Umberto Eco /Postile v imenu rože
Janez Janša / Vprašanje slovenskega jezika v JLA
Gregor Tome /Med džunglo in živalskim vrtom
1
mi^ifiiiiKfii
LITERATURA
сг
r
J v
VSEBINA
3 Pesmi
Peter Semolič: Deževnik nima domotožja
Rade Krstić: Štiridesetkrat tišje izzibavanje diha
Brane Bitenc: Vidim tvoje cxihajanje
23 Proza
Bojan Žmauc: Sneg, Modra žiletka
Andrej Morovič: Iz potopisa
Feri Lainšček: LarjTiks
40 Esej
Umberto Eco: Postile k imenu rože
Janez Janša: Vprašanje slovenskega jezika v JLA
Gregor Tome: Med džunglo in živalskim vrtom
81 Stéphane Mallarmé
Marko Crnkovič: Se vam ne zdi. da je to blazno dejanje?
Stéphane Mallarmé: Met kock nikdar ne bo odpravil naključja
110 Ameriška metafikcija
John Barth: Naslov
Woody Allen: Pripetljaj profesorja Kugelmassa
Donald Barthelme: Bliskanje
Robert Coo\er: Dejanje s klobukom
131 Beremo, da bi pisali
Andrej Blatnik: Згапје iz uvoza
145 Branje
Tomai Toporišič: Marko Hudnik - Krog sedanjosti
Luka .\'o\ak: Cmič, eden izmed mnogih
Bojan Žmauc: Prešita usta
2
Pesmi
Peter Semolič
Deževnik nima domotožja
dom ne
otožje po zemlji
toja
zjutraj
v copate copati
v gostilno
gostilna v dež
smrdenje med zrakom
O
kako močneje otožje
O
tožnost po zemlji
kot kdaj
zemlja na zemlji
je sladka
je dobra je moja
če ga razsekaš
ne umre
če me raniš z besedo
ne umrem
nič več

so gostilne brez
mojih korakov
je dom brez mojih
dotikov
če me spodiš med
gauche ne umrem
med kitajci živim
se v svahili jeziku
smejim
dom ne
le težka otožnost
po zemlji
po vonju
lastnih iztrebkov
molčim
s porcelanastim
molkom
ko besede razprem
izginjam v
razplahutanost dežja
težki kamioni
čez kolobarčke
mezga na asfaltu
smrad v kapljah
raje molčim v vseh
svojih jezikih
kjerkoli v kakršnikoli
zemlji živim
4
OTROK PLOSKEV
ki nisi ti
otrok plošč
ki niso tvoji marmorni lasje
razsuti po baldahinih
bolniških sob
t> oja hiša je prazna
in steklene sence
drsijo skoznjo
čakaš kot sem čakal jaz
vsak na svojo britev vsak
nosil si a nisi bil ti
ranjen v obraz od ostrih
kot papir prhkih mozaikov
prestrašil si se in obstal
moja roka
je tvoje oko
v posteljnini tujih ljudi
tvoje bedenje je moj sen
otrok ploskev
plave ribe nikoli
ne potonejo k vznožju gora
in lepše premikajo
telesa v soncu
5
NE MOREM TE ZBUDITI
Med kamni spijo bitja Ne
morem jih zbuditi
Moje roke so odsevi drugih stanj
Kdo mi govori: Ne smeš oditi
Sanjaj vendar drug obraz
Ne moreš me zbuditi
Tvoje ude srkajo zrcala Ki
odsevajo v brezčasje
Kamniti bloki ti povedo Zakaj
ne smeš oditi Zato te prosim:
Sanjaj moj obraz
pasi rasi rodi
ovce
belo volno za
volnene
zimske lene
za platnene bele prte
za mrliče
tihe bele črne
krste za prstene
trosi
rosi
v ovčje duše v
laneno
drevje za naše
ljube
kdo si ki ti vpije
ki te vpije
6
te zavije nese skozi
pleše
skače se krohoče
v zenicah
zrcali
pohajkuje
te opij uje
kdo si skrit v volnenih
sragah
ovčjega telesa
Govori mi
Govori
7
VODA
z mesecem
pride voda
tiho se giblje v kombinezonu
negiba med
počasnim listjem in
zvoki dotikov pada v prostore
in človek je nem
in nobeno ozvezdje
ne potuje skozenj
strmimo
slamnati stogi v nikogaršnjem
času mrki in
nevarni svojim besedam
in zlobni
kot zaijavele ptice
nočnih zdihljajev
razbijamo kapnike upanj
in kot egipčanske sfinge
si zazlatimo glas
in voda zmesečini
obraze
angeli
velike počene solze
kradejo med
iz našega satja in nas
zapuste ko odteče
voda s krstnega kamna
v deželo negibnih
potujemo sence
mimo temnih vrat
in vse kljuke
molčijo
10
na stezi
ki drsi v noč
je molčal
kamen
v vseh oblikah
v vsej čutnosti
brez čustev
je bil nem
človek je pozabil nanj
človek je pozabil stezo
tam cveteta
srobot
in groza molka
in grla nimajo
glasov
če grla so?
včasih bitje brez
oblik
preleti
slepoto nemih
in vedno
bolj na gosto
kamenje
molči
9
Rade Krstić
Štiridesetkrat tišje
izzibavanje diha
OPOMBE SAMOMORILCEV
Najdete jih na skrajnem robu
ali čisto na dnu teksta,
in so lahko v kurzivnem
ali običajnem tisku
včasih tudi podčrtane.
Izražajo nerazumljive misli,
zamolčane pomenske enote,
zapletene besedne zveze
in vrsto strogih in duhu
nedosegljivih oznak.
Pojasnjujejo kratice,
razkrivajo nenavadne
simbole in metafore,
analizirajo levo in desno
stran stavka, poudarjajo
to in ono med črkami.
Včasih zadošča ena sama,
da pove. kaj je v tekstu narobe,
kje je kakšna težko berljiva
stavčna zveza ali morfem,
drugič spet jih je treba cel kup,
da razložijo kaj otroško preprostega
in samo po sebi umevnega,
vpeljujejo to. kar še ni bilo
povedano ali paje povedano
na drugačen način.
Kdaj pa kdaj njih sporočilo
pusti bralca popolnoma hladnega
ali pa mu narekuje, da se ves napne
in poglobi \ nerazumljeno.
10
Ponavadi so označene s številkami
od ena naprej, večkrat so spravljene
v okrogel ali oglat oklepaj,
lahko pa se začnejo in končajo
s tremi pikami, pomišljajem.
klicajem, vprašajem itd.
Kratka črta jih loči od teksta.
Včasih se omejijo zgolj na to.
da suhoparno naštevajo
bolj ali manj znane naslove
znanih in neznanih avtorjev,
zgodi pa se celo, da se
z bralcu nedopovedljivo
natančnostjo lotevajo
enega samega avtorja
in s čudnim mikroskopskim očesom
brskajo po najintimnejših
točkah njegove notranjosti.
Takrat se, kot v lepljivih kapljah
smrtno omamnih kozmičnih
sevanj in resnic,
držijo
breztelesne snovnosti
in do vrha napolnijo lobanjo
na smrt izmučenega bralca.
V sumljivem magnetizmu,
ki tu pa tam zavlada
med nebom in zemljo,
je tista nerazkrivljiva
skrivnostnost obzorja,
ki ga daljno in neponovljivo
razrešijo silovitih vezi.
Štiridesetkrat tišje
izzibavanje diha
gre skozi njihov
diagram.
Do kraja očarljivo
pa je to, da se vedno,
ne glede na mesto, kjer so napisane,
zgoraj ali spodaj,
levo ali desno,
izognejo
tistemu smislu,
ki stoji v tekstu.
11
ZMAJARJI
Dvigamo se nad svoje bistvo,
nad ostrine, ki nas razgalijo do kn i,
nad ranljivost, ki z zanosom ubira strune
in z vztrajnostjo prepovedanih melodij
potaplja naše razpršene besede
na dno čiste vode,
kjer druga v drugo
zrejo praznina,
tesnoba,
nemoč.
Vsak val,
ki vzvalovi,
je ena temeljnih,
življenju zapriseženih resnic.
Odsotni
vsem svojim željam
se použijemo v brezsnovnem stvarstvu
nikoli odigranih tragedij.
Neminljivi smo v vesoljni biti,
utelešeni v zraku, ki nas odnaša,
oplojeni z nenehnim padanjem,
ki mu pravimo smrt.
12
SLOVO
Biserno belo oglašanje,
ki se bledo in ponižno
približa mandolini molka,
z zlomljenim kristalom
neuspelega prižiganja
razi po lesenem robu
ugaslega neba,
da izlušči
tleče trske
temnih besed.
Razklana gladina
bakrenega moija negibnosti,
ki skozi sestopajoče votlost žlahtnega privida
prelije grozljivo ostrino izdrtega noža,
se pod opotekavim umikanjem jekov
prime zadnje od bleščečih podob
v prah drsečega sveta.
In med njima pot,
ledeno siva,
mračna,
izlizana
v nemem naporu,
ki utaji vseskozi
čarobno vrtoglavico,
tisočletno drobljenje smrti
med kapljami nezlepljivega voska.
13
SLEPEC
Zadelo ga je kot iz puške.
Toda pustite ga v tem kraljestvu
večne noči in nobenega jutra.
Morda se zbudi tam.
kjer se nam še sanja ne.
GNEZDO
Iz gline
prepovedanih stvari.
V tišini in čistem siju
goreče zlato.
Ki ga ne pogasi še tako mrzla voda.
Ki je pogubno za oko in uho obenem.
Skozi katerega rastejo
žive roke mrličev.
In ga dvigajo, da iz njega zleti
iz prahu in pepela zlepljeni bog.
14
RAZISKOVALCI
Prišli so
in veliko jih je bilo.
Naselili so se tako,
da jih ni bilo videti,
naj sijih iskal
iz zraka,
z bližnjih vrhov gora
ali na zemlji,
od tod do ondod.
vsak je imel svojo nalogo,
vsakemu je bilo s smrtno kaznijo zapovedano,
da če ne opravi tako, kot je treba,
je oplel.
Temeljito so se lotili
vsakega grma, vsake bodice, trna.
prvi je dvignil zlomljeno vejo
in jo nesel v šotor,
drugi se je ubadal
z mahom pod smreko,
tretjega že ni bilo več,
kjer je odjadral neznano kam.
Bili so kompletna ekipa,
za nohte jim je šlo,
za telo in dušo.
Videti je bilo,
da se borijo
proti neznanim silam
zemeljskega stvarstva,
ki so se en čas poigravale
z vsemi njihovimi čuti,
koj za tem pa bi jih peljale
naravnost k resnici.
To jih je zmedlo,
da so se obnašali kot kure,
ki ne najdejo ne med listjem
ne med iglicami,
ki so popadali z vej,
nobenega, še tako ničevega zrna.
A so iskali naprej,
tako dolgo, da so pozabili,
kaj iščejo, kaj pravzaprav hočejo,
najti in arhivirati v knjigo
življenja in smrti
na tem planetu.
15
Prišle so noči,
dolga neskončnost
zamdih besed pod lučjo zadnjih sveč,
prišle so zime, jeklene, trde,
in nekaj jih je pobralo.
prišla sta lakota in mraz.
poželenje, strast:
najti, najti,
najti!
A iskano se ni dalo,
s sladko bolečino jih je ugonabljalo
in jim jemalo še zadnjo željo
pred koncem.
Groza, je vzkliknil eden izmed njih,
bilje najpogumnejši in po napetih žilah
seje dalo videti, da ni od muh,
daje pravzaprav kruh
resnice, ki jo išče
kdovešezakaj.
Mislim, da se uresničujemo
v pretresljivem izvabljanju najtišjega,
kar nas je sploh spravilo skupaj,
je rekel in dvignil prvo dekle,
ki jo je videl, kako z drobnimi
kamenčki sestavlja mozaik
nikoli živečega.
Vse-enega.
16
VEKTOR
Nekje se končaš
in od tam, kjer je tvoj konec,
jemlješ svoje prve plasti
in se še enkrat delaš.
S svojega konca se vračaš
v notranjost samega sebe,
s svojega konca hitiš
nazaj vase.
In tako ne veš,
da je to tvoje drugo,
s postrgane površine prineseno
in pod nohti nabrano telo,
zgolj sprehod
razklanega skozi svet.
SMRT
Na končuje moja smrt tolikšna,
da ne potrebuje odvečnih besed,
zato si jo oprtam na pleča
in odnesem domov.
Srh me pograbi,
ko jo vržem kot vrečo krompirja
na kuhinjska tla, zjutraj
poribana in zvečer
utelešena
v silovit lesk.
In ji rečem: smrt, daj me,
zdaj je čas, samo še za las.
Tako blizu sva si -
jaz njej najlepši okras,
ona meni moj drugi jaz.
17
Brane Bitenc
Vidim tvoje odhajanje
Vidim tvoje odhajanje,
sicozme si šla kakor premica.
Prihajala si, me preletela
in oddaljuješ se
s popolnoma enako hitrostjo,
ne glede na način gledanja.
Ni sile, ki bi te ustavila.
Zato telesno občutim:
najprej bolečino natezanja
živčnih končičev, nato
želatinasto mezenje hrustanca,
ko se izpahnejo sklepi.
elastično trganje kit.
katerih dolge, vlaknaste celice
se s podrsavajočim pokanjem
ločujejo druga od druge.
nato mišice, ki se cufajo,
vmes, žile, elastičnost.
raztezanje nad mejo prožnosti,
topa ločitev, izguba stika med celicami
arterij, ven, kapilar.
Toplo rdeče se zliva med tkivo
pod kožo in v razpadle organe,
ki so razpadli v topi pasivnosti.
Na koncu, ko izpustim druge podrobnosti,
pokanje kože. ali že prej. ne, kajti vse.
vse je relativno.
Ravna črta si
in jaz telo, skozi katerega si potovala.
Zdaj, ko jedra prebijajo stene najmanjših
bitij mojega telesa.ko čutim,
kako molekule celic razpadajo v atome,
ko se lektroni pod pritiskom
nedoločljive energije lepijo od jeder
in se sprošča sila popolnega uničenja,
vem: Zato ker je E = mc^.
se morda nekoč spet srečava.
18
VŽIGALNIK NEKE OBEŠENKE
Ni fetiš,
kar me vznemirja
pri tej drobni,
plastični stvarci,
ki sem jo vzel kot poklon
in ne kar tako,
kot je tebi padla iz rok.
