Kadar je Gregoi' govoi'il v spomin kakega mrtvega soseda, tedaj je vmešaval v svoje stavke vedno žalostne iti otožne besede, ki l)i ini|)i'avile na vse poslušalce mrtvaški vtis. Ko je Poplavski piišel v hišo tega govornika, ga je takoj nagovoril: „Dragi prijatelj, obleci se hitro. Moj tovai'iš je umrl in sedaj ga ravno na pokopališče peljejo; zato moraš na njegovem grobu spregovoriti par besed za spomin rajnega. Na tebi leži vse upanje. In ravno zato, ker, je umrl imeniten mož, smo naprosili tebe za govor. Spodobi se vendar, da pokopljemo tega moža ob zvokih tvoje veličastne govorice!" „Torej oni pijanec, oni uradnik je izdihnil?" ga je poprašal Gi'egor. „No ja. pijanec če hočeš! Pa le pojdi ! Pili in jedli bomo jio pogrebu zastonj in tudi vožnja na pokopališče te ne bo niČ stala." Gregor Petrovič se je udal tem prigovarjanjem, si 1'azpletel dolge lase, da se je zdel ski'ajno žalosten in je stojiil s Po-plavskijem na cesto. „Saj poznam tiiga človeka, ki je umrl, — dobro", je začel, „no vreden ni bil ravno dosti, Bog mu daj nebesa!" „Čez mrliče zabavljati se pa vendai'ue spodobi", 11111 je prestregel besedo Poplavski. „Da, to je res.*^ „.'Vmpak med nama rečeno: vreden ni bil dosti." Oba jirijatelja sta došla pogrebce. Sprevod sc je v [ločasnem tempu pomikal tako, da so nekateri lahko medpotoma stopili v gostilne in zvrnili kozarec vina „na zdravje" umrlega. Na pokopališču se je brala maša za dušo pokojnika. Tašča, njegova žena in drugi sorodniki so prelili veliko solza ob grobu Cirila Ivanoviča, kot jo to pač navada. Ko so kist-o spustili v izkojtano jamo, je vpila žena pokojnika; „Pustite mek njemu V grob!" Toda skočiti vseeno ni hotela za mrtvim možem v jamo, ker jo je čakala zdaj vdovina penzija. Govornik Sapojkin je čakal nekaj časa, da so vsi utihnili, potem pa jo pogledal čez vse pokopališče in začel s ponosnim glasom svoj govor; „Ali naj zaupamo našim objokanim očem V Ta krsta, žalostni obrazi, to žalovanje! Ni le vse težak sen? Ali — ne! On, ki je jired kratkim še živel med nami v mladostni krci>osti, on, ki se je trudil za državo, kot marljiva čebela za svoj Čebííinjiik — on je zdaj piah in biezbitna senca. Neizinosna smrt je položila nanj, ki je bil naša nada, svojo težki» loko. Mnogo imamo dobrih uradnikov, toda Pro k of Osi)»ič je bil le eden. Od jiiti'a do noči je delal v svojem poklicu, bi! je poštenjak prve vrste, ni se dal podkupiti. Pa kako dobrohotno je podpiral sirote in vdove našega mesta. Celo svoje življenje je posvetil le svojemu imklicu, tako, da ni mogel uživati slailkosti sveta in ne zakonskega življenja. Kdo bo sedaj nadomestil tako težko izgubo? Še vedno se spominjam na njegov drag, vedno obrit obraz, ki se je smehljal v tihi si'eči. IVlir in pokoj tvojemu iiepiilu, Prokof Osiiiič! Mir po težkem delu, ti pošten in plemenit človek!" — Sapojkin je govoril dalje, poslušalci pa so začeli med seboj nekaj šepetati. Govor je pi'avzapiav vsem ug:ijal, saj so nekatere stare ženice celo jokale; toda — mnogo st.vaii jo bilo v tem govoru nerazumljivih. Prvič: zakaj imenuje govornik umrlega uiadnika Prokof Osipič, saj se je pokojnik vendar pisal Ciril Ivanovič! Drugič: vsakemu je bilo znano, da je pokojni živel z ženo v sovi'aštvii, govornik je pa rekel, da sploli ni bil nikdar oženjen. Tretjič je imel umrli gosjiod gosto rdečkasto brado in ni imel obraza nikdar gladko obi'itega. Torej je bilo iiojiolnoma nerazumljivo, čemu imenuje govornik, njegov iiiofijo slovenskega jezika. Ogrski Slovenci so fiain dokaz, da se še tako niajljna Ijctva kaccga pleii.ena oliraiii, dok varuje dve svetinji: s v. vero in besedo tii a i.c-riiio v svojih eeikvali. T)ok se 1*0 njili lazïega domača beseda, se ne lodo raK-iiaroclili. — Ogiski Slovenci nas iičé I j u-bežni do d o m o v Î n e i n 1 j n b e z 11 i d o materine govorico. Uiirav ginljivo je (Sitati v vsaki številki gori oiiienjciiiii listov, ko dopisniki omenjajo „nase drage dotiiovine", „iz zabvaltiosti, ka nas naš mili slovenski ifst (ak do dna srca tolaži v tiijini i misli naŠe na l^oga obrača . . . . . Vojaki „slovo vzeiiiejo od mile slovenske rojstne krajine, ijlibe fare ... milo mislijo na liišo slovensko, kje so preživeli blažena leta mladostna, ... ki so pripravni se vojskiivati, ti'peti pa še vmreti za di-agi dom." ...