Žar je v tem,
da je čm za robovi,
prav isti,
natančno, kot moji nohti.
Odvrgel ga bom,
ko si,
ali pa komu drugemu
prižgem zadnjo cigareto,
ko se izprazni,
v tem je čar.
Gol, sam in brez srca
stojim. Ni središča sveta.
Moj jok ne opere ničesar,
telo ni moja last,
sol razžira razdraženo polt.
Moj tok se odbija od tebe,
za menoj odprt, prazen prostor.
Ni zvezd, ki so, saj veš,
sled poti, svetloba upanja.
19
Dnevi grejo kakor veter,
breza brezi šepeta,
listi pa - okamneli,
igle mojega duha.
Sivo je nebo, otфlo,
vse v vsemu trepeta.
Jaz pa pijem tvoje solze -
dar so, brez olajšanja.
Nič ničesar ne premakne,
čas ubitega boga,
moj dotik predira vate,
kakor zloba križanja.
20
DOTIK DLANI, KI NISO TVOJE
Nebo je nežna,
jladka površina.
Poljubi so svetloba
v odsevu luž,
oblaki in jesen
50 mehka glina.
Kristali iz potu
so tujost
tvojega dotika.
Drsenje celic,
vonj,
ki se odmika.
Zgubljena rokavica
boža cestni prah.
In misli;
kje si, toplina rok?
In kje
so tvoja nežna lica?
JESEN
Noč seje spustila
kot tekoča,
nepredirna gmota.
In nihče ne ve
kdaj.
Osamljeni kosi
drhtijo v temi.
Jaz čutim
njihovo tesnobo.
Ta čas je padanje
v varljivo
zimsko svetlobo.
21
SEBI SAMEMU IN ALEŠU DEBELJAKU
So verzi,
in ti veš,
ki v hipu,
kot ostrina jekla
presekajo tok misli.
In rez je oster
kot gladina stekla:
trd, krhek in presojen.
Kot bliski,
ki navpično
parajo nebo.
Za njimi pa ostaja sled:
trenutek vakuuma
in vonj ozona.
In ti stojiš:
priprtih ust, začuden in obsojen.
So sile,
ki trgajo meso teles
in vsak vdih
povzroča bolečino.
Na nežnih, belih steblih brez
so črne lise rane.
Kot krik, ki pride sam
in gre v praznino.
Kot raztelešenje
na neki stari,
srednjeveški sliki:
napete konjske nozdrvi
in vzkliki.
V loku bič.
Njegov pogled,
kije ujel tišino.

Proza
Bojan Žmauc
Sneg, modra žiletka
Nikakor nisem mogel začeti brez malce idile - lažne seveda, kakor se bo pokaza-
lo -: in tako sva pač na balkonu, sonce rine izza Golovca, na mizici med nama
francoski rogljiči, mehko kuhano jajce, toast, maslo, bela kava. Iz kave se lahko
tudi še kadi ali pa ne. poljubno. Glede na jutro bo to zelo verjetno zajtrk. (Bese-
dilo se šele začenja, malce še omahujem.) Tečno je samo to. da moram rogljiče
sproti reševati izpod snega, ki se neverjetno hitro nabira na njih, in da se na ro-
bovih skodelice že dela ledena skorja. Sam sebi se nato zazdim zelo lahkoveren,
ali pa spet premalo prepričljiv, ko me kava opeče in slišim, kako eni že začenjajo
»ua, prispodobe«. Dobro, prispodobe. Vendar, lepo prosim; nikakor ni več mo-
goče najti masla, copate imam že pošteno premočene, ko se mi sneg topi ob sto-
palih, pa tudi vidim že sosedo, kako z osuplosti polnim obrazom strmi skozi
okno v najini smeri. Sicer pa, roko na srce, tudi jaz bi gledal, če bi jo tako. sredi
meteža, videl na terasi, v tisti njeni grozni živo rdeči halji, kako se trudi, da bi z
roko zavarovala čaj pred velikimi kosmi snega, in ji sopara na dlani sproti zmr-
zuje. Medtem pa z drugo roko brodi pod snegom in išče jajca s slanino. In nato
žveči razhlajene rezine in seji na ustnicah dela mastna skorja in ji bujni dekolte
precéj razbuijeno rdi v obilje naletavajoče beline. Živo, res živo vidim tvoj sicer
vprašujoči, a še bolj posmehljivi pogled, ko se trudim, da bi z načetega jajca spi-
hal sneg in poleg njega pojedel še kaj drugega. Vidim; ne razumeš. Tvoj racional-
ni premislek nikoli ne bi pripustil v to pozno pomlad tolikšne množice snega, še
manj pa v njem zajtrkoval. Še dobro, da sem za strojem jaz in ne ti. Sipljem torej
sneg z obema rokama, venar spoštujem tvojo nejevero in tako je led na tvoji sko-
delici čisto tanek in je na tvoji strani precej manj snega. Je pa, preveril sem. Sicer
pa ga je na moji strani toliko več, in ko zdaj govoriš o nekakšnih otročarijah ali
čem že, te sploh ne slišim, zamedlo mije uho.
Sneg. Sneg. Seveda sem to zapisal jaz, kaj pa naj drugega? No, lahko bi rekel
tudi; toča. kombinirke. rdeče mravlje, le da bi kaj takega lahko prehitro in s tem
seveda napačno razumeli kot nekolikanj bedast izpad nekontroliranih, nezrelih
emocij. prepotentnost skratka. Toda to seveda ni res, moji nameni so popolno-
ma drugačni. In zato sem previden in rečem samo: sneg. Morda ni dovolj, da se
je zdaj za maslom izgubil še toast? Dobro, tista tvoja že omenjena nagnjenost k
racionalnemu ti pomaga, da se tvoja kava še ni ohladila in da si maslo lahko brez
truda razmažeš. da trdo poveš: prazne marnje. Toda, lepo prosim, zakaj potem s
težavo gaziš do vrat z balkona in z gnusom pritiskaš na zaledenelo kljuko, ki se
noče vdati? Ker sem ti to podtaknil jaz in v resnici zmorem marsikaj. Vztrajaš in
navajaš nepreklicnost svojega odhoda in moj izgubljeni napor, da bi glede tega
lahko kaj spremenil. Toda mimo dejstev vendar ne morem! Sicer pa bi lahko re-
kel, da tega morda tudi nočem spremeniti, le da bi se potem takoj našel kdo in
začel vpiti, da je to tisti nesrečni nekonstruktivni princip zviševanja tolerance
pred neuspehom po sistemu »kislega grozdja«. Lahko pa bi se kratko malo ognil
vsej tej kolobociji in zapisal, da si ostala, in potem bi ostala. (Aha, končno spol.)
Nos in obrvi mi sčasoma primrznejo k šipi, ko te opazujem, kako odkimavaš z
glavo in na obrazu namenoma pozabljaš slabo prikrite sledove pomilovanja. Do-
bro, ne verjameš, ne razumeš, pa poglejmo: tam, na desni, pod izdajajoče tankim
kimonom in monogramom iz lažnih kitajskih pismenk premoreš primerno veli-
ko in dovolj skrbno oblikovano dojko s pravilno izpostavljeo bradavico sredi
rožnatega kolobarja. Druga bradavica, tista brez monograma, paje prav zabavno
obrnjena navznoter. Naj mi bo dovoljeno spomniti se moje začuđenosti, ko sem
jo prvič videl in se mi je v tistem hipu presenečenja in očaranosti pomotoma za-
zdelo. da nekako škili - v resnici je mežikala - vame. Razumeš; to intimno po-
drobnost bi lahko gladko utajil ali pa pisal o simetrični perfekciji zabadanja tvo-
jih bradavic v zrak naokoli. In odmislil tvoje nekoliko preveč spuščene dlesni.
Vendar bi to lahko ustvarilo napačen vtis, kako se je čez tekst od roba do roba
spustila brezhibna diva z obeležji we fatale in pustila za seboj čustveno obu-
božanega pišočega, žalujoči ostali pa bi se nacejali v bližnjem bifeju. To bi precej
omajalo suverenost moje pozicije, pa še težave bi lahko nastale z onimi iz bifeja.
Sneg je. takole okajeni bi zlahka omagali v zametih, kar tako pustiti jih ne mo-
reš, taksi paje drag. In če se povrneva k inkriminirani bradavički, tisti drugi: izo-
stalo bi vznemirljivo sesljanje, ko sem jo skušal zvabiti ven in seje iznenada pri-
vzdignila med zobe, pa še besedilo bi bilo krajše. Vidim, malce si že besna in
tako namenoma počasi in narejeno skrbno zlagaš stvari v široko usnjeno torbo.
Gibi rok so dolgi in njihove posamezne faze lepo razmejene, da bi lahko jasno
videl, kako nemočen sem. Vendar se trudiš zaman; na šipi so se zaredile ledene
rože, tako da sobo in tebe v njej le še slutim. Kakor tudi slutim, da res ne razu-
meš. No, tokrat za spremembo ne bom obupal. Z najboljšimi nameni torej od-
prem vrata, čeprav se namrdneš, ko skupaj z mrzlim tokom zraka udarijo v sobo
še snežinke. Tečem v kopalnico in razmišljam, kaj bi bilo najbolj primernega,
prvi se mi znajde v roki električni brivnik, toda ta ne pride v poštev. nasploh je
njegova uporabnost zelo omejena. Nežno razprem staro britev in potegnem z njo
po hrbtišču roke: navkljub začetnemu stadiju rje ostajajo za klino pokošene koci-
ne. Vendar se zdi že nekoliko demodirana, manj je v uporabi, kot pa bi si želel za
svoj namen. V nekaterih okoliščinah deluje celo eksotično, tega pa trenutno ne
potrebujem. Odločim se torej za žiletko in se po zametenem hodniku prebijem
nazaj v sobo. Vidiš, jo opozorim in stegnem roko z žiletko, položim si jo na iz-
plazeni jezik in rečem: beseda. Moram priznati, ni se začelo bliskati, nikjer ni
bilo nikogar, ki bi bil pripra\ ljen v ihtavi naglici prepleskati levi breg Ljubljaice
z zrelo rumeno barvo, jerihonske trombe so trdovratno molčale. (Tukaj sem
imel na voljo lepo število impozantnejših kataklizmičnih učinkov, ampak samo-
cenzura skromnosti.. . ) Slišati je bilo le tresk vrat in iz ust se mi je ulila kri.
24
Lahko bi že razumela: nisem stisnil krampa med zobe in nisem prekopal tistega
kratkega koščka asfalta do avtobusne postaje, nisem ga spremenil v kolovoz in ti
onemogočil, da bi ujela vsaj zadnji avtobus. Še vedno sem pozoren, pozabil sem
na kri, ki pa tako ali tako ne teče več, pomrznila je na poti po bradi in vratu na-
vzdol, spomnil sem se na žiletko in z njo odstmil sneg.
V redu. Zdi se ti, da je takšno popuščanje le znamenje pomanjkanja tiste prave
ostrine, ki sem ti jo želel demonstrirati, da bi te morda le prekinil in opozoril, da
so merila za ostrino lahko precej različna. Smeh. Izzivaš? Sama si hotela: zanikal
bom modrino tvojih oči. Kajti resnici na ljubo, kaj vse je treba, da bi tvoje oči
bile modre: primerno razpoloženje (tebe in opazujočega), natanko določeni dne-
vi znotraj ovulacijskega cilusa (in ta je še vedno nereden), jasen dopoldan (ko
lahko žarki pod natančno določenim kotom padejo na mrežnico), ipd. Popustljiv
pa sem morda res preveč; avtobus seje ustavil takoj, ko si prišla na postajo.
Ne prenesem, ko me začnejo nadlegovati z vprašanji, kje da si. In sicer iz dveh
razlogov (ki sta najbrž le eden):
1.	ker tega ne vem,
2.	toda poštenjak, kakršen sem. tečem pogledat, kje bi lahko bila, da jim, željnim
te sumljive(!) informacije (ki pa zanima tudi mene), ne bi kar tvezil kakšnih o-
slarij (čeprav me ta ideja zelo privlači) in bi me lahko kdaj pozneje celo osumili,
da sem kriv za njihov izgin, ko se ne bi vrnili z brezpotij, kamor bi ih morda ne-
vede poslal.
Se pravi, tečem. Spustim se kar čez Trnovo, prek vrtov, in njihovi lastniki si
vznemirjeno ogledujejo stlačene šope solate, ki jih pod vsem tem snegom sploh
ne vidim. Težko dobivam prave podatke, ljudje me nezaupljivo ogledujejo, ko
jim začnem tečnariti in nergati. Tečnarim zaradi tega, ker znotraj tega besedila
krvavim, dobesedno prelivam kri zaradi njega, oni pa nič. Niti ne zmenijo se
zame ali pa kvečjemu jokajo zaradi solate. In nergam zaradi tega, ker si s sledovi
v snegu ne morem bogvekaj pomagati. Mrgolijo vsenaokoli. Toliko jih je, da se
povečini izgubljam, ko hodim za njimi. Navadno se šele po polnoči (če sploh)
dokopljejo do kakšne avtobusne postaje in tako plačujem dvojno tarifo. Nav-
kljub temu dvomljivemu denarnemu položaju, ki je lepo razviden iz tarnanja o
dvojnem plačilu, pa sem najel dva upokojena kriminalista. V troje je vsaj na vi-
dez laže, če že nič drugega. Kajti uspeh je zdaj ravno tako pičel, kot je bil poprej,
ko sem bil še sam, povrhu tega pa sta fanta - to naj za vsak primer ostane med
nami - bolj puščobne sorte. Zamorjena sta že od vsega začetka, in ko na primer
kje slišimo, daje odšla na kopanje, se začneta kar tresti. To je, priznam, v resnici
ena najbolj napornih nalog, ki nas lahko doleti: izredno bedasto se počutimo, ko
takole, v težkih površnikih, čepimo kje v kakšnem grmovju, ki z vej po nas otre-
sa sneg, medtem ko poskušamo v množici razgaljenih in čofotajočih teles razbra-
ti, ali je tam, med njimi. Ali pa ko dobimo kakšen nočni poziv. Mencata, izgo-
varjata se, mrmrata o posebnem dodatku, toda jaz jima ga ne morem dati: nakup
dveh karbidovk in ploščatih naprsnih termovk meje pripeljal na rob bankrota.