„Redno dobivamo to liibleno slovensko Stenje (I,o je „Novine" in „Marijin Ust"), stero nas vse jako veseli... mi od Boga i naše sv. vei'c zviin Log^ii kaj v našili miiili listah najdemo, tii nikaj ne (Tiijeino. Ï0 Itibo čtenje je naše krepilo, iiri šterom na vse svoje nevole pozabimo .. Če jih prešinja tak dtib, ni řuda, du tildi veliko žrtvnjejo za svoja lista. V vsaki številki prinašata [lo veÉ strani samili darov za vzdrževanje teh časnik o v. Saj bi pa bilo skoro neuinljivo pri neznatnem številu naročnikov, kako bi se mogla ohi'aniti pri sedanji di'aginji, ako bi ne dobivala rodoljubnih darov. So zneski po 20 do 1 krone, nabirke 10 do 100 K. '/A dober tisk so po cei'kvah dai'o-vanja v zneskili 100 do 200 kron itd. Glejte Dolenjci, ogrskih Slovencev je le kakih 70.000 — in vas pa vsaj trikrat toliko, oni vzdržujejo svoja dva lista in vi puščate hirati svoje glasilo „iJolenjske Novice" ! Ogi'ski Slovenci i'azven svećenstva nimajo ni(í inteligence, vi se ponašate z lepim številom svetnega in dutiovskega izobraženstva. Dolenjska inteligenca je pi'cmaloinarna za svoje ožje rojake, pi'e-Hialo podpira duševno in gmotno svoj lokalni list, ])remalo upošteva okoliščine, da tednik ni dnevnik in da pripi'oati čitatelj iïve dovolj novic iz tednika, ko itak nima časa brati dnevnik. Naša inteligencija le prerada ostro kritikuje in list bolj objeda, jiieeto da bi prijela za pero in pošiljala iilanlte — koristne i poučne za našega kmeta, kateremu je list v prvi vi'sti namenjen. Jidor pa ne zna ali noČe sukati peresa, naj odpre mošnjiČek in žrtvuje za protmjo in izoiirazbo dolenjskega ljudstva. — Načini ogrskih Slovencev so glasen klic Dolenjcem, kaj jim je storili v i>ovzdigo svojega časnika. Nedavno so poi'očale „Novine", da kanijo ogrski rodoljubi nabrati za lastno tiskarno darov in s tem lista zasignial.i. Dolenjci jo že inuimo, a K; piemalo podpiramo, saj bi jo upi'av z zvišanjem na-j'očiiikov najpi'iiiieiniše podpili in tako ohranili ono jilemenito ustanovo pred ti'eiiii desetletji, ki je veliko piipomogla k pro-sveti in napredkii naše Dolenjske. Rodoljubi, imejte oči odiute za bližnjo bodočnost po srečno končani vojski! Kakor pri ogrskih Slovencih, zapazimo tudi pri Dolenjcih, da se je za njih pismeni jezik najbolj p o h r i n i I a rodo ljub n a d u h o v šč i n a. Začetnica pismenstva Je itak skoi'o pri vseh narodih njih duhovščina. SlovsI.vo se je povsod začenjalo na verstvonem polju, ker je po-ti'cba verskega pouka prisilila svečenike, da so prijeli za pero. Tudi naša Dolenjska je v zgodovini slovenskega slovstva častno zastopana. Da se je naš pismeni jezik tako lepo ogladil, je v itreteklem stolcljn največ pripomogel naš škocijanski rojak i)rofesor Metelko s svojo slovnico, ki je do piof. Janežićeve slovnice vzgojila skoro vse pisatelje v prvi polovici pro-šlega veka. — Iz darov, objavljenih v „Novinali" in „Marijinem IjIsIu", se raz-viili, da so i)Oslani iz različnih vasij. Ni ri brigadi C'atanzaro pa vsakega desciegii moža ustreliti, ])0 boju med disci])linii'aninii vojaki in n])oriiiki; od nekep polka brigade Arezzo je veliko vojakov sklenilo nhíížati k luun, kar so tudi izvedb. Ker vse te okolnosti Oadoruo silijo na nov krvav ples, se Italijani resno pripravljajo na dvanajsto soško bitko. ,Šc pi'cd zimo, najbrže oktoijra, oatnei'ava Italija z naporom nitjvecjib mocy izsiliti odločitev vojske. Da jo bodo zavetniki se izdatneje kot dozdaj podpirali, je .skoraj gotovo, kajti na^i letalci so a svojimi poleti nabrali jako dragocene jiodatke o italijanskih pripravah, o!j ciiein pa Italijanom napravili veliko škode, ť velikanskih nemii'ib ])<) mestili Italije pa prihajajo Sc veduo nova poročila. linsko boji.siie. — Mej tem, ko se na tem l)ojÍBCu izvajajo na raznilj mcstili le delni brezuspešni napacli in podjetja, je zmeda v notranjosti Rnsije od dne do dne večja. Tako poroča t. oktoiira „Jonnial de Oeneve", da so dobavo streliva v liiisijo ustavili, ker vsied transportne zmede blaga iz Arhangelska na bojišče jprepeljati ne morejo. '1'uili trdi navedeni list, da jc od devet milijonov mož ruske armade ie'en milijon mož oboroženih, \ se i'azniei'(^ v lin.siji zelo «krbe siiorazum. — „Denj" objavlja i/jave ritskili diplomatov, katere dokazujejo, da jiresoja sedaj rusko ministrstvo vprašanje mira z drugega vidika. Priznavajo, da je v vHakem ozirii ravno sedanji trcnotek najbolj ugoden za jiričetek pogiijinij o miru. Opozaija tudi ua okolnost, da so' nii važnib poslanišivili v liernu in l\ladridu imenovali nove može, in sitrer zato, ker, kak<»r Sodi ministrstvo, sc latiko vsak trenotek jiriČno pogajati o miru. 'Zahodno hojlšče. — Na llanderskem bojišču se pripravljajo Angleži na nov velik sunek. Napadati morajo iz taktičnih razlogov v ovinku 'i'penia, kajti tiste angleške divizije, ki BO napredovale do crte l''reczeuberg-Hollc-bei'ke, se nahajajo munreČ v zelo neugodnem položaju. Nemški ^ arki jib namreč nadkrilju-jejo, njih postojanke pa so deloma itn>čvirnc. Da bi dosegli Črto Taschendacle ■ Gtieluveld-Zandvorde, bi se radi resili iz te neugodnosti. Iz teli razlogov se inora računati, da izbrnlme v kratkem nova llamlrska bitka. nastilja imo. Pri današnji stiski moramo porabiti za krmo vse, kar se da, in za steljo vse, kar dobimo. Poglavitna skrb naj se kaže v tem, da preživimo čez zimo najpotrebnejše število živine in da pridelamo n a j p o t r e b-tiejši gnoj za naŠe njive, liajti če ne bo živine in nastilja, tudi gnoja ne bo, ne bo pridelkov in ne živeža. Naj se tedaj obrne za krmo vse, kar je mogoče, in naj se jiridno pi'i[)ravlja ttidi stelja, ki je letos dvakrat pot-rebna. Prvič za to, ker se mora slama, ki se je rabila navadno za nastilj, (djiaČati za krmo, drugič pa za t-o, da pridelamo kaj več gnoja, četudi bo padlo število živine. Vse kar je mogoče porabiti za nastilj, naj se skupaj spravlja in porabi za sl,eljo. Važno je letos, da pripravimo dosti listja, pi'aproti, resja in kjer mogoče ttidi mahu. Listje in jiraprot se |U'i nas tako splošno rabita, da ni treba o tem razpravljati. Pač pa moramo letos opozarjati lui reso (vresje) in pa na mah. Nastiljanje z vresjem je po nekod že dolgo v navadi, kakor n. pr. na Belokranjskem in drttgod, marsikje drugje pa ne izkoriščajo rese za luistilj, dasi je pripravna za to. Letos smo pa naravnost prisiljeni, da st pomagamo ttidi z reso. Kesa je za nastiljanje zaradi tega manj pripravna, ker ne pije gnojnice iii se ttidi težje razkroji v gnoju, danes nam je pa tudi taka stelja dobrodošla in pri tej stiski iiai'avnost potrebna. Bodi minu)giede povedano, da si v takih letih })omagajo z reso celo pri konjski krmi, da jo režejo iu mešajo med drtigo i'ezanico. Kdor ima v svojih gozdih reso, naj jo tedaj pridno nosi in žanje za nastilj, dokler je vi'eme ugodno, ker mu bo veliko pripomogla, da bo lažje izhajal in pridelal kaj več gnoja. Kjer se lahko mah brez škode jemlje, naj se rabi tudi mah za nastiljanje živini. Tako si bomo po možnosti zagotovili po-trebnt) steljo za zimo in potrebni gnoj za naše njive. Rolirmatin. Raznotero. Hudo zimo nam napovedujejo vremenski preroki. — Malo tolažbe! .le pa v resnici lahko vsestiansko strašna. Grozne številke! Sedanja svetovna vojskaje pogoltnila že okrog tO milijonov ljudi. Če še prištejemo luizadovanje porodov vsletl vojne, tedaj jc uničil svolovni ogenj že iiatl 14 iiiilijoi»)v Ijinii. Štev-ilo lanjeiictiv je (Iva in polk lil t večje od siiiil.i, torej jili je okoli 2;j milijonov. l'o /jiierni cenitvi znaša število njcttiikov v va'/.iićiiih deŽelali št,iii niilijoiiii mož. Foleg vojašklli je še eden četrt milijtnm i;iviliiili ujetnikov. Skofo štii'i in tiol milijoiKi Ijndî je toi'cj, ki so vsleii vojne za daljši ali za krajši čas na tnji zemlji pil tujih gosiioihirjiîi. Število " vseli poklicaricev se ceni na okroglo 50 milijonov mož in sicer brez Uinmtnije in Amerike. Vojna j« |)regnala torej okoli ňO milijonov nsož v/, njihovega vsakdanjega življenja in razdrapala vse njihovo življenje, K tem številkam jc ticba prišteti Še ono veliko množico žen, mož in olrok, ki morajo delati z izrcdnitn nai)orom vseh svojili sil, da vzdržujejo arnuide na liojiščiii. — Da, številke gonné* dovolj! Ženska Štatistika. Nekateri morda iz samili skrili za nežni si)ol iščejo radi podatke o ženskah. Tako jc ?.opct nekdo izračunal, da je bilo vseli ženskih oseb na Hrvatskem pred vojsko 1,339.556, od katerih je bilo 54',).37 I omoženih, 678.629 lia neoinoženih, 11.000 vdov, 1()52 ločenih in pet neznanih. Z ozirom na to jih je bilo od vsakih 100 samo 41 omoženih, 59 jih je pa brez moža ter se morajo brigati za sebe ali same ali jia njih starši. Sovražno vohunstvo, Pied deželnim sodiščem v Lipskenj sta bili nedavno obsojeni na mnogoletno težko ječo ilve nctuški dami h Kiela, ki sta bili v zvezi s sovražnimi vohuni v nevtJ'aînih deželah (Dansketii, liolanilskem in' v Švici). Ti volnini so same odlične osebnosti, ki so vse v zvezi z