Spustimo se torej v dir. Primemo zvečanemu številu mojega moštva je povečan
obseg škode na vrtovih, tako rekoč ni jim pomoči. Žrtve pa so seveda tudi na
naši strani. Utrujeni se spotikamo čez zelnate glave in natikamo na fižolovke: to
izčrpava telo in duha. Pa tudi leta naredijo svoje in oni danje eden od inšpektor-
25
jev začel kar na prehodu pred Namo v nasprotju z izrecno zaukazano diskretnos-
tjo zasliševati ljudi in jim groziti. Ne maram tega, teh preživelih metod in - če-
prav seveda nosim krivdo za njuno vpeljevanje jaz, ki se nekako nisem mogel
izogniti takšnim stereotipom, kot sta grobi in nekoliko poneumljeni policaj in
soseda z obilnim oprsjem - odpustil sem ju. Stopim še na Trnovo, poskusim se
opravičiti za pohojeno solato in izruvne paradižnike in imam srečo: odnesel sem
jo samo z modrico na očesu. Jezik imam namreč še vedno razrezan in naše spo-
razumevanje seje že kar v začetku izjalovilo. Spet tekam sam naokoli, toda to je
le še inercija (zaradi) prejšnjega početja. Povečini pa sem doma in eksperimenti-
ram. Poskusil sem si stlačiti brivnik v usta, pa je bil edini rezultat oškrbljena
mrežica. Zadeva s krampom je bila še bolj ponesrečena: moral sem k zbozdrav-
niku. Glede na to daje čevlje teže dobiti primerno širok in res kakovosten usnjen
jermen za gladenje britve, sem se dokončno odrekel tudi njej. Sicer pa mi je njen
orumeneli slonokoščemi držaj zelo neestetsko štrlel iz ust. Tako ostajam pri ži-
letki in si poskušam z vajo utrditi jezik. No, prave ostrine, priznam, še ni.
Kratka sapa gor ali dol: ne morem več. Gube na pižami so že popolnoma skrep-
nele, pokljajo ob sleherne premiku in ne zmorem več niti pristnega ogorčenja,
ko ostanejo copati zagozdeni v snegu. Zadeva je že v končnici in zdaj, ko vidiš,
da bo vse tako, kot sem si zamislil(?), trdiš, da sem tak kakor vsi, in menda nami-
guješ na maščevalnost ali kaj. Tudi če dopustiva rahel odtenek slednjega, pa za-
gotovo nisem tak kakor vsi. Moja izjemnost je vendarle potrjena z njihovo nemo
odsotnostjo! Molčijo, medtem ko jaz na primer lahko izpostavim zadnji verz iz
Malherbove Pesmi: jaz pa sem slep za vse, česar njene zre oko. Seveda, posmeh-
ljivo privzdiguješ obrvi, ne verjameš: puhla simbolika, skopljena z izposojo. To
seveda ni res. ampak le zlobno natolcevanje, ki ostrmi, ko na široko zamahnem,
udarim po tipkah in proglasim eno oko za steklom. Stvari postajajo oprijemlji-
vejše, iztaknem si ga, odmaknem skodelico in ga položim na krožniček, kjer je
sicer ostaloi še nekaj drobtin, pomešanih s snegom. Žiletko, ki je primrznila k
mizi, s težavo ulovim med prste in zarežem v stekleno zrklo. Razlije se med
drobtine in zdrizasto prepoji sneg. Ta trenutek se le še z naporom ogiblje pateti-
ke in tako mu skupaj s Pavesejem zadava milostni udarec; pa naj ima žiletka ti-
sto fiktivno barvo tvojih oči.
26
Andrej Morovič
Iz potopisa
čisto do roba, na konec prideva, kjer sta pivo in včasih bog edini zadevi, po-
vzdignjeni nad preživeto ponavljanje nezavedno. Plavanje do Četrtkovih otokov
onemogočajo drobne meduze, ki se jim reče smrtne žičke. Med koreninami man-
grov vohunijo krokodili, v zaledju prežijo kače. Samo norec hodi tja, me svari
mornar pred nevidnimi skrivnostmi.
Kot vsako jutro kreševa pete ob obali do dva kilometra oddaljenih prenosnih
stavb ribiških družb. Običajnost vrnitve zmoti neslišen let: banda velikih žerja-
vov.
Ljudje, ki so zavrgli vse živo zaradi denarja in te okraste mlake, se pelikanom
tako gabijo, da jadrno in pravilno odveslajo proč, če te opazijo brez ribe v roki.
Čudoviti svet ptičev sredi divjine, ki se je je rahlo dotaknil človek. Teh nekaj pa-
pirnatih kolib, pošta, trgovina in pivnica zaradi rakcev na odprtem morju in rib
v obalnem blatu.
Zvečer je bilo tudi, kaj bi napisal, rahlo nenavadno, ko sva v gosti temi naenkrat
spoznala, da se okoli šotora in naju gnete neznansko veliko hinavsko tihih žab.
Prešinila me je sekvenca neskončne hoje skozi polja sladkornega trsa, kjer poleg
drugega strašijo tudi trstne krastače, ki te pocitrajo z neko strupeno žavbo, da se
ti v trenutku spremenijo dezoksiribonukleinski ključi, ti zraste grba in te ljubica
ne mara več. Bal bi se, če se ne bi veselica s krastačami zgodila precej kasneje.
Vsekakor, nedolžne žabice sem slikal pod brlivko z zelo dolgim časom osvetli-
tve. Metal sem jim kamenčke, spakam nepremičnim. Tiste, ki sem jih nategnil,
so se na filmu izkazale kot daljše/krajše cevi z značilnim obrisom na začetku in
na koncu. Nadzvočne žabe. Svetlobne žabe.
Preden zavre nov dan, oddrsava počasi do poslovnega središča, spet praznih rok
takoj nazaj in še naprej, v zaledje, kjer nisem videti nor kot kak Jure Detela,
izjemno previdno polagam stopala na zmeraj isto Zemljo, v pričakovanju - bo
ali ne bo - črnega bliska skozi žolto bilje. Tako capljam, zatopljen kot ličinka v
loju, dokler ne opazim, da je obzorje požrlo vsako neravnino. Da le dve ploskvi
zajemata Vse: rumena in modra... Ta je še boljša kot kače in se lahko čudim,
da ni ničesar, razen bdenja ubežne zlate kroglice v smeri zahoda. Zapečeno sku-
šam ujeti horizont, ki se skriva v visoki travi. S Holandcem previdno meriva ko-
rake, ko naju hitro šuštenje globoko zamrzne, dokler ne opaziva poskakujočih
kengurujskih zajebantov. Vsaj divje svinje niso. Onegavljenja je konec, kdo bo
našel pot nazaj in zažagav a nazaj proti regicam.
Sredi prevelike točilnice se. lepo prilagojen, zgubljam v pogovorih s krajani.
Groote Eylandt - na otoku z nizozemskim imenom, sredi črnskega rezervata je
še bolj zapuščena ribiška baza. Oskrbovalna ladja pripelje vsakih nekaj mesecev
pivo in hrano v pločevinkah.
27
v temni vlagi, ki jo nosi veter z morja, se skobacamo na spolzek čolniček. Sredi
črnine, rahlo oddaljeni od mangrov in sumljivih šumov, z mladim lovcem na or-
jaške skuše kričimo in blebetamo n noč. Vljudno poslušam pijana pretiravanja,
da ga ne bi prizadel s svojo formalno svobodo. Ob odhodu se počutim kot usran
turist. Ljudje tukaj posvetijo leta in življenja garanju na morju, moje odločitve,
da bom lovil rakce, pa že ni več.
Po jutranjem postopku se morava soočiti z novim morjem časa. Mehko, slano
blato zamenjajo luske izsušene prsti. V pesku tok dogajanj tako oslabi, da mu ne
sledim več. Samo še svetilnik migetlja v daljavi, cilj, ki naju danes vleče čez puš-
čo. Tam nekje se sporazumeva, da nima smisla vztrajati. Dirk hoče na jugoza-
hod y pravo puščavo, potem čez Azijo, nazaj domov - med načičkane hiše, pre-
sladke slaščice in velika pristanišča ob Severnem morju. Jaz hočem na Otok kuš-
čarjev, koralni greben, kokosovi orehi in naga rit. Naenkat sem ves vzburjen, da
strumno rijem po pesku, in pihljajoča vročina mi drka pokončne dlake. Nadlež-
ne muhe postanejo užitek, ko tekajo čez obraz proti očesnim kotičkom in v uče-
sa. Nikoli ne bom dosegel svetilnika. Spomin na odločitve še nepreštetokrat
omedli, preden doseževa naselje.
Na cementnem obrežju me požre kovensko oranžni večer. Pelikani se, že v mra-
ku, pri McRibiču tepejo za zadnji obed. Buljim v bežečo svetlobo in si mislim,
da bodo sončni zahodi po atomskih dogodkih še pridobili na svečti pred dimno
zaveso ne glede na potuhnjeno golazen.
Zavarovalni agent, ki pokriva ogromno področje, naju dokaj nežno spusti skozi
roke. Dobro prilagojen, pravi strokovnjak za kače, te nežne živalice, ki čutijo
vsak najmanjši tresljaj. Človeško lomastenje se jim verjetno zdi pravi potres. Ob
rahitični rečici preživimo nekaj trenutkov mirne kontemplacije in se založimo z
vodo. dramatičnost. Klik.
Dva Švicarja naju kot za šalo potegneta do Normantona, kjer so naprodaj zmrz-
njene melone in se domorodci v senci pivnice grejo kipe. Nihče naju ne označi
kot nora štopaija, tu ni norcev. Razumem, da je, vsaj v družbi, nujna telesna de-
javnost, če naj še letos prideva iz teh krajev, in Dirka, ki seje komaj usedel, že
gonim naprej. Ob zadnjem kolesu se m dramatičnost. Klik.
Dva Švicarja naju kot za šalo potegneta do Normantona, kjer so naprodaj zmrz-
njene melone in se domorodci v senci pivnice grejo kipe. Nihče naju ne označi
kot nora štopaija, tu ni norcev. Razumem, daje, vsaj v družbi, nujna telesna de-
javnost, če naj še letos prideva iz teh krajev, in Dirka, ki se je komaj usedel, že
gonim naprej. Ob zadnjem kolesu se mi nastavi negodna samička, ki ji v očeh ne
najdem bede ali česarkoli podobno kolosalnega. Samo suhcana kolena, ki se v
taki vročini edina obnesejo.
Droben prah zamenja katranirani gramoz. Ko prvo vozilo ne ustavi, ni časa za
preklinjanje, treba je bežati pred dimno zaveso ne glede na potuhnjeno golazen.
Zavarovalni agent, ki pokriva ogromno področje, naju dokaj nežno spusti skozi
roke. Dobro prilagojen, pravi strokovnjak za kače, te nežne živalice, ki čutijo
vsak najmanjši tresljaj. Človeško lomastenje se jim verjetno zdi pravi potres. Ob
rahitični rečici preživimo nekaj trenutkov mirne kontemplacije in se založimo z
vodo. Na naslednji kmetiji ga čaka delo in potem spet daleč naprej, skozi prah
do naslednje zavarovalne police.
28
Pri zapuščeni železniški postaji, ki mije znana s poti navzdol, mi vrela ponavlja-
nja zmlinčijo ves pregled nad dogajanji. Čokati mravljinčnjaki iz prebav Ijene pr-
sti, tu in tam kakšen grm ne zmanjšajo razdalj, ptičje oglašanje jih pov eča. Kako
zaupljivi so lokalni ptiči! Sede jih čakam, trak namazan s kemikalijami jih čaka.
vse čaka na medli hrum motorja, ki ga prehiti noč.
Stroj ugasne in že čutim poglede črncev - najstarejšega plemena na Zemlji ali ne-
kaj takega, ki sede pretakajo pivo in čas skozi čas. Nikar še umreti, samo premi-
kati se je treba in se premika tudi svet. V štacuni izkopljem tekočino, zraven
črncev najdem senco, v objektivu jih spet srečam in odložim na trak. V zanima-
nju, ki ga pokažem za zgodbo zaselka, zasačim lenobo. Rudnik zlata. Dva kro-
manjonca že dve leti prekopavala rušo, pa ga še nista našla. Bo že, bo že. Stokali
pa res ne bomo. Doma boš pa pripovedoval, kako hladni so tukaj ljudje.
Po naključju se zbudim sredi noči na mrzlem pesku ob cesti in zagledam abori-
ženko in belca, ki naju vabita v zavetje na čaj. Potem je na voljo še topel tuš in
postelja, opazim, da je norih skrajnosti že za lepo zbirko. Nekaj topline izme-
njam, nekaj zgodb in podatkov. Kako sta se med rasnimi vojnami umaknila iz
Brisbanea sem gor. Zakaj tako daleč, je očitno neumno vprašanje.
Težke evropske sanje in psiček ali kaj, ki je tožil celo noč. Prijeten občutek zju-
traj, tudi v želodcu, ki ga pogreje mleko z ovsenimi kosmiči. Medtem pride Ron
na dan, da naj jima piševa - kakšna senzacija bosta, ko jima bo poštar predal
razglednici iz Italije in Nizozemske.
Sedenje pod grmom à la Godot se kuha. Kolega je nazaj z arašidi. Vrnem servis z
odličnim monologom v angleščini z italijanskim naglasom. Sporočilo je naklo-
njenost zakoncev. Presahnem v otopelo pobitost in ta v neko določeno jezo.
Akustično vladajo ptiči. Vlečeva se nazaj v vas. V strupeno zeleni hiši iz lesonita
imajo obiske iz puščave in zabavo. Pivska pločevinka in stiropoma izolacija v
mirni dlani, glava in ramena krožno nihajo, glasilke delajo na vso moč. Kriče se
pozdravljamo in hej, haj, hauarju opletamo z nasmeški. Da imajo drugačno poj-
movanje časa, opazim, ko me Evina mama, medtem ko si stiskava roki, vpraša,
a se rokujem s črncem. Izjavo posranega politika v Sydneyu o neobstajanju ras-
nih problemov vidim sedaj v novi poltemi. Čas.
Zvečer spet capljava mimo drugačne slike, sorodnikov ni več, je pa maček v Evi-
ni glavi, ki naju ni nič kaj vesela. No, pa greva.
Točilnico že zapirajo, na hitrico kupiva nekaj piv za lahko noč in ko hočeva ven
skozi že zapahnjena vrata, debelemu lastniku poči žila zlatokopka:
»A ne moreš skozi zadnja vrata, kurčja glava! Da mi čim prej zgineta od tod!«
Po gurmansko in po francosko izdavim Ulala in hitro cipicipi smukneva ven, na
nikogaršnjo zemljo, kjer si rahlo tresoča se prižgeva svečo. Če bi naju tale na
zobe, bi bila vsa zalega na njegovi strani. Brez strahu mi živeti ni, mlativa kiki-
riki in se čudiva hitrosti potovanja.
29
Ves krmežljav panično ustavim poltovomjak. Zbaševa se med sode in drugo
kramo in že se peljemo, ljudje štirih različnih narodnosti, k petsto kilometrov
oddaljenemu cilju. Najprej naju zebe, potem pa ravno prav hladi. Udobno ležeč
gledam pokrajino, ki mi uhaja v daljavo. Neopazno se spet vse zmeša, velike ska-
le. kratki postanki, rezersoaiji za vodo, kinkanje, trava, velike skale, kratki po-
stanki, rezervoaiji za vodo. kinkanje, trava, trava in tako do konca, ki je za spre-
membo jasen. Spet sem na izhodišču, zadnjem spodobnem mestecu na pacifiški
obali, kjer sem se pred kratkim zavalil iz klimatiziranega zaboja v vročino, ki me
je v hipu dotolkla. Sama plastika, vse za bogataše, ki se tu grejo game fishing,
tmkaijenje ribač, ki so včasih daljše od motornega čolna.
Nevroni se drgnejo med seboj, gor in dol si sporočajo, da njihovo zajetje stopica,
od ljudi proti samoti. Na peščeni obali štirih milj dejansko začnem izvajati re-
zervni načrt - če ni romantične službe in novih dolaijev, bom skrbel za koфus
deliktov. Premikam se v smeri okostnjaka, začaran z dachausko telesno lepoto.
Najdem si primeren prostor pod vejami, na katere varno obesim premoženje. Po
uvodnih ceremonijah skrit pred soncem, opravim pregled dejstev: 15 000 km od
gnezdišča, sredi tropskega miljeja, teniske na nogah, hlače, jopa, suknjič, v na-
hrbtniku nekaj gat in majic, od znanstveno-tehničnih pripomočkov pa nož, zob-
na ščetka, vžigalice in fotoaparat. Lahak kot asketski kolibri. Malo mije žal Ho-
landca, to je njegove spalne vreče in šotora. Kar je bilo včeraj tkivo ob tkivu, je
zdaj vsak sebi in dve puščavi vmes. Mehanični opravki me razmislijo, dokler mi
bledi pimpek končno ne zažgoli v cvrtje in me občutja, ki grejo zraven, točneje
ne določijo: med rojstvo in smrt. v zdaj, ki najde tisoč odmevov. A posebno se
neštetič potuhnjeno sprevrže v splošno - ko sta vzhod in zahod edina dogodka,
se misli ubadajo z izjemnim ravnovesjem. Zato je pa tema toliko bogatejša z do-
življaji, ki spirajo možgane. Najprej mi mrak in samota stisneta jajca, nakar me
navaljujoči dež spodi od ognja, ki sikajoče crkuje. Hudi mraz le redko prežgejo
avtomobilski žarometi, kaj vem, mogoče so pa notri kaki nori odtrganci. Zaprta
toplota je bolj daleč kot moja matrica iz sončnega sistema v Rakovi meglici. Če-
prav se mije tako zdelo, nisem sam in naenkrat se nimam kam položiti. Reši me
avtobusna koliba in klopca pod njo. Stegnjen sem bolj ranljiv za lokalne mon-
strume. zato prinese vsak obotavljiv dežek olajšanje in varnost. Na račun tega
me tudi policaj spregleda. V to histerijo se vpletajo panorame mlajših dogodov-
ščin v malem, srednjem in velikem svetu in sledi, ki sem jih pustil v nekaterih
dvonožcih. Bah. Ko se zjasni in postane mraz preveč oseben, odkolovratim nazaj
na obalo in poskusim še tam malo zmrzovati. Prvi svit prinese neskončno olajša-
nje, notranje veselje in zavest, da me lagodnost ubija. Jutro, vlaga izpareva, že
drugič bo strmoglavil kokosov oreh.
Cel dan, do večera, so se nočna občutja vlačila za mano. Močan veter je zama-
skiral vročino. Sonce in sol sta mi zažgala hrbet. Ob cigaretah se dobro držim.
Nocoj čeljustne vibracije niso na sporedu, raje rahlo samomorilski načrt - peš
proti Cape Tribulationu. 80 kilometrov severno.
Zdaj pridejo žabe.
Zdaj je samota prodomejša. in ko mi sladkorni trs na obeh straneh močneje za-
vrši nad glavo, štrbunkne skozme. da se zdrznem v pete. Mož kot bitva seka os-
30
adna stebla, da se mu dela zelena zmeda pod koleni. Samo grižasta kača ga zbra-
lo ugrizne in mu natančno določi začetek spremembe stanja. Tudi mene nekaj
:askeli.
Pred ognjem, ki upepeljuje gosto stmišče, bežijo celo spake, strupene žabače
Dstrostrelke, ki spotoma iztisnejo seme strupa na žensko lice in laket s prenosno
lUŽino. Koža zacvrči, in ko pride do samca brez prstov na nogi, je že sama spaka
in tudi jaz sem ženska. Sredi kolovoza se mišice še bolj zategnejo, oči vihrajo
levo-desno. Pravijo, da je veličastno, ko gorijo polja, ko je v ognju vse razen oz-
kih pasov okoli redkih hišic. Sladkor v nosu in v prestrašenih kosteh. Za skrito
luno skozi predor zelenih cevi. Potem, kakšen dramatik, podre slušne standarde
na majhnih kolesih ogromen vlak. Brezkončna veriga simetričnih škatel, kock
sladkoija, rakcev na limfi. S teleskopskim reflektorjem spredaj, s taistim zadaj.
Ne vem. zakaj sem z družabnikoma previdno stopal proti oltarju. Ko je majav
kamen sprožil grozoten odmev v prostoru spodaj, v katakombi, sem se sunkovito
obrnil in se srečal z Jezusom na balkonu, ki je namesto obraza imel tak (tretji)
reflektor. Tistikrat je bila narodno-zabavna lizergična kislina in je bil špas. Zdaj,
tako pozno, razumem marinee iz Tennesseeja skozi džunglo, polnjeno z Japonci.
Pasti. Čez čas se vsaka večna muka spremeni v kurčev vsakdan. Glavica se na-
pihne, da je treba v gate na korekcijo. Komar te piči, glavnih junakov pa od ni-
koder. Nepretrgano nadaljevanje.
Na mostu dam nogam slednjič prosto. Ravno prav daleč pod mano je potoček v
mrki gošči in zvoki. . . trajni in počasni, hitri in nenadni šumi; rahlo vznemirlji-
vi kriki in vsa mogoča cviljenja - prava glasba, toliko predstav. Odnesel bi jo v
svojo črno luknjo in jo tam užival.
V sladkornem zaselku čutim skrajni red. Stroji so ljudem dali čas in jim ohranili
energijo. Prej je mojster z ognjem in sečivom dajal takt trsom, zdaj s pi lieo za
nohte obdeluje vrtnicam trne. Angleška dresura. Nadudlan, da je sladkor zlo, se
počutim kot večkratni vohun. Zastopam maso, prinašam zavest o smrti v speci-
alizirane glave.
Reka je videti zelo narasla, pa ni, samo drevesa se tako gnetejo v boju za prostor-
ček v prisilnem raju. Jaham splav, ki oklepa žico, in nešteto vodikov in kisikov
naju veže s krokodili, ki jim prebavni ciklus lahko traja tudi teden ali več. Ne
vem, še celo Nikola Tesla trdi, da je ustaljenost te vrste idealna. Redno se pona-
vljaš in je zavest o premikanju skozi čas manj moteča. Rdeča pot skozi rastlinski
koncentrat in mnogozborske napeve. Vsa ta uveljavljena določenost me prebije
kot zvočni zid. napolni mojo prazno retoriko do roba in počasi mrkne v nevsilji-
vega spremljevalca. In kaj se spet oglasi iz, kaj vem, dela hrbtenjače v tilniku?
Moja vsejeda retorika.
Upam, da bom ujel čas zdaj, v tem neusmiljenem okolju, ki zahteva pozornost.
Nogi me, kot Rosinant, prestavljata bliže, samo da je, zavetju nad glavo, med
vrstnike z na stežaj odprtimi očmi. pripravljenimi na vsako neumnost, karkoli,
samo da je - nekaj za pošlatat. kaj za popapat, kjer bomo družno želeli zdaj in
hkrati plavali po vseh drugih časih, kjer bomo kot naši prapadres, \ saj od Mezo-
potamije naprej, čakali na izvršitev, ki je sekundo za sekundo, skozi tisočletja
odlagana za nedoločen čas.
Bah. Ste že brali o kazuarjih? Jaz sem jih slišal in vam lahko zdaj povem kaj več
31
o njih. Od zdaj naprej bo \ se drugače. Nič.
Plaža že pošteno vleče, saj razumem, tak čist trak med zmedenima biotopoma.
Hojo mi zastavijo utaborjeni protestantje in v ozadju policaji. Če jih pogledam
ne glede na višje cilje, vidim spečo trumico, ki ima za vsako priložnost pripra-
vljen vedno isti odgovor, kaj da hočejo špekulantje uničiti, kaj zgraditi in zakaj.
Brutalnost. Pravica. Teta narava. Konzervacija. Ves sem zmeden, z motnimi
videnji, nesposoben odvreči šimpanzjo tančico, ne vem, kako naj se ubranim
curku militantnih besed. Vljudno sproduciram grimaso bolečine in identifikaci-
ja, legitimacija je končana - še ena kapljica v tok, ki oblikuje strugo.
Če se uležem, me sonce ubije, zato si ves čas dajem opravila kot maček, ki zapol-
ni praznino z lizanjem jajc. Opičje trebljenje sosedovega kožuha je že večkratno
višje opravilo. Iščem hišice raznovrstnih morskih lupinarjev. V kotu ogromne
peščene preproge jih najdem največ, izbiram najmanjše in najgladkejše. Pogum-
ne barve na soncu hitro uplahnejo; nazaj med skale koralnega grebena me nese, v
umirjeno vretje odtenkov, prevzemi me za vedno.. . Nov vdih, ta oderuh, me
spomni, da sem še, da me še zebe. da sem še lačen, žejen, da je še treba futrat in
mazat ta obupni stroj. Joga me mantra, dihalno šolo sem že v zaporu obesil na
vezalko, kaj šele v mnogorazsežnem prostoru.
Svoj strah, neskalovitost. z božanjem prenesem na mladega pitona, kar ga tako
vznemiri, da mu skoraj luske odnese.
Nemec brunda gunda - nezadovoljen z ovčarsko tehniko bivanja peščice, ki je,
sledeč velikim raziskovalcem, prišla na začetek, zdaj pa se tišči v kolibah ali na
ozkih srebrnih trakovih kamnitega prahu - mi prav pride. Predstavim se mu kot
izkušen džungoslovec, da mi ne bo treba samemu s steze, in on ima raje izlet z
rutino kot onomatopeje. Za jutri imava načrt, živiva za jutri.
Ko zapustiva uhojene tunelčke po hudourniški strugi navzgor skozi goščo, je tre-
ba ohraniti nedotakljivost, ker so nekateri od listov pokriti z nevidnimi trni, ki se
jih, ko so enkrat v tebi, ne rešiš tudi nekaj let. Za vsak kamen, za vsako podrto
deblo pogledam, preden položim stopalo. Če ni death adder, če ni taipan, če ni
brown snake, če ni kaj vem kateri strupeni pajek, bodica ali bacil. Secirava razgi-
bano skorjo, ko naju preseneti tiho vršanje in hipersoničen pisk. Veliki netopirji
so popizdili, ker sva jih zbudila v to noro presvetljenost, da jim samo še radar
pomaga. Iz takih se v grozljivkah izvalijo vampiiji. Srk krt vrt srh.
Strmo navzgor, skozi vedno ožji predor, kot v tiste cannabis-indica-columbia-
gold noči, ko mije domišljija zdrsnila naprej po taki cevi in meje nekaj obrnilo -
prijatelj, vidno rastoč in s trzajočo žilo na sencah, je bil moj konec. Ck, prva
kača, tako močno me stisne in takoj zatem mi bruhne na piano pot, pa nič,
majhna žoltava nepremična stvarca v vodi. Pred votlino stoji svetnica in z izteg-
njenima rokama moli svoji kačji boginji dve taki žareči ridi. Kreta.
Konec struge je že tako visoko, dajo lahko zapustiva in se počasi prerivava skozi
redkejše rastje. Bele papige, to so ti madeži, kijih človek vidi od spodaj na temni
podlagi. Na vrhu zasleduje\a kamne, s katerih lahko prepadno zagledava vsaj
košček morja in koralnega grebena, ki je od vseh treh ali kaj tisoč km dolžine
prav tu najbližji obali. Fino: temno zelena, srebrno siv rob. sinje bel trak in tem-
no modra. V daljavi se vidi Black mountain, vsa preluknjana z jamami, kjer so,
pravijo priseljenci, ne tako zda\naj Aborigini obedovali poceni kitajsko delovno
32
ilo. Res paje, da še danes obstaja prostor z imenom China camp.
^Ja poti navzdol nama je mrak pomagal v dir po hudourniku in niže po zasebnih
tezah kljub možnim šibram ali soli v rit. ^
'roces gre tako: veter z oceana nosi oblake vlage proti strmoglavim goram, kjer
trmoglavi tudi dež, ki divje odnaša vse živo. Življenjska moč odtehta, poganja
;druženo rastlinje više. proti brezzračju. Tako vsak dan, veliko svetlobnih in te-
načnih let. dokler v nekem homiču ne dozori ideja o lastnem prispevku, ki iz-
'leče pritrdilni Ja mnogim družbenim oblikam, tako da skupno potegnejo črto
'zporedno z obalo. Zapoznel lahko opazujem, kako odkopavajo izgrednika,
:ako drugega klatijo z drevesa. Med padajočimi skalami občudujem ta proces in
)ragozd pod cesto, ki drsi proti meni, v smrt. In cesto samo, ki izginja, in nasta-
ajoče nasade mangov in papaj in debelokožce s pednjem masti, kako jih odnaša,
n čisto na koncu se spustijo še gore. same se razpustijo, da ostane samo še zgoraj
n spodaj. Kot pogledaš.