angleško vlado. Tinli na Nemškem so imeli svoje agente, med njimi omenjeni kiei.ski dami. Šlo je seveda pied vsem za vojaške podatke. Sporazumevali so so potom trgovskih oglasov, sestavljenih v dogovoi'jenem tajnem jezikn v nekem haiidinršketii in berlinskem listu. Vsa stvar je sedaj razkrinkana. — „Voss. Ztg." poroča iz Stockholma; Odkrili so obsežno vohnn.sko organizacijo, ki je naperjena proti Nemčiji, Švedski in Danski. Vodi! je organizacijo, ki ima sedež v Kodanjn, neki dr. Katz alias llei'z. Mlade Ijnili je pošiljal v vohnnskc šole v Rusijo; odtani so se vrnili v Kodanj, kjer so dobili po-nai'cjcne popotne liste, s katerimi so se podali v inozemstvo. Vohnne so prav dobro plačevali. Doziiaj so jih približno 50 zasledili. Veliko so jih že zaprli. Ne hodite bosi! Dober svet nekega x;(iravnikH v Motiakovein, ki nnjno svari, naj Ijndjc nikar ne liodijo bosi, ker laliko dobé smrlnonevarni krč. Kaj vojska vse zahteva od nas! Jírdcrat naj občinski svetovalci piiliajajo iKwi k sejam, dijaki z bositiii profesorji bosi v šolo, datue bosonoge na spielH)d in zopet ne hodite bosonogi, ker je to smrtiionevarno! Žal, daje tenni razsodnik usnje in podplati, katerih pa se ne dobi niti za drag denar. Doma6e in tuje .novice. Slovesna poroka se je vršila v soboto 29. septembra 1917 ob 10. uri dop. v domači kapelici graščine IClevcvž (Klingenfels). Poročila se je splošno .spoštovana gospica KI a TJ! Ill i'/, veleuglednc rodbine lUin-.lotubart, s konjiškim stotnikom, gospodom ťlysses SimnnicJi iz vojne pošte 284. Sveto itiašo in cerkveni obred je oju'avil novomeški mil. g. prošt di-, Seb, Elhcrt. Kot priči sta prisostovala, nevesti: gosp. Jožef Anton grof lîarlio iz Rakovnika (Kroisenbach) in ženinu; vladni svetnik g. M'ilhelm baron Rechbuch iz Rudolfovega. Petje je livalevi'edno i)reskrbel novomeški kai)iteljski kvartet. Odličnima poioČencetua obilo stanovitno sreče in božjííga blagoslova! Za mir. Sveti oče lienedikt XV. neumorno dela za mir. Dolžnost vseh katoličanov je, da ga podpiramo z vsti'ajno iti zaupno molitvijo! Dvojni štiridesetletni jubilej je obhajal včeraj 3. oktoiira v krogu svojih ljubih domačih naš vrli tiskar g. Jlaks Petr i č, in sici^*; 40 letnico tiskarstva in 40 letnico zvestega službovanja i)ri eni in isti hiši. ObŠii'nejŠe poročilo .smo objavili v zadnji Številki. Vedno mladetiiško čilemu slavljencu želimo od srca še dvojno 50 in 60 letnico dočakati v zdravju in vsestranski zadovoljnosti. liog ga ohrani! Odlikovanje. Cesarje podelil priNovo-meŠčanih še v najboljšem si)ominn oliranje-nemn podpolkovniku v })., gosj». Albertn 11 of s cii us t er, vodji cenzurnega urada v Maiiborn, vitežki ki'ižec Fi'anc Jožefo-vega reda z vojno dekoracijo. Čestitamo! Slovesni spomin smrti svetega očeta Frančiška se bode obhajal danes 4. oktobra ob i)ol 7. uri zvečer v tnkajšnji frančiškanski cerkvi. Vabite se vsi k udeležbi. Uradne ure pri mestnem žnpnem nradu v Novem mestu so zai'adi šole ob delavnikih od 1 1. do 12. ure dopoldne. Umrla je v nežni mladosti 14. let gos))ica Anica Lončarjeva, hčerka pre-spoštovane rodbine finančnega svetnika g-. Lončarja v Novem mestu, po kratki in mučni bolezni. V nedeljo 30. septembra j)0])o!dne ob 5. url je imela lep pogreb. Anica je bila marljiva učenka zadnjega letnika meščanske Šole šolskih sester v Šmihelu. Naj vživa blaga dušica večni laj! Bridko prizadetim naše sožalje. Umrla je znana Novomeščaidta g. Lucija Kindl, dtie septembra, stai'a 83 let. Rajna je bila vdova po krojačn in pismonoši Kindl, ki je gotovo starejšim meščanom v dobrem spominn. Naj ji sveti večna tuč! Smrt. V Novem mestu je umrla dne 30. septembi-a 61 let stara vdova-zasebnica g. Tei'ezija V o v k o. liog ji daj večni mii ! Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu septembi'u 1917 je ] 1 ii strank vložilo R2.84G Iv 31 li ; 284 strank vzdignilo 78.144 knni 55 li; toi'ej več vložilo 4701,K 7Gb; stiuijc vlog 5,478.973 K 28 li; denarni pi'omet 423.012 kron; vseh strank bilo je 671. Prevzemalnici v Novem mestu pii g. Jakob Pavčiču in v Toplicah pri g. Ignac Sitai'jn i>revzamete nabrano blago in plačate: Za bukvice (žir) 50 v, solnčnično sciiie 60 v, bučnice, pečke inelon in kumar 100 vin., koščice koščičastega sadja 10 v, želod 70 v, divji ko.stanj SO v, lipov sad 75 v, stebla koiiriv 10 v, liste kojtriv 25 v, prazne koi iizne stoiže 15 vin., stebla in glavice solnčnic 6 v, liste ]'obidnic, jagod