Dvignjenih prstov, z dlanmi stopal rutinirano glisiram po plitvi vodi in brizgam
ančice tekočine naravnost naprej. Zasledujem sive ptiče s kačjimi vratovi in rak-
;e goslače, ki v tolpah nevidno hitro drvijo desno-levo, kot če bi Erazem Pred-
amski prepražil 100 metrov v treh sekundah. Gledam Švabico. ki je ob oseki
la bosih nog na korale in so ji stopala zatekla, da mi naslikajo nilsko kobilo,
jledam predhodnico turistične avantgarde - za katero bo kmalu prikozlala glav-
lina in se razlila po črnskih rezervatih, samotnih obalah in ultrastrukturah -
iako se tišči skupaj. Drsim čezse in se božam, barva polti me požira s svojo
emo, udorine med rebri me v večerni svetlobi spomnijo na kraje, kjer še nisem
)il in po katerih se mi stoži. Svetotožje. Ljudje, ki sem jih tu spoznal, se mi pri-
cažejo kot prometni znaki - vlažne luknjice in čepki. Poskočim in - z nogami na
ks - pristanem, potem je vse lahko in gladko: prtljaga in hoja navzdol v luninih
)dbleskih, medtem ko peščica mojih vrstnikov spi in ne ve za samoto. Lahkotno
ioločim koordinate in smer gibanja proti Novi Gvineji, dokler gre ob obali, po-
em po zastraženi razriti poti do reke Bloomfield, od koder me bo čoln popeljal
lo samotnega otoka. Spal bom zarit v pesek, jedel in pil bom kokos, cikel je za-
gotovljen. Potem bom v Črni gori iskal okostja Kitajcev po luknjah, v jamah pri
-auri bom viziral aboriginske stenske slikarije. Sam sem na svetu in čudovito ču-
im stopalo na poti do tal in nazaj.
»topim s tehtnice in mi nekaj ne gre v račun, potem le opazim dvekilsko lubeni-
;o v roki in par z naraščajem - Madžara urarja in Filipinko filipinko. Pred stoj-
licami z ready madei, v gromozanski veleblagovnici ob asfaltni limfi, končamo
ipiziran pogovor, ki pusti ugodje v dvanajsterniku, v glavi pa malo.
'olzavestno se spotaknem do roba ceste, zelenja prehitro ni več, in me takoj po-
)ere fant s psičkom in z belo cestno križarko Auroro. Komaj mi gre v glavo, da
.em s tako mlahavim palcem v trenutku našel sopotnika za dva do tri dni natrga-
le vožnje. Pragozdni prah je še nabran v meni, pa že grem v velemesto.
Crmežljav in suh na King's Crossu sredi kurb in junkijev slučajno srečam Erika,
nozoljastega Šveda z milim nasmehom. Skačeva in se objemava, si drdrava pri-
;ode in skoraj tečeva skozi gručo marmornih nebotičnikov proti pristanišču v
urški lokal z imenom Atlantic city. Kupiva si cigaro in se smeje se zapijava. da
lama še kifeljc kljub dobrodejni prohibiciji spregleda.
33
Ostane še Harbour bridge, ta železni velikan, ki sem si ga želel od prvega dne.
Malo cincava, a ko se Erik dokončno ustraši, skočim na tire in hitro splezam po
širokem loku. Ko ga zopet pogledam, je že čisto majhen. Razburjen zaradi mo-
gočnosti višine in kazni, če me ujamejo, začnem zbrano teči. Kako preprosteje v
resnici, ko se enkrat odločiš. Na vrhu. pod rdečim opozorilom za letala, drhteč
gledam male svetleče škatlice, preskočim na opero, na stolpnice in kontrastno
pristanišče v ospredju s popolnoma simetričnimi ladjami. In miljarda vseh vrst
luči, sredi vsega, pa vendar daleč, neskromno pomislim, da bi tule še jaz užival
fukat.
Potem nekje srečava Petra Belega iz Južne Afrike in Michele s heroinskimi zeni-
cami in veseljaka Johna, ki je prišel iz Kalifornije do sem tako, da je štopal jadr-
nice. Stara klapa, previhramo še ta večer, če smo že spet skupaj. Pri Petru prekr-
šim vzdržnost in družbi po vrsti napolnim žile z amfetaminom. Kad tople vode v
grlu, vrhunci v zobeh.
Medtem ko drugi čakajo na polički nad pobesnelim oceanom, s Petrom plezava
čez peščeno steno, kjer bi se lahko ubila, pa sva preveč evforična.
Drobovina Švica, ko z nosom ob okencu še zadnjič poskušam poimenovati znane
objekte, prostore in potem teksture. Tla daleč spodaj so še najbolj podobna mi-
kro posnetku kristala. Zlagoma se vrinejo ogromna polja geometričnih oblik -
zahodna Avstralija.
Šestnajsti dan stradanja se odločim in pokličem mamo, da me pride iskat. Na
meji ves poten razmišljam, da mi ostane še kakšnih devetinštirideset dni življe-
nja, če mi vzamejo potni list, zaradi blatenja Jugoimena ali kaj vem česa. Junaka
si lahko v rit vtaknem, ko me pendrek, mogoče prvič, prijazno odslovi.
Po tolikem času spet v otroški sobi vem,
daje Erik nekje v Indiji ali Maleziji,
da seje Peter vrnil v južno Afriko,
daje Jod ostala sama v tisti podrtiji v predmestju,
da Passo že uči nekje na Sardiniji.
daje ljuba Helen v Parizu.
da Valli še bolj podjetno išče mlajše kurce,
Anne uči ples in Rebel je lastnica večine vinogadov Barosse valley,
da bo Roberto večno nosil pečat RB,
da seje Paul Saliba stotič nesrečno zaljubil v kakšnega fanta,
daje Sharon verjetno spet novinarka v Aucklandu,
da Catriona mogoče ravno zdaj tihotapi diamante iz Singapuija,
da seje Van dokončno zasidral na Baliju in prevzel lokalni kolorit,
Camilla se na Japonskem uči masaže in
Luca jebe ježa v San Diegu.
Kaj delajo moji lokalni prijateljčki, ne vem,
vem pa, da naučeno poskušam jokati, a ne,
in da lahko spet začnem.
34
Feri Lainšček
Larynks
Mar pade ptica v zadrgo na zemlji,
če ji nikdo ni nastavil zamke?
prerok Amos
Ko je stari kaplan Viliem Jonifacij Urški tistega dopoldneva v kapelici pri fari
sv. Mihaela že tretjo nedeljo zapored pridigal po preroku Amosu, bivšem pastir-
ju v Tekui, kije slišal v videnju v času Jeroboama, sina Jeasovega. je sfxxj prižni-
ce pa vse do malega oltarja pod zvonikom oznanjal šepetajoči glas v ernikov o sa-
movzetju Jožeka Žlarskega, sina vaškega gostilničarja iz prvega zakona, sicer
študenta agronomije. Navsezgodaj da so ga možje sneli z vrvi na podstrehi hišne
številke 19, kije v lasti direktorja bližnje Mesne industrije, bojda odkupljena za
počitnikovec, sicer pa že leta zapuščena in temu primemo razpadajoča, kajti di-
rektor ima počitniško hišico tudi v sosednji vasi in le-tisti po vsem sodeč name-
nja več prostega časa. Ta glas torej, ta novica o nenadni smrti dvaindvajsetletne-
ga mladca, je imel v slehernih ustih drugačen okus, a zapisati velja, da nobena
pomisel ni bila ravno prepolna brezbožne privoščljivosti, niti zgolj hinavske so-
čuti, temveč je napolnjevala dušo z bolestjo, da je bilo v v njej komajda še pro-
stora za kaplanove besede o večnem upanju in odrešitvi v večnosti.
Sedemnajstletna Ulula, puhlolaso in tudi sicer nelepo dekletce, je strmeč v sij pa-
sijonskih vitraž, izza katerih seje vsiljivo bleščala razžarjena poletna dnevovina,
razmišljala, ali se Jožek ni morebiti obesil zaradi kake nesrečne mestne ljubezni.
To njeno ugibanje je bilo zvrhano hrepeneči h in sanja vih željic, a ko se mu je
skorajda že povsem prepustila, je kaplan Viliem Jonifacij Urški povzdignil z
Gospodovimi besedami: Kaj vidiš, Amos?\J\u\a seje zdrznila, krčevito primak-
nila ročici k molitvi in se bogaboječe ozrla naokoli, kakor bi pričakovala kazen
zadelj nepozomosti pri pridigi, a obrazi okoli nje so pokomo strmeli v župnika
in le Kaiman Keleminov, tridesetletni prešemež, sicer zakoreninjeni samec, ki je
stal tik ob njej, se je nelagodno prestopil. Razmišljal je, ali se ni Jožek mogoče
zadrgnil zaradi vidneg sovraštva svoje mačehe, tretje gostilničaijeve žene, ki je
svojčas prišla kot popevkarica za vrtne veselice, nato pa je ostala tudi čez zimo
in nato vsa ta leta. Žejo je hotel, ošabnico, v mislih izročiti peklenščku, a tedajci
je kaplan Viliem Jonifikacij Urški odgovoril s prerokovim glasom: Košaro z zre-
lim sadjem vidim, moj Gospod! Kaiman Keleminov seje znova prestopil, stisnil
ustnice v kesanju in se potuhnil; ob tem seje nekako nehote spogledal s suhcatim
in upadlim obrazom Terezije Luke, ki je ugibala, ali si morebiti Jožek ni vzel ži-
vljenja, ker to leto ni uspešno opravil šole, kakor jo je doslej zmeraj redno in z
odliko: o tem spodrsljaju ji je prišlo na ušesa že pred dnevi in čeprav je edinemu
35
študirajočemu iz vasi takrat zaradi očetovega napuha privoščila spodrsljaj, se je
zdaj zaradi tega neizmerno kesala. Ko je hotela o tej krivdi prišepniti sosedi v
klopi, farji služkinji Rozaliji Brbašini, je kaplan Viliem Jonifacij Urški rekel z
visokim, hripavim. Gospodovim glasom: Dozorelo je moje ljudstvo za svoj ko-
nec: ne bom mu več prizanesel. Pusta in zgrbana kmetiška dekla Terezija ter rde-
čelična in vse do kosti tolsta farja Rozalija sta se nemo spogledali, kakor so se ti-
sti hip v kapelici sv. Mihaela spogledali vsi od reda, pa najsi jih je k sveti maši
prignala bogaboječnost. ali zgolj navada, ali naključje. Strmeli so drug v drugega,
ker to nemo gledanje je bilo njih usoda, in pogledovali so tudi na prižnico k sta-
remu kaplanu, ki je stopil na prste in razprl roke, kakor bi želel objeti navadne-
žem nevidno gmoto dobrote, lepote ali nečesa še bolj svetega. Nihče ni vedel, da
je prav takrat pomolil očenaš za pokojnega Jožeka Žlarskega in sklenil, da mu
kljub prepovedi svoje vere pojde pred pogrebom.
Kolikor je spoštovano ime kaplana Viliema Jonifacija Urskega v tem pisanju
omenjeno samo zato. ker je posihmal dovolil tudi samomorilce pokopavati na
sveti zemlji in jim je celo mašo bral. toliko več pozornosti velja v tem pisanju do-
godkom, ki so dušnega pastirja do te odločitve privedli.
Kaj se more od nečistega za čisto razglasiti
in kaj more od laži biti resnično?
Sirah
Velikanska stenska ura z glinasto kukavico nad številčnico je pomaknila kazalca
na dvanajst sedemindvajset po polnoči in predčasno upokojeni razredni učitelj g.
Hari Talaber, ki je dan za dnem pozabljal, da ta še pred vojno izrezljana ura
samo čez dan zaostane tudi za celo uro, je na zadnjo stran kariranega šolskega
zveščiča zapisal: Vključno z včeraj, ki je bil zadnji minulega meseca v tem letu
Gospodovem, se je v krajini za Muro. ki leži neizmerno vstran od središča sveta
obesilo 21 (z besedo: enaindvajset) duš. Gornji spisek končujem s svojeročnim
podpisom - in se je podpisal pazljivo in naširoko, kot se podpisujejo učitelji -
obenem pa odpiram novega za tekoči mesec tega leta Gospodovega. Nato je po-
tegnil črto s puščico na platnicah, kamor je pod redno številko 1 s tiskanimi črka-
mi napisal svoje ime in priimek. Po tem pedantno opravljenem delu je g. Hari
Talaber posedel za pisalno mizo domačega kabineta še natanko sedem minut, ko
pa je stenska ura kazala enainštirideset po polnoči, je sunkoma vstal, potegnil
kabel namizne svetilke iz vtičnice, daje v sobo smuknila poltema, ga povsem pri
žarnici preščipnil s škarjicami za papir in ga zataknil čez bruno lesene stropne
gradnje. S kretnjo mladca je nato primaknil stol, zlezel nanj in si okoli vratu na-
del zanko; dolgo je tako stal, stari šolnik, v tihoti in mrakobi prostora, ki je po-
stal njegov vsakdanji delovni prostor, potem ko so ga pred desetletjem občinski
funkcionarji predčasno upokojili. Nelagodno mu je bilo, ko je tako pomišljal o
bedi svoje predsmrtne drže. ki jo je začuda poznal, kakor bi se že večkrat obesil.
No, šele zdajci je začutil v kosteh in kitah utrujenost, ki je bila
posledica enomesečnega danonočnega dela. Začelo se je pravzaprav tretji dan
minulega mesec, ko seje čez noč obesil cestar Janika Di, istega dne dopoldne pa
36
njegov prvi sosed enaindevetdesetletni stric Julij Vrajoski, kajti prav onadva sta
bila r. š. 4 in r. 5. 5 in g. Hari je z njima začel svojo evidenco. Obenem je takrat
tudi prvič pomislil, da obešanje in sicer samovoljno jemanje življenja dobiva na-
ravo epidemije, in v njem seje rodila misel, ki je dokončno dozorela 17. i. m., ko
je pod r. 5. 14 vpisal primer trinajstletne deklice Aške, katere priimek so izgovar-
jali Weis, drugi Fajs ali celo Ras. g. Hari pa je zapisal kratko R. in postavil opo-
mbo: raziskati. Ta misel je torej sčasoma dobila razsežnosti sicer diletantske teo-
rije o preprečevanju samovzetij. temeljila pa je na ugotovitvi, da družba kljub
očitnim epidemološkim razsežnostim ne ukrepa ničesar, čeprav bi morala (teza
g. Harija Talaberja) na primer po krajevnih uradih in vaških skupnostih uvesti
začasno dežurno ali celo patronažno službo vedcev s področja umevanja člove-
kove duhovnosti in tako humano ter učinkovito dajati takojšnjo pomoč opaže-
nim kriznim primerkom. Obenem bi bilo treba razvejiti posebno službo ljudske
samozaščite, ki bi te primere pravočasno odkrivala in tako onemogočila širjenje
epidemije in tragedij, ki jih le-ta prinaša. Ker je ta resda naivna in verjetno tudi
nepoznavalska teorija obvisela v vakuumu birokratske dovzetnosti in je bila s
strani predsednika vaške skupnosti Feliksa Novaka celo označena kot protidr-
žavna dejavnost, se je g. Hari odtujil od ljudi in v svojem domačem kabinetu za-
čel priprave na študijo O vzrokih in pogojnikih samomorov v krajini za Muro.
To široko zastavljeno znanstveno delo je verjetno ostalo le v zasnovi in v rokopi-
sih, ki jih je vodstvo kraja velelo skuriti, kajti g. Hariju so vse preveč časa odžira-
li redni dnevniški zapisi o okoliščinah vseh enaindvajsetih primerov, toda nekaj
po njegovem mnenju temeljnih sklopov je vendarle znanih. Tako študija O vzro-
kih in pogojnikih recimo pravi, daje treba pri obravnavi tega zapletenega prime-
ra prvotno ugotoviti enotnost različnosti in tudi mejne dogodke, kot sta dogodek
pod redno številko 18 in 1. Ker je na seznamu pod r. š. 18 vpisana zastrupitev g.
Hanice Talaber, torej zakonite žene g. Harija, pod r. š. 1 pa skrivnostna smrt ne-
znanca, ki so ga šele pred kratkim identificirali kot češkega emigranta, ponuja
zakonitost o enotnosti v različnostih številne možne razlage, ki pa jih spričo smr-
ti g. Harija Talaberja skorajda ni več mogoče utemeljeno zagovarjati. Ugotovimo
torej lahko le to, da pokojnik ni imel ravno srečne roke in da je napačen celo te-
meljni spisek samomorilcev, ki ga je samo par minut pred usodnim dejanjem
lastnoročno podpisal.
Ko si je namreč g. Hari zategnil zanko in najprej z levico, potem pa še z desnico
stopil mimo stola ter obvisel, seje iz bližnjega zvonika pri fari Sv. Mihaela ogla-
sila plat zvona in odbila natanko dvanajstkrat. Obešenec, ki mu je že pri tretjem
udarcu ob zvon vzelo sapo, je s slednjimi močmi pobrcal in se poskušal rešiti,
toda na končuje vseeno moral izdihniti z mislijo, daje šele polnoč in da njegova
smrt torej še ni r. š. 1 tega meseca, temveč r. š. 22 minulega, torej pravkar mine-
vajočega meseca. S pogledom na velikansko stensko uro, kije s svojim zaostaja-
njem onemogočila res natančno statistiko o samovzetjih v krajini za Muro v času
od 1. 7.do Ì1. S., je g. Hari Talaber obmiroval in obvisel, kakor je potem visel vse
do 2. 8., ko so ga končno sneli s PVC žice.
Tako z jezikov mojih gre med svet
lažna tolažba, hujša od pravih hed.
William Shakespeare
37
Tistega dne torej, pusto in mokrotno pr\o nedeljo v mesecu, so pokopavali zopet
dva: blodnega šolnika g. Harija Talabeija, za katerim so žalovale bogaboječe že-
nice, pa še to le toliko, kolikor je po Gospodovi volji treba usmiljenja za ubožne
po imetju in duši. in Jožeka Žlarskega. za katerim so se trkali na prsi vsi od reda.
kot je to zahtevalo mogočno ime njegovega očeta Rudolfa Žlarskega, vaškega od-
bornika, podpornega člana gasilskega društva in gostilničarja, navsezadnje. Na
vaške stroške stesano krsto za g. Harija so zagrebli že navsezgodaj, ko so bili mo-
žje še po opravkih pri živini, ženske pa so stepale žimnice, zračile prostore in
brkljale po kuhinjah, tako daje zraven lesa poleg grobarjev stal samo kaplan Vi-
liem Jonifacij Urški z dvema razoglavima ministrantoma, ki še nista znala vseh
molitvic na pamet in sta mestoma samo momljala. Grobar Ferek Matko, ki je s
tole šolnikovo in Jožekovo vred izkopal že 279 jam, je pripomnil, da tako puste-
ga pogreba ni videl še svoj živi dan. obenem pa da tudi ne pomni smrti brez sed-
mine. Pogrebna slovesnost mladega Jožeka Žlarskega je bila seveda vse nekaj
drugega in kakor se je sprevod z vsemi nagovori ob odprtem grobu zavlekel v po-
zni popoldan, tako je bilo na sedmini živahno še pozno v noč. Poleg kaplana, ki
je sicer prišel samo na pogreb, so nad krsto in nato tudi na sedmini brali tolažil-
ne besede še predsednik vaške skupnosti Feliks Novak, predstavnik mladincev
dijak kovinarskopredelovalne smeri Vitek Icek in pevovodja mešanega pevskega
zbora Janez Trajbarič. Vsi trije so si bili edini, da je marljivega študenta njego-
vim najbližjim in širši skupnosti vzelo kruto in neizprosno naključje, tako da je
bil pečat samomorilstva kaj kmalu izbrisan in pozabljen; gorje mu, ki bi kanil
samo še pomisliti, da si je mladec sam stregai po življenju.
Tako je ta primer dveh obenem tudi prelomnica v zgodovini hudičeve pregrehe v
krajini za Muro, kajti s smrtjo upokojenega razrednega učitelja g. Harija Tala-
berja se neha statistično in znanstvenoraziskovalno obravnavanje samomorov, s
smrtjo študenta agronomije Jožeka Žlarskega pa samomor povsem sodeč izgu-
blja predznak nasilne smrti in se vmešča na lestvico nesrečnih primerov ali v pri-
hodnje morda celo naravnih smrti. Vse to povsem naključno samo potijuje mne-
nje patronažne sestre Julijane Slichtumber, ki pravi, daje to samo bolezen, zoper
katero še ni zdravila, še najmanj p sodobn medicina lahko pove, ali je bolezen
nalezljiva ali ne. Ker s tem povzdignjenim strokovnim mnenjem hvaljene in pri
ljudeh spoštovane patronažne sestre in politične aktivistke pričujoče poročilo zo-
pet dobiva kolikor toliko obetavne razsežnosti, je verjetno zdajci njegova prva
naloga, da nepoučenim bralcem - ti so verjetno v večini - ponudi vsaj nekaj
ključnih protidokazov. V množici klasičnih, stereotipnih, da ne zapišemo še mi
vsakdanjih, samomorilskih primerov, ki se pojasnjujejo sami po sebi in so si po-
dobni kot prajajce jajcu, bodi omenjen le eden, malce deviantni in v določeni
perspektivi tudi pomisli vzbujajoči.
Gre za r. š. 7 r zvezdico po pokojnem g. Hariju Talaberju: devetnajstletni priuče-
ni zidar Vanek Votek se dolgo ni zavedal, da so njegova dolgotrajna togotna in
melanholična stanja pravzaprav pomisli na samomor, in skoraj gotovo je. da
vsaj še zdaj, rečeno bodi: v rani mladosti ne bi segel po vrvi, če med zidavo zida-
nice nekega neomenjenega občinskega glavarja ne bi spoznal delavca Gusteljna
Ričkinega. Fanta sta se po fus šihtu nekajkrat do napornega kozlanja zapila v va-
ški oštariji, nato pa sta si zvečine ob naključnih srečanjih že zaupala tako osebne
38
stvari, da sta lahko dorekla vse nesmisle svojih življenj. Sklenila sta torej, da se
bosta obesila, in to skupaj, t. j. ob istem času, na isto vejo in z isto vrvjo. Še isti
dan sta na bližnji živinski farmi staknila daljšo vrv, staremu pazniku Ferdinandu
na očeh ukradla moped in se odpeljala v gozd. Izbrala sta torej primemo vejo.
zlezla na drevo, vsak na enem koncu vrvi naredila zanko in si ju nataknila okoli
vratu: vsak na svojo stran naj bi potem skočila z veje in se sčasoma zadrgnila, a
ko sta odštela tri. dva, ena in se pri tem zazibala v odskočnem ritmu, se je v eja
zlomila, še preden sta rekla zdaj, in zgrmela sta v prazno. Vanek Votek, ki si je
zlomil tilnik, je še tisti hip izdihnil vpričo Gusteljna Ričkinega, kije priletel na
noge in sije le izpahnil gleženj ter si zlomil podlahtnico na levici.
Pokojni g. Hari Talaber, ki temu primeru namenja veliko pozornosti, pod zvez-
dico opozarja na nesamomorilsko naravo Vanekove smrti, v drugi, daljši opo-
mbi na naslednji strani pa nasprotuje Gusteljnovi izjavi po tem dogodku, na-
mreč, da je imel srečo v nesreči. Opozarja, da tako dokončnega sklepa, kot je sa-
momorilska nakana, ni mogoče preklicati med enim samim padcem z veje na ze-
mljo, razen če se mladenič ni tako pošteno butnil, da se mu je zmešalo v glavi.
Nadalje ugotavlja, daje priučeni zidar Vanek Votek izgubil (g. Hari zapiše: da!
ali ceh daroval) življenje v kolektivni smrti in daje ob tem izigran vsaj za čas, ki
ga bo delavec Gusteljn Ričkin preživel do svojega naslednjega, uspešnejšega po-
skusa. Če tega poskusa ne bo, je Gusteljn ozdravljeni (g. Hari zapiše: rešeni ali
odrešeni) samomorilec, če pa se bo obesil, to ne bo več samovoljna smrt, temveč
prisilna izpolnitev obljube, ki jo je dal tovarišu.
Ta primer v svoji razsežnosti opozarja predvsem na ritualni značaj, ki ga sčaso-
ma dobiva samomorilstvo. Primerov je seveda nešteto, tako je Evgen Vancarin
mlajši pred samoeksekucijo izobesil na domači hiši državno zastavo, Margitka
Grah je prisilila kravo Lisko, daje bila navzoča ob izvršitvi, Florijan Hartman se
je recimo slekel do golega in si na prsih izpisal poslovilno poslanico itd. itd. Ker
ni namen pričujočega zapisa, da bi ponujal sklepe ali se celo loteval analize sta-
nja, naj tak, kot je - nemočen in neučinkovit - postavi zgolj spomenik pionirske-
mu delu g. Harija Talaberja, obenem pa opozori na kaj čudno počutje njegovega
avtorja.
Goro premikamo: že zdavnaj
bi se premaknila sama.
g. Hari Talaber
39
Esej
Umberto Eco
Postile k Imenu rože
Rosa que al prado, encarnada,
te ostensas presuntüosa
de grana y carmín bañada:
campa lozana y gustosa;
pero no, que siendo hermosa
también serás desdichada.
Juana Inés de la Cruz'
Naslov in smisel
Odkar sem napisal Ime rože, dobivam številna pisma bralcev, ki me sprašujejo,
kaj pomeni latinski heksameter na koncu romana in zakaj iz tega heksametra iz-
vira naslov. Odgovaijam jim, da gre za verz iz De contemptu mundi Bernarda iz
Clairvauxa, benedektinca iz ХП. stoletja, ki variira na temo ubi sunt (od koder
potem izvira Villonov mais ou sont les neiges d'antan), le da Bernard dodaja
običajnemu toposu (imenitniki določenega časa, znamenita mesta, lepe princese,
vse izginja v nič) misel, da nam od vseh teh izginulih stvari ostajajo zgolj imena.
Spominjam se, da je Abelard uporabljal kot primer izjavo nulla rosa est, da bi
pokazal, kako lahko jezik govori bodisi o izginulih stvareh bodisi o onih, ki ne
eksistirajo. Navsezdanje prepuščam bralcu, da izpelje lastne sklepe.
Pripovedovalec ni dolžan oskrbeti inteфretacij lastnega dela, sicer ne bi pisal ro-
mana, ki je stroj za proizvajanje inteфretacij. Vendar pa je ravno dejstvo, da
mora roman imeti naslov, ena glavnih ovir pri uresničitvi tega vrlega namena.
Naslov je, žal, že nek inteфretativni ključ. Ni se moč izogniti namigom, ki jih
porajata Rdeče in črno ali pa Vojna in mir. Najspoštljivejši do bralca so tisti na-
slovi, ki se omejujejo na eponim junaka kot David Cooperfield ali Robinson
Crusoe, vendar lahko tudi referenca na eponima predstavlja neprimerno avtoije-
vo vmešavanje. Oče Goriot osredinja pozornost bralca na lik ostarelega očeta,
roman paje tudi Rastignacova epopeja ali Vautrenova alias Collinova epopeja.
Mogoče bi morali biti pošteno nepošteni kot Dumas, saj je jasno, da so Trije mu-
šketirji v resnici zgodba o četrtem. N endar so ti redko razkošje in mogoče avtor
privoli vanje le po pomoti.
40
Moj roman je imel drugačen delovni naslov, in sicer Opatija zločina. Zavrgel
sem ga. ker usmerja bralčevo pozornost zgolj na detektivski zaplet, in bi bil ne-
dopustno napeljal nesrečne kupce, v lovu na zgodbe, polne akcije, da bi se vrgli
na knjigo, ki bi jih razočarala. Moj sen je bil, da bi knjigo naslovil Adson iz .Mel-
ka. Zelo nevtralen naslov, ker je Adson vselej pripovedujoči glas. Toda pri nas
založniki ne marajo lastnih imen, celo Fermo e Lucia^ so ponatisnili v drugi
obliki in poleg tega je malo primerov kot Lemmonio Boreo, Rubé ali .Metello. . .
Zelo malo glede na legije sestričen Betk, Baryjev Lyndonov, Armans in Tomov
Jonesov, ki naseljujejo druge književnosti.
Ideja o Imenu rože se mi je rodila skoraj naključno in mi je ugajala, ker je roža
simbolična figura, tako nabita s pomeni, da nima že skoraj nobenega več: mistič-
na roža, in roža je živela, kot živijo rože^, vojna dveh rož, roža je roža je roža, ro-
ženkrojcar, milina čudovitih rož, roža sveža in tako dehteča. Bralec je bil upravi-
čeno povsem zmeden in ni mogel izbrati ene interpretacije; in tudi če bi bil zbral
mogoče nominalistična branja finalnega verza, bi prišel ravno do konca, ko se je
že odločil za kdove katero drugo izbiro. Naslov mora ideje pomešati, ne pa po-
strojiti.