in maiinja 200 v, drenov sad in oparnice 50 v, pirnice 25 v. Predstoječc cene veljajo za 1 kg popolnoma suhega blaga. (Okrajni nabiralni odbor.) Orače sprejme takoj gospodarski urad za občino'Šmihel-Stopiče. Plača po dogovoru. Ponudbe naj se stavijo v pisarni goriimenovatiega ni'ada v Kandiji h. št. 7,, v pritličju. Naiielstvo. Smrt vsied gob, Na Podlipi pri Ajdovcu so otroci na paši pekli gobe in jih jedli; trdili so, da jničke. Ponoči so zboleli in v dveh dneh so imeli pri Lnkeževih dva mrliča, pri Korenovih dva. Zdi'avniška pomoč je bila brezuspešna. Pokopani so bili obenem vsi štirje Šolarji, trije dečki, ena dcklica. Bog naj tolaži žalosine stariše! Občinski odbor v Št. Jerneju za Jugoslovansko deklaracijo! V zadnji občinski seji z dne 23. septembi-a t. 1. je sprejel podpisani občinski odbor v navzočnosti 20 odbornikov soglasno nastopno resolucijo: • Občinski odboi' v Št. Jei neju najt,opleje pozdravlja „Izjavo" z dne 15. seplendu'a 1.1, jiodpisano od Prcvzvišenega iti obeli političnih sli-ank gledé note sv. Očeta in deklaracije jngoslovanskega kluba. Obenem iziaža podpisani občinski odbor državno-zboi'skî delegaciji, piedvsem dr. Ki'eku in dl-, Korošcu neomajno zaui)anje. Občinski odbor v Št. Jerneju, dne 28. sept. 1917. Sledijo podpisi. — J. Krliin, župan; Fr. Crtalič, svctovalec; Tgnac Recelj, svetovalec. Žalostni pogrebci. Pi i pogrebu nekega l)ri Orodnem uiinlega Župnika je sprevodu sledilo deset voz, na katerih so sedeli Ijnilje, ki so bili na videz gloliok{> potrti nad smrtjo svojega dušnega pastîija. Policija pa je dobila migljaj in je nenadoma ustavila sprevod. Odkrila je, da so blazine na sedežih vseh desetih voz napolnjene z ječmenom. Žito je bilo zaplenjeno, pogrebci, ki so hoteli zdrnžiti žalost s koiistnim, pa naznanjeni sodišču. Sedaj so še-le postali v resnici žalostni. Dva srečna človeka sta milijonarka Vanderbilt Jedrt, hči newyorěkega milijarderja, ki je vzela nedavno v zakon preprostega deselnika in tako osrečila dva srca. Nevesta itini brez očetove dote 20 milijonov dolaijev. Lahko bodeta živela, četudi še vojska traja deset let. Protestantovski pastor (župnik) v Ljubljani, dr. llegemann se je pred dvema tednoma ponesi'eČil v kamniških planinah. Trgal je na sti'ini pečini „Gamsov skret" planike. % njitii je bilo veČ dijakov. Gospod se je pa prevagal ter zdrknil v 300 metrov globoko hi-ezdno, kjer je najbrže takoj obležal mrtev. Iskali so ga več dni in dne 20. septembra so ga zasledili na snegu ležečega. Prepeljali so ga v Ljubljano, kjer je bil 28. septembra slovesno ])okopan na pj'olestantovskem poko)taliŠČu. Požar v kleti „Nai'odnega doma" v Ljubljani. V sredo zvečer je začel sam goreti v kleti pi'enn>g, a so ogenj kmalu ndušili. Drugi dan popoldne se je zopet nnel; pogasila ga je garnizijska požarna hramba. Ne bode druzega kazalo, kakor da premog premečejo in ga spravijo, v drug primeren prostor. Pozor tudi NovomesČaiiom, če ima kdo preobilo premoga na enem prostoru nakopičenega! Shod dobrodelnih društev v Ljubljani se je višil na smi'tni dan apost{)Ia krščanskega iistiiiljeTija sv. Vincencija Pavljan-skega v pi'ostorili Rokodelskega doma ob obilni udeležlji in med sijlošnim zanimanjem. Zborovale so skupno karitativne oi'gani-zacije: „Vincencijeva družba", „['atronat za mladino" in „Dobrodelnost". V cerkvi Srca Jezit-sovega je daroval sv. mašo pre-vzvišeni gospod knezoškof dr. Jeglič, nato pa je govoril konzistorni svetnik g. Jan. Kalan o ljubezni do bližnjega. — Zborovanje velepomembiiega shoda je trajalo cel lUii. Predsedoval je kanonik dr. Josip Gruden; podpredsednika sta bila profesor Berbuc in nadzornik Gaberšček. Shoda so se udeležili tudi knezoškof dr. Anton B. Jeglič in dež. predsednik Attems. Mestno občino Ijubljatisko je zastopal podžnpan dr. Triller. Na tem shodu je bilo precejšnje število duhovnikov in redovnikov, vzgo-jiteljev-učiteljev, zlasti mnogo žen, nekaj Častnikov, lajikov. begnncev in star invalid iz bosanske okupacije. Razveseljivo je bilo, da so bili na shodu pristaši vseli slovenskih strank. Ne pozabimo na slepe vojake v Gradcu! Naš znani qslepeli mladenič Franc Medic iz Dol. Stare vasi pri Št. Jerneju, ki je daroval za cesarja in domovino dragocen vid, bil je nekaj mesecev na dopustu pri svojih stariših. Veliko žalostnega in zanimivega je znal i>i'i|)ovcdovati. Ko je bil na dopustu, je prejel od visoke dame razglednico iz Gradca, na kateri je bilo sledeče napisano v lirvatskeni jezikn: „iMilo Medle! Sada govorim sa gosi)odim ravnatelj i je mi kaže, da ti živiš sada na kuČe-Urlaub. Tako hočem ti podijeliti nešto dobro. Svaki godiini ja dati te 150 krona ranjena-doplatak dok živim. Gospode l'avnatelj pokaže te novač, kad dojdeš nazad. Z liogom i dovidjenja gro-lica M. Attems; 27. avg. 1917." — Zares, kako blage in dobre gospe se še dobé v višjih stanovih, ki rade lajšajo trpinom bolečine te]' jim delijo vsakovrstne izdatne dobrote. Posnemajtiio jih! — Fianc Medle je od veselja zaklicah „O blaga, žlahtna gospa, kako dobra in mila si nam slejMin revežem !" 