Nič bolj ne tolaži romanopisca kot odkritja branj, na katera sam ni pomislil, a
mu jih bralci sugerirajo. Kadar sem pisal teoretska dela, je bila moja drža do re-
cenzentov presojajoča: so razumeli ali niso razumeli, kar sem hotel povedati? Z
romanom je popolnoma drugače. Ne rečem, da avtor ne bi mogel odkriti nekega
branja, ki se mu zdi zmotno, vendar bi moral vsakokrat molčati; stvar drugih je,
da ga. z besedilom v roki, ovržejo. Sicer pa večina branj odkriva učinke smisla,
ki niso bili mišljeni. Toda kaj pomeni, da tega nisem bil mislil?
Francoska kritičarka Mireille Calle Gruberje odkrila subtilne paragrame, ki po-
vezujejo izraz semplici (v pomenu ubogih, preprostih) z izrazom semplici v po-
menu zdravilnih zelišč, in potem odkriva, da govorim o hereziji kot »plevelu«
(mala pianta). Lahko bi odgovoril, da se termin »semplici« uporablja v literaturi
tega obdobja v obeh pomenih, in tako tudi termin »mala pianta«. Po drugi strani
sem dobro poznal Greimasov primer o dvojni izotopiji, ki nastane, ko se zeliščar
definira kot »amico dei semplici«. Sem vedel, da se igram s paragrami, ali ne?
Zdaj ni prav nič pomembno, če to povem, besedilo je tukaj in proizvaja lastne
učinke smisla.
Ko sem bral recenzije romana, meje spreletelo zadovoljstvo, kajti naletel sem na
kritika (in prva sta bila Ginevra Bompiani in Lars GustafTson). ki je citiral sta-
vek. ki ga Viljem izgovarja na koncu inkvizicijskega postopka (416. str. sloven-
skega prevoda). »Česa vas je najbolj strah pri čistosti?« sprašuje Adson. In Vi-
ljem odgovarja: »Naglice.« Zelo rad sem imel, in še vedno imam rad. ti dve vr-
stici. Toda potem meje neki bralec opozoril, da na naslednji strani Bernard Gui.
preteč kletaiju z mučenjem, pravi: »Pravici se ne mudi, kot so mislili psevdoapo-
stoli. in božja ima na voljo stoletja.« In bralec meje upravičeno vprašal, kakšen
odnos sem hotel vzpostaviti med naglico, ki se je je bal Viljem, in odsotnostjo
naglice, ki jo hvali Bernard. Tedaj sem se zavedel, da se je zgodilo nekaj vzne-
mirjujočega. Stavkov, ki staju izmenjala .Adson in Viljem, v rokopisu ni bilo. Ta
kratek dialog sem dodal pri korekturi: zavoljo slogovne skladnosti sem moral
vstaviti še eno skanzijo. preden ponovno dam besedo Bernardu. In sem bil seve-
41
da. medtem ko sem storil, da je Viljem naglico sovražil (in to zelo prepričljivo,
zato mi je bil ta stavek kasneje tako všeč), popolnoma pozabil, da je Bernard
malo pozneje govoril o naglici. Če znova preberete Bemardovo izjavo, ne da bi
brali Viljemove. ni to nič drugega kot način, kako nekaj povemo, je tisto, kar pri-
čakujemo, da bomo slišali zatrjevati sodnika, je fraza, kot »pravica je za vse ena-
ka«. Jojme. žal. naglica, ki jo omenja Viljem - v nasprotju z naglico, ki jo ome-
nja Bernard - legitimno povzroča učinek smisla, in bralec ima prav. ko se spra-
šuje, ali ta dva go%orita o isti stvari, ali ni sovraštvo do naglice, ki ga izraža Vi-
ljem, neopazno različno od sovraštva, ki ga izraža Bernard. Besedilo je tu in pro-
izvaja lastne učinke. In naj jaz hočem ali ne, smo zdaj pred vprašanjem, pred
dvoumnim izzivom in meni samemu je neprijetno interpretirati nasprotje, čerav-
no razumem, da se tu skriva neki smisel (mogoče mnogi).
Avtor bi moral umreti, potem ko napiše delo. Da mu ne bi bil v napoto.
Pripovedovanje postopka
Avtor ne sme iпteфгetiгati. Lahko pa pripoveduje, zakaj in kako je pisal. Tako
imenovani poetični spisi ne pomagajo vselej pri razumevanju dela, ki jih je na-
vdahnilo, vendar pomagajo razumeri, kako se rešuje tisti tehnični problem, ki je
ustvaijanje nekega dela.
Poe v svoji Filozofiji kompozicije pripoveduje, kako je pisal Krokarja. Ne govori
nam, kako bi ga morali brati, temveč, kakšne probleme sije zastavil, da bi dose-
gel neki poetski učinek. In poetski učinek bi definiral kot sposobnost, ki jo ima
neko besedilo, da poraja vselej različna branja, ne da bi se kdaj v celoti izčфalo.
Kdor piše (kdor slika, ali kleše, ali sklada glasbo), vselej ve, kaj dela in koliko ga
to stane. Ve, da mora rešiti neki problem. Lahko da so začetni podatki obskur-
ni, pulzacijski, obsesivni, ne več kot neka želja ali neki spomin. Toda kasneje se
problem rešuje za delovno mizo, s preiskovanjem gradiva, pri katerem delamo -
gradiva, ki kaže svoje naravne zakone, hkrati pa nosi s sabo spomine na kulturo,
s katero je obremenjeno (odmev intertekstualnosti).
Kadar vam avtor pravi, da je delal v nenadnem izbruhu navdiha, laže. Genius is
twenty per cent inspiration and eighty per cent perspiration.
Ne spomnim se. za katero svojo znamenito pesem je Lamartine napisal, da jo je
ustvaril v enem dahu. v neki viharni noči, v nekem gozdu. Koje umrl. so se našli
rokopisi s popravki in različicami in razkrilo se je, da je bila to mogoče najbolj
»obdelana« pesem v vsej francoski literaturi.
Ko pisec (ali umetnik nasploh) pravi, da je ustvarjal, ne da bi mislil na pravila
postopka, hoče le reči. da je delal, ne da bi vedel, da pozna pravilo. Otrok zelo
dobro govori materin jezik, vendar ne bi znal napisati njegove slovnice. Slovni-
čar pa ni edini, ki pozna pravila jezika, zakaj ta pravila zelo dobro pozna tudi
otrok, ne da bi vedel: slo\ ničar je tisti, ki ve, zakaj in kako otrok zna jezik.
Povedati, kako seje pisalo, ne pomeni dokazovati, da smo »dobro« napisali. Poe
je dejal, da »je učinek dela eno, poznavanje postopka pa drugo«. Kadar nam
Kandinsky ali Klee pripovedujeta, kako slikata, nam ne povesta, ali je eden od
njiju boljši od drugega. Ko nam Michelangelo pravi, da kipariti pomeni osvoba-
42
jati figuro, kije že vpisana v kamnu, vsega odvečnega, ne pravi, daje \atikanska
Pietà boljša od Rondaninijeve. Včasih so najbolj bleščeče strani o umetniških
postopkih napisali manjši umetniki, katerih učinki so bili skromni, v endar pa so
znali pravilno razmišljati o svojih postopkih: Vasari, Horatio Greenough. Aaron
Copland. . .
Očitno, srednji vek
Roman sem napisal, ker se mije zahotelo. Mislim, daje to zadosten razlog, da bi
začel pripovedovati. Človek je po naravi pripovedujoča žival. Pisati sem začel
marca leta 1978; spodbudila meje neka zamisel. Hotel sem zastrupiti nekega
meniha. Prepričan sem, da se roman rojeva iz take vrste idej, drugo je meso, ki se
dodaja spotoma. Ideja je morala biti starejša. Kasneje sem našel zv ezek iz leta
1975, v katerem sem sestavil seznam menihov v nekem nedoločenem samosta-
nu. Nič drugega. Na začetku sem se vrgel na branje Traite des poisons, avtorja
Orfile, ki sem ga bil kupil pred dvajsetimi leti pri nekem bukinistu ob Sieni iz
gole zvestobe do huysmanijanstva (Là-bas). Ker mi noben od strupov ni ustrezal,
sem prosil prijatelja biologa, naj mi svetuje neki strup, ki bi imel določene last-
nosti (ki bi ga koža vsrkala ob dotiku). Pismo, v katerem mi je odgov oril, da ne
pozna strupa, ki bi ustrezal v mojem primeru, sem takoj uničil, ker gre za doku-
mente, ki bi me lahko, prebrani v drugačnem sobesedilu, pripeljali na vislice.
Prvotno naj bi moji menihi živeli v nekem sodobnem samostanu (v mislih sem
imel meniha preiskovalca, ki prebira »Manifesto«). Ker pa samostan ali opatija
še vedno živita od mnogih srednjeveških spominov, sem se vrgel na listanje svo-
jih arhivov medievalista v stanju hibemacije (knjiga o srednjeveški estetiki leta
1956, še sto strani na isto temo v letu 1969, kak esej spotoma, vrnitve k srednje-
veški tradiciji leta 1962 zaradi mojega dela o Joyceu in potem leta 1972 dolga
študija o Apokalipsi in miniaturah iz komentaija Beata iz Liebane: srednji vek
mi je torej prešel v kri). Namerilo se je, da mi je prišlo v roke zajetno gradivo
(kartotečnih listov, fotokopije, beležke), ki seje kopičilo od leta 1952 za druge
zelo nejasne namene: za zgodovino pošasti, ali za analizo srednjeveških enciklo-
pedij, ali za teorijo seznamov. . . V nekem trenutku, ko sem opazil, daje srednji
vek del moje vsakdanje domišljije, sem si rekel, da bi bilo treba napisati roman,
ki se dogaja neposredno v srednjem veku. Kot sem rekel v nekem intervjuju, po-
znam sedanjost le prek televizijskega ekrana, medtem ko imam o srednjem veku
neposredno védenje. Ko smo prižigali kresove na deželi, na travniku, meje žena
obtoževala, da ne znam opazovati iskric, ki se dvigajo med drevesi in obletavajo
svetlobne pramene. Koje potem brala poglavje o požaru, je rekla: »Pa vendar si
jih gledal, iskrice!« Odgovoril sem ji: »Ne, vendar sem vedel, kako bi jih bil videl
neki srednjeveški menih.«
Pred desetimi leti sem v svojem avtorskem spremnem pismu založniku za svoj
komentar Apokalipse Beata iz Liebane (za Franca Mario Riccija) priznal: »Ka-
korkoli obrnete, rojen sem za iskanje, prečkal sem simbolične gozdov e, v katerih
prebivajo samorogi in grifoni, in primerjale pinakolame in kvadratne strukture
katedral z bodicami zlonamerne eksegetike, skrite v tetragonalnih formulah
43
Summulae. blodil sem med Vico degli Strami'* in cistercijanskimi ladjami, lju-
beznivo sem se pogovarjal z učenimi in bleščečimi clunyjskimi menihi, pod nad-
zorstvom debelušastega in racionalističnega Akvinca, medtem ko me je mikal
Honorij Avgustodunski, njegove fantastične geografije, v katerih se hkrati razla-
ga quare in pueritia coitus non contingat. kako se pride do Izgubljenega Otoka, in
kako se ujame baziliska, če imamo na voljo le žepno ogledalce in neomajno vero
v Bestiarij.
Ta okus in ta strast me nista nikoli zapustila, čeravno sem kasneje, iz moralnih
in materialnih razlogov (biti medievalist pogosto zahteva znatno imetje in mož-
nost, da se pohajkuje po oddaljenih bibliotekah in snema na mikrofilme rokopi-
se, ki jih ni moč najti), krenil po drugih poteh. Tako je srednji vek ostal, če ne
moj poklic, moj hobi in moj stalni izziv, vidim ga povsod, transparentno, v stva-
reh, s katerimi se ukvaijam, ki se ne zdijo srednjeveške, čeravno to so.
Skrivne počitnice pod cerkvenimi ladjami Autuna, kjer opat Grivot danes piše
priročnik o Hudiču v platnicah, natopljenih z žveplom, podeželske ekstaze v
Moissacu in v Conquesu, zaslepljen s starci iz Apokalipse ali s hudiči, ki tlačijo
preklete duše \ kipeče lonce; in hkrati prerojevajočega branja razsvetljenega me-
niha Bede, racionalna uteha, ki jo iščem pri Ockhamu, da bi razumel skrivnosti
znaka tam, kjer je Saussure še obskuren. In tako naprej, s stalno nostalgijo iz Pe-
regrinatio Sancti Brandan!, z verifikacijami našega mišljenja, zbranimi v Book of
Keils, s ponovnim vračanjem k Borgesu v keltskih kenningars, z odnosi med
oblastjo in zavedenimi množicami, ki jih nadzira biskup Suger v svojih dnevni-
kih. . . «
Maska
V resnici se nisem odločil pripovedovati le o srednjem veku, temveč tudi v sred-
njem veku, in to tako, da dam besedo kronistu tedanje dobe. Bil sem pripoved-
nik-začetnik in pripovednike sem dotedaj opazoval z druge strani barikade. Pri-
povedovanja sem se sramoval. Počutil sem se kot gledališki kritik, ki je nenado-
ma izpostavljen odrskim lučem in dojame, da ga gledajo oni, s katerimi je bil do
tedaj soudeleženec v parterju.
Ali se lahko reče: »Bilo je lepo jutro ob koncu novembra,« ne da bi se počutil kot
Snoopy? Kaj pa če bi napisal, da je to rekel Snoopy? Oziroma da reče »bilo je
lepo jutro... « nekdo, ki to lahko reče, ker seje tako dalo delati v njegovih časih?
Maska, to je tisto, kar mije prihajalo na misel.
Lotil sem se branja in ponovnega branja srednjeveških kronistov, da bi se navzel
njihovega ritma, njihove naivnosti. Oni so govorili zame in jaz sem bil oproščen
vsakega suma. Oproščen suma, ne pa tudi odmeva intertekstualnosti. Tako sem
znova odkril, kar \ edo pisci že od vekomaj (in kar so nam tolikokrat povedali):
knjige govore vselej o drugih knjigah in vsaka knjiga pripoveduje že povedano
zgodbo. To je vedel Homer, je vedel .Ariosto, Rabelaisa ali Cervantesa pa mi
menda sploh ni treba posebej omenjati. Zato se je moja zgodba morala začeti s
ponovno najdenim rokopisom in tudi ta zgodba bo (seveda) citat. Tako sem ta-
koj napisal uvod. umeščajoč svoje pripovedovanje na četrto raven toka. znotraj
44
drugih treh pripovedovanj: jaz pravim, daje Vailet govoril, daje Mabillon rekel,
da Adson pravi. . .