40 otrok je umrlo v Budimpešti vsled pokvarjenega mleka. Na Ogrskem pa je v resnici vsega dobrega in tudi v.sega slabega v izobilju. Grozno dejanje mladoletnega fanta-lina. Šestnajslhítni ključavničarski vajenec tvidke Samassa v Ljuldjani Fianc Kikelj s Krakovskega nasipa je jel zahajati v Perkotovo gostilno na Žabjeku Št. 3. Tam se je zagledal v 16 letno domačo liČerko, krasno dekle Faniko. Dekle nni je ljubavno ponudbo odbilo, za kar je sklenil maščevanje. Med tednom je v tovarni na obe strani spilil pi-ecej velik nož in prišel v petek 28. septembia ž njim zopet v omenjeno gostilno. Ko se je (iroti 10. uri Fanika v gostilni poslovila od gostov in odhajala k počitku, je skočil Kikelj k nji ter ji porinil nož v prsa, nakar se je dekle zgrudilo nezavedno. Takoj je pri-hitel na pomoč iz Virantove hiŠe vojaški zdiavnik, ki jo jc za silo obvezal, nato so pa pri.šli i)onjo z rešilnim vozom ter jo odpeljali v deželno bolinšnico, a je že med potjo izdahnila. Takoj je došla tudi jiolicija in Še pi'cdno je zaniogla moi'ilcu odvzeti stilet, se je ta tudi sam ž njim zabodel v srce, pa ne smrtnonevarno. Morilca je vzela v varstvo policija in ga oddala v bolnišnico. Umorjeno so prepe-Ijïili v mrtvašnico k Sv. Krištofu. — Da, ljudje božji, kam jc že svet zabredel ! Žrtev domovine. Umrl je v nadomestni bolnici v Ljubljaid osemnajslletni Franc Zu)uiiičič kot planinski strelec. Dotiia je bil iz Romanje vasi in letošnjo pondad je sledil cesarskemu povelju ter hitel za dom med bojni grom. Dokler je bil Fiance še v zaledju, je vsaki drugi ali t.retji dan svoje stariše razveselil z vojno dopisnico. Ko se je pa meseca avgusta bližal bojnemu pozorišču na Krasu, jo t)isal zadnjikrat ter vskliknil: Ko bi vsaj voilo imeli, pa bi bilo dobro. Od takrat so njegovi stariši zastonj čakali na kaki glas svojega ljubljenega sina. Dne 19. sejitembra so jia dobili brzojavko: „Fmuc Zupančič iitiirl." Z bojišča je bil prejieljan v Ljubljano in je vsled neke trebušne bolezni še tisti dan umrl. Tako je končal svoje ndado, nadebudno življenje kot žrtev domovine. Naj nebo tolaži njegove žalujoče stariše z nado svidenja v deželi večne sreče. Nesreče. Martin Ihnloklin, pos. sin občine Kostanjevica, se je obstrelil na desni roki. — Ludovik Mii'tiČ, pastir na Vrhpeči, se je obstrelil z' dinamitiio toko na desni nogi. Franc Lisec, posestnik tia TelČah, je Še! po stezi, ki vodi čez sosedovo trato. Sosed ga je pa'taki) prijazno sprejel, da je zamahnil s sipein in mu presekal veČ žil in kit leve roke. Omenjeni ponesrečenci se zdi avijo v bolnici Usmiljenih bi'atov v Kandiji. Enajst let bolan je v Trtiovem v Ljubljani neki bivši obrtnik. Seilaj leži in je bil previden s sv. zakramenti. Žena je bila prej jierica, sedaj ne zasluži nifi, ker ni mila in škroba. Ni obutev ne za starše, ne za otroke, kuriva ni. llevščitia ski'ajna. Lepo prosimo za to ul»ogo rodbino pomoči. Dolenjci, itomagajte tudi vi olajšati revščino uboge ilružine! Darovi, ki se bodo objavili, se lahko pošiljajo tudi našemu urednišlvu, sicer pa na npravništvo „Slovenca" v Ljubljano. Draga gos. Neki gospod v Vinkovcih v Slavoniji je kupil od kmeta gos, ki je tehtala devet kil in 20 dekagramov, Za njo je plačal 108 kron. Zares dragocena Martinova gos! Velik požar, V mesiu Boryslav pri Lvovu v Galiciji je izbrulitiil dne 24. scpl. velik požar, ki je pokončal nad sto hiš, Škoda znaša 10 milijmiov kron. Srečni Ogri. Na Ogrskem smejo zopet peči žemlje, in sicer morajo Idli enolne. Pri nas pa bele moke niti za bolnike, stare ljudi in male otroke ne dobimo. Ker drv primanjkuje, je sklenil večji del pekarn v Budimpešti, da ustavijo svoj obrat. SS Kraiijn Neubauer: Tobak. tVsu primerna pesem. Kaj laiiikaj pred liišo iii'iinii in Štmii, kiij duri so gostov natlačeni) polne V Kiij iniiožica k oknoMi se tlači, tišii, a v hiši iiekdó se iu'epiia in kolne V! Pač v liišo nevaren se ropar je skril in množica vbode zdaj besno napada! Pai 1'oparja vsak bi i'ad v roke dobil . saj čaka gotovo ga lepa nagi-ada! Res v hiši zloglasen je skrit tolovaj, ki mnoge iiniÉíl življenjske je nade! A marsikdó ropai'ja ljubi skrivaj iji rati bi njegove užival naslade. Zabarikadiran je v liiši — tobak, — tako se usiljenec ta itiieiuije, in poliii brez brk in porašien možak ííe v last ne dobi ga, se grozno buduje. A v hiši Se Ženska slabotna jezi, ker vsak bi ga i'ad ji iztrgal iz roke, zato se kriíé nad možaki roti in jezo v glasove izliva visoke. Kdor v rdke dobi (iragoceni zaklad, od same radosti žaii se mu lice, in možke in ženske ]>i'cpriěal bi rad, tla bolje diši mu od vsake potice. In eden si hitro ga v usta zmaSi, a drugi zažiga in vleče in puha, ponosnega, srečnega ni6 ne ski'bi ne kaSelj, ne jetika, niti nadnlia. I'osledtiji zavitek je že razpeéan, a marsikdo noče in noče od iiiše! ICo vidi, da Čakal zastonj bi ves dan, jezi se in kolne, na tihem pa vztliše. — Razidejo se in zavlada pokoj, zaprta in mirna je zopet ti'aiika, kdoi' srečno dobil je dišeči ovoj, bogat je kot cesar in i)uši in cika. ICdor mora! oditi pa praznih je rok, traiikam in celemu svetu zabavlja! Jesen pa zasliši obupni ta stok, iz listov rujavih tobak iini napravlja. O uravnavi mletja. Ukaz ces. kr. deželnega predsednika vojvodini Kranjski z dne 23. septembra 1917. leta, št. 27,504, o uravnavi mletja za lastno potrebo podjetnikov kmetijskih obratov potrebnih množin žita. Na podstavi §g 3., 21., 22. in 23. ministi'skega ukaza z dne 26. maja 1917.1., drž. zak. št. 235, se zaukaziije tako: § 1. Z lastno potrebo po zmislu tega ukaza se uinevajo tiste množine žita, ki jili sme po uravnavi porabiti podjetnik kmetijskega obrata (kmetijski samopre-skrbovalci) za preživljanje oseb navedenih v § 3., št. 1, totika a, ministi'skega ukaza z line 2(j. maja 1917.1., drž. zak. št. 235. § 2. Mleti in tuje žito prevzetiiati za seiiilevanje smejo .satno od političnega okrajnega glavarstva za to določeni mlini. Mlinar sme samo od tistili samopre-ski'bovalcev jjrevzcti žito za setnletje, ki prebivajo v okolišu, txlkazanem tijiliovemu mlinn. Izjein.e sme iz važnih vzi'okov dovoliti lii'istojno j)oiitično okrajno obla&tvo, ozii-o-ma od njega za to pooblaščeno, . občinsko predstoji! ištvo, § 3. Mlini ne stiiejo sprejemati Žita samopreskibovalcev 'zatt), da je hranijo, temveč je smejo jn'evzeti le na podstavi mlinskih izkaznic, da je izmeîjejo. Mlinske izkaznice izdaja politično okrajno obla^tvo na prošnjo kmetijskega samojireskrhovaica. § 4, Ako je mlinar .sam kmetijski samopreskrbovalec, moi'a ravno tako si iz-jioslovati miinsko izkaznico za semletje svoje lastne potrebe. Za npi'avićenee do preživitka, delavce in nameščence, ki jim gre za preživitek ali mezdo, mora preskrbeti podjetnik kmetijskega obrata mlinsko izkaznico na svoje ime. § 5. Mel se mora v vrečaii po postavkah mlinske izkaznice, in sicer vsa en pot v mlin prinesti in ondi prevzeti. § G. Vreče, ki naj jih mlin prevzame, moj-a kmetijski samopreskrbovalec na zuiuinji strani razločno označiti s svojim imenom in bivališčem. Vječe se smejo praviloma še-le izprazniti, ko se prične setiilevanje. § 7. Mlinar je dolžen, v sviho kontrole o semlevanju in oddajanju mlinskih izdelkov, pisati knjigo zabeležnico po na-vodililj, ki jih jo iztlalo politično okrajno oblastvo. § 8. Jllinar mora žito vpričo pi'i-nesitelja stehtati in dognano težo vpisati na mlinski izkaznici. Hkrati se tnora prevzem Žita zabeležiti na mlinski izkaznici. (§ 7.) Morebitni presežek preko množin, ki so vpisane v mlinski izkaznici, mora mlinar zavrniti. Mlinsko izkaznico mora mlinar pi'e-vzeti, skrbno shraniti in konl,roliiim organom na zahtevo vsak čas pokazati. § 9. Ko je žito semleto in poděláno, mora mlinar mlinske izdelke stehtati, dognano ' težo na mlinski izkaznici v zato dolot^eni lubiiki zabeležiti in se pod zabeležko podpisati. § 10. Ko pride pt) mlinske izdelke, mora mlinar kmetovalcu izročiti mlinsko izkaznico in oddajo mlinskih izdelkov zabeležiti v knjigi zabeležnici. Kadai- zaprosi novo iidinsko izkaznico, mora kmetijski samopreskrbovalec staro mlinsko izkaznico predložiti političnemu okrajnemu obiastvn. § 11. Mlinarjevo plačilo se mora brez izjeme dajati samo v denarju; mlinarja plačevati z merico, to je z žitom, moko ali z otrobmi, je pi'cpovedano. ^12. Plačilo za mlenje se tloloča za en meterski stot tako: Za mlenje pšenice, rži, ječmena, ajde, koruze, pi'osa, ovsa in mešanega žita 5 K; za izdelavo ješprenja 8 K; za izdelavo kaše 4 K 50 vin,; za drobljenje ovsa in koruze ter mlenje zadnjega žit.a za krmo krone. Za hrambo Žita in mlinskih izdelkov v mlinih se ne sme zahtevati iiosebno plačilo. ^ 13. Semlevanje se vrši po predpisih, ki vsakokrat izda za posamezne vrste žita c. kr. urad za prehranjevanje ljudi, oziroma zavod za pi'oinet z Žitom ob Času vojne. Do preklica se moi-a semleti iz 100 kiltsgramov žita: pri p.šenici: najmanj 82 kg enotne tiioke.in lóVakg otrobov; j)i'i rži: najmanj 85 kg eimtiie moke in 12V2 kilt)gr. otrobov; iU'i koruzi: najiminj 85 kg moke in 12 kg otrobov; pri ajdi: najmanj (iO kg moke in 37 kg otrobov. Zaprašitve od 100 kg ne sme raČuniti več kot pri pšenici in i'ži in 3% pri koruzi in ajdi. Namakati žito je mlinarju prepovedano, pač pa se sme prati snetljiva pšenica. Da se semlet je pravilno vrši, je osebno odgovtiren vodil,elj mlinskega [loiijetja. ^ 14. Politično okiajno oblastvo in zavod za promet z žitom ob Času vojne smeta vsak čas po svojih pooblaščencih ogledati obratne i>rostore mlinov ter vpo-glmlati poslovne zapiske. Mlinaiji so dolžni tem pooblaŠčtnicem dajati po i'esnici zahtevana pojasnila ter na zahtevo pi-edložiti knjige zabeležnice ttir mlinske izkaznice. 'g .l.i>. Podrobnejše predpise, ki so potrebni za izvršitev tega ukaza,-izda po-litiino okrajno oblastvo. § H). Občine so dolžne sodelovati v izvJŠevanju tega ukaza ter k njeuni izdanih jiodrobnejšili predpisov. ^ 17. Odtisek t(de/,iii ill smrti iiiišc iiepozalme, dohre Rnice kakor tudi za. broj 110 CíistcCd udeležbo pri p(>i;'rci)», /.a darovano lepo evetjc ter vsem, ki so kakorkoli tolažili našo Ijoiest, izrekamo iiajprisrEiieJSo /.alivalo. Žalujoča rodbina Lontiar. HLIDOLFOVO, 1. oktobra 19]7. Kupi se manjše pflSBStUO iffl^' Z njivo ali vrtom, v bližini Novega mesta. — Kedo, pove uprav-ništvo „Dol. Novic". ■■■■—-——— —■— ■ ' r Nahup gozdne rese. Deželno iiiestt) za krmila kupuje reso (vresje) in plačuje 100 kg JIO 10 K. llesa mora biti I'ezana od tal, tla ni preveč lesnata in vezana v ^ope (butarce), da se laliko naklada; dalje mora biti suha in očiščena peska in .prsti. Nakupovalci, ki želijo reso j)revzemali in dobaviti na bližnji železnični [lostaji, naj se priglasijo jiri Deželnem mestu za krmila v Ljubljani, Turjaški trg št. 3, kjer dobe vsa potrebna pojasnila. Divji liostanj in želod kupuje Deželno mesto za krmila, ki išče zato naktipovalcev jio deželi. Nakupovalec ima prevzeti divji kostanj in želod v zrelem in sulicm stanju, ga na svojo iievaniost sitraniti in varovati pred vsako pokvaro, dokler ga Deželno mesto za krmila nc prevzame. Imeti mora pi'ipravne, zračne in sube prostore za shrambo. Nakupovalec mora votliti natančne zapiske o prevzetih množinah in plačanih cenah, kateri zapiski Mioi'ajo biti na vpogled Deželnemu mestu za krmila in Centrali za krmila. — Divji kostanj v [lopolnoma subem, zrelem in zdravem stanju se (dačuje po 30 kron, pi'emalo suho blago primeroma nižje. — Želod se iilačuje tudi v pi)polnoma siilitm stanju po 70 kron, ne stili primeroma nižje. Kostanj in želod se ne sme klatiti, ampak le dozorela po tleb nabirati. Kostanj in želod prevzame i>o potrebi Deželno mesto za krmila na bližnji postaji in ga plačuje, naloženega v vagone, kostanj po 35 ki'on in želod po 75 kron, Nakupovalci naj se priglasé do 10. oktobra pri Deželnem mestn za krmila v J^jubljani, Turjaški trg št. 3., L nadstropje. ŽENSKE LASE^VB meSane iii rezatie, kupujem po najviSji ceni. lïdolujetii iz liiottiiJi i;is tudi kite. v zalogi imam Iqje, iagotovljeiie lasno kile vneti barv, od 5 do 30 li. Mrežico, podlage, Nuisol, llaivo /.a lase in brado ïiiamka: Kraljica vseti barvil, zaiiesljiva in trajna. Utioitio Cremovo nllo za brili, 2 ti &0 v. Halrpolroi, Higitnio sri'dstvo proti izpadanju las, 2 K Wív; ï.dravniiko pti-znaiio. Burgjt/iioJ»trauitov kurjih očes iti trdo kože. Šampofi (50 v za uiiiivanjo las, Nuroèilai Ivan STfltpc, vlasuljar, líiulolfovo, nas]iroli mestne b'iSe. Kostanjev les od enega metra dolgosti, 10 cm debelosti naprej, klan ali v deblih, vsake debelosti, kupi po najvišji ceni tvrdka: S J. POGAČNIK : Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.