Tako sem bil osvobojen vsakršne bojazni. V tistem trenutku sem za eno leto
opustil pisanje. Opustil sem ga zato, ker sem odkril neko drugo stvar, ki sem jo
že vedel in ki sojo vedeli vsi, a sem jo med delom bolje razumel.
Odkril sem torej, da roman v začetku nima nobenega opravka z besedami. Pisati
roman je kozmološka zadeva, takšna, o kakršni pripoveduje Geneza (treba si je
izbrati modele, je rekel Woody Allen).
Roman kot kozmološko dejanje
Razumem, da si je treba za pripovedovanje predvsem ustvariti neki svet, kar se
da popoln, do zadnjih podrobnosti. Če bi si zamislil reko, dva bregova, in na levi
breg postavil ribiča in če bi temu ribiču pripisal togoten značaj in ne preveč čist
kazenski register, potem bi lahko začel pisati, prelivaje v besede tisto, kar ni mo-
goče, da se ne bi zgodilo. Kaj počne ribič? Ribari (in že je tu sekvenca bolj ali
manj neizogibnih gibov). In kaj se zgodi potem? Ali so ribe, ki prijemljejo. ali pa
jih ni. Če so, jih ribič lovi in gre potem ves zadovoljen domov. Konec zgodbe. Če
jih ni, se bo mogoče, glede na to daje togotnega značaja, razjezil. Mogoče bo pre-
lomil ribiško palico. Ni veliko, aje že neka skica. Vendar je indijanski pregovor,
ki pravi: »Usedi se na rečni breg in čakaj, truplo tvojega sovražnika bo kmalu
priplavalo mimo.« In če rečni tok prinese truplo, glede na to da je ta možnost
lastna intertekstualnemu področju reke? Ne pozabimo, da ima moj ribič omade-
ževan kazenski register. Ali bo tvegal, da se znajde v težavah? Kaj bo storil? Bo
zbežal, se delal kot da sploh ni videl trupla? Se ga bo lotil strah, ker je to, navse-
zadnje, truplo človeka, ki gaje sovražil? Bo, jeznorit kot je, pobesnel, ker ni bil
sam sposoben opraviti maščevanja, po katerem je hrepenel? Vidite, prav malo je
bilo treba opremiti obstoječi svet in žeje tu začetek neke zgodbe. Je tudi začetek
nekega sloga, kajti ribič, ki ribari, bi mi moral vsiliti počasen, tekoč pripovedni
ritem, skandiran z njegovim čakanjem, ki bi moralo biti potrpežljivo, pa tudi s
trzaji njegove пе51фпе togotnosti. Problem je ustvariti svet, besede bodo prišle
skoraj same od sebe. Rem tene, verba sequentur. Nasprotno, mislim, se zgodi s
poezijo: verba tene, res sequentur.
Prvo leto dela pri mojem romanu je bilo posvečeno konstrukciji sveta. Dolgi po-
pisi vseh knjig, ki jih je bilo moč najti v kaki srednjeveški biblioteki. Seznami
imen in registrske kartice številnih osebnosti, od katerih sem kasneje mnoge izlo-
čil iz zgodbe. Velja povedati, da sem moral tudi vedeti, kdo so bili drugi menihi,
ki v knjigi ne nastopajo; in ni bilo nujno, da bi jih poznal bralec, toda jaz sem jih
moral poznati. Kdo je rekel, da mora pripovedništvo tekmovati z matično knji-
go? Mogoče bi moralo tekmovati tudi z urbanističnim zavodom. In tako sem do-
lgo proučeval arhitekturo, na fotografijah in tlorisih v enciklopedijah arhitektu-
re, da bi določil načrt opatije, razdalje, celo število stopnic v polžastem stopniš-
ču. Marco Ferreri mije nekoč rekel, da so moji dialogi filmski, ker trajajo ravno
tolikanj, kolikor je treba. Pogovor med dvema mojima osebama, medtem ko ho-
dita od reflektorija do klavstra. sem pisal, kajpada, s tlorisom pred sabo. in ko
45
sta prispela, sta umolknila.
Da bi si lahko svobodno izmišljal, si je treba ustvariti omejitve. Pri poeziji je
omejitev lahko dana s stopico, z verzom, z rimo, s tem, kar so sodobniki imeno-
vali verz po posluhu. .. V prozi daje omejitev pod-statni svet. In to nima nič
opraviti z realizmom (celo če razlaga ravno realizem). Lahko se ustvari povsem
irealni svet, v katerem osli letajo in princese oživljajo od poljubov: vendar se do-
gaja, da ta svet, ki je zgolj možen in irealen, eksistira po strukturah, definiranih
na začetku (vedeti je treba, če je to svet, v katerem obudi princeso le prinčev po-
ljub ali tudi čarovničin poljub in če princesin poljub spreminja v prince le kra-
stače ali tudi, recimo, pasavce).
Del mojega sveta je bila tudi Zgodovina, in zato sem bral in ponovno bral toliko
srednjeveških kronik: med branjem le-teh sem dojel, da moram uvrstiti v roman
tudi stvari, ki mi na začetku niso niti najmanj burile domišljije, kot so spori
okrog uboštva ali inkbizicija proti fraticellijem.
Na primer: zakaj nastopajo v moji knjigi fraticelliji iz XIV. stoletja? Če sem mo-
ral napisati srednjeveško zgodbo, bi jo moral postaviti v XIII. ali XII. stoletje,
ker ju poznam bolje od XIV. stoletja. Toda potreboval sem preiskovalca, po
možnosti Angleža (intertekstualni citat), ki bi imel velik dar opazovanja in pose-
ben smisel za interpretacijo indicev. Te odlike pa so se lahko našle le v franči-
škanskem okolju in po Rogeiju Baconu; poleg tega najdemo razvito teorijo zna-
kov le pri ockhamistih, ali, natančneje, obstajala je tudi že prej, vendar je bila
prej inteфretacija jtznakov bodisi simbolične narave bodisi da je poskušala v
znakih prebrati ideje in univerzalije. Znaki so rabili za pridobivanje védenja o
posameznostih le v obdobju med Baconom in Ockhamom. Torej sem moral
zgodbo postaviti v XIV. stoletje, zelo nerad, ker sem se tam veliko teže znašel.
Zato so bila potrebna spet nova branja in odkritje, da je nek frančiškan iz XIV.
stoletja, čeravno Anglež, moral vedeti za spor okrog uboštva, posebno če je bil
Ockhamov prijatelj, privrženec ali poznavalec. (Mimogrede, v začetku sem se
odločil, da bi moral biti preiskovalec sam Ockham, potem sem si premislil, ker
mije Venerabile Inceptor kot človek antipatičen.)
Le zakaj se vse dogaja konec novembra leta 1327? Zato, ker je Mihael iz Cesene
v decembru že v Avignonu (tu se vidi, kaj pomeni izpolniti svet v zgodovinskem
romanu: nekateri elementi, kot število stopnic, so odvisni od avtorjeve odločitve,
drugi, kot Mihaelovo gibanje, pa od realnega sveta, ki se po naključju, v tej vrsti
romana, ujema z možnim svetom pripovedi).
Toda novembra je bilo prezgodaj. Potreboval sem tudi klanje prašiča. Zakaj?
Preprosto zato, da bi lahko truplo z glavo navzdol potopil v vrč s krvjo. In zakaj
ta potreba? Zato, ker druga tromba Apokalipse pravi, da... Nikakor nisem mo-
gel spreminjati .Apokalipse, ta je del tega sveta. Dobro, navadno se kolje prašiče
(o tem sem se poučil) v mrazu in novembra bi lahko bilo prezgodaj. Razen če ne
bi opatije postavil v gore. kjer bi bil že sneg. Sicer bi moja zgodba lahko potekala
v nižini, v Pomposi ali v Conquesu.
In ustvarjeni svet je tisti, ki nam bo povedal, kako naj zgodba poteka. Vsi me
sprašujejo, zakaj moj Jorge spominja, po imenu, na Borgesa in zakaj je Borges
tako zel. Jaz ne vem. Hotel sem. da bi slepec čuval biblioteko (kar se mi je zdelo
dobra narativna zamisel), biblioteka in slepota pa ne moreta dati nič drugega kot
46
Borgesa, tudi zato, leer se dolgovi plačajo. Sicer pa Apokalipsa ravno s španskimi
komentarji in miniaturami vpliva na ves srednji vek. Toda ko sem Jorgeja posta-
vil v biblioteko, še nisem vedel, da bo on morilec. Da tako rečem, vse to je storil
sam. In ne mislite, da je to »idealistična« pozicija, kot pri onih, ki pravijo, da
imajo osebe svoje življenje, avtor pa. kot v transu, dela tako, da ravnajo, kot mu
le-te sugerirajo. Šale na temo zrelosti. In da so osebe prisiljene delovati po zako-
nih sveta, v katerem živijo. Ali, pripovednik je ujetnik premis.
Druga lepa zgodba je ona o labirintu. Vsi labirinti, za katere sem zvedel, in imel
sem v rokah lepo Santarcangelijevo študijo, so bili na prostem. Marsikdaj so bili
precej zapleteni in polni zavojev. Toda jaz sem potreboval zaprt labirint (ali ste
kdaj videli biblioteko na prostem?), in če bi bil labirint preveč zapleten, z mnogi-
mi hodniki in notranjimi dvoranami, ne bi bilo dobrega zračenja. Dobro zrače-
nje pa je bilo nujno, da bi nastal požar (da bo morala Zgradba na koncu zgoreti,
mije bilo povsem jasno, in tudi to iz kozmološko-zgodovinskih razlogov: v sred-
njem veku so katedrale in samostani goreli kot vžigalice, predstavljati si srednje-
veški roman brez požara je isto kot zamišljati si vojni film na Pacifiku brez lov-
skega letala, ki v ognju strmoglavlja). Tako sem dva ali tri mesece delal, da bi
konstruiral primeren labirint in na koncu sem moral dodati line. sicer bi še ved-
no primanjkovalo zraka.
Kdo govori
Imel sem veliko težav. Hotel sem zaprt kraj, koncentričen univerzum, in da bi ga
bolje zapri, je bilo zaželeno, da poleg enotnosti kraja vpeljem tudi enotnost časa
(glede na to da je bila enotnost dejanja dvomljiva). Torej benediktinska opatija,
ki živi v ritmu kanoničnih ur (mogoče mi je bil nezaveden model L likses, zaradi
železne sestave po urah dneva, pa tudi Čarobna gora, zaradi planinskega in zdra-
viliškega okolja, kjer je moralo potekati toliko pogovorov).
Konverzacije so mi zastavljale mnogo problemov, vendar sem jih rešil med pisa-
njem. Je neka tematika, ki sojo malo obravnava v teorijah naracije, in to je turn
ancillaries, tematika o sredstvih, s katerimi pripovednik da besedo različnim
osebam. Poglejmo, kako se razlikuje teh petero dialogov:
1.	»Kako si?«
»Ne slabo, in ti?«
2.	»Kako si?« reče Ivan.
»Ne slabo, in ti?« reče Peter.
3.	»Kako« - reče Ivan - »kako si?«
In Peter, naglo: »Ne slabo, in ti?«
4.	»Kako si?«, zaskrbljeno reče Ivan.
»Ne slabo, in ti?«, razposajeno reče Peter.
5.	Ivan reče: »Kako si?«
»Ne slabo,« odgovori Peter z brezbarvnim glasom. In potem z nedoločljivim
nasmeškom: »In ti?«
Razen pri prvih dveh primerih opazimo pri drugih tisto, kar se opredeljuje kot
»instanca izjavljanja«. Avtor se vmeša z osebnim komentarjem, da bi namignil.
47
kakšen smisel lahko imajo besede enega in drugega. Toda ali take intence res ni
pri na videz aseptičnih rešitvah prvih dveh primerov? In mar je bralec svobodnej-
ši v prvih dveh aseptičnih primerih, kjer bi lahko, ne da bi se zavedal, prenesel
čustveno vsiljevanje (pomislite na navidezno nevtralnost hemingwayevskega di-
aloga!), ali je svobodnejši v drugih treh primerih, kjer vsaj ve, katero igro se gre
avtor?
To je problem sloga, ideološki problem »poezije«, tako kot izbira notranje rime
ali asonance. ali uvajanje paragrama. Treba je najti določeno koherenco. Mogo-
če je bilo meni delo olajšano, ker vse dialoge pripoveduje Adson, in je več kot
očitno, da Adson vsiljuje svoje gledišče celotni pripovedi.
Dialogi so mi potem zastavili še neki drug problem. Koliko so smeli biti srednje-
v^ki? Z drugimi besedami, zavedal sem se, že ko sem pisal, da je knjiga začela
dobivati sestavo opere bufFe, z dolgimi recitativi in obširnimi arijami. Arije (na
primer, opis portala) so napisane po vzoru velike retorike srednjega veka. in tu
mi ni manjkalo vzorov. Toda dialogi? V določenem trenutku sem se zbal. da
bodo dialogi kot pri .Agathi Christie, arije pa so spominjale na Sugerja ali svetega
Bernarda. Znova sem bral srednjeveške romane, hočem reči viteške epopeje, in
dognal sem, da sem. z nekaj svobode, ki sem si jo dopustil, še vedno spoštoval
narativni in poetski postopek, ki srednjemu veku ni bil tuj. Vendar me je pro-
blem dolgo mučil in nisem prepričan, da sem razrešil te menjave registra med
arijo in recitati\ om.
Drug problem: kako vključiti narativne glasove ali instance. Vedel sem. da pri-
povedujem (jaz) zgodbo z besedami nekoga drugega, in zato sem v predgovoru
opozoril, da so besede tega drugega šle skozi najmanj dve drugi narativni instan-
ci, prvo, Mabillonovo, in drugo, opata Valleta, čeravno bi se lahko domnevalo,
da sta ta dva delala pri besedilu zgolj kot filologa in ga nista spreminjala (toda
kdo v to verjame?). Sicer pa je isti problem nastal tudi znotraj Adsonovega pri-
povedovanja v prv i osebi. Adson pri osemdesetih letih pripoveduje, kar je videl
pri osemnajstih. Kdo govori, Adson osemnajstletnik ali Adson osemdesetletnik?
Oba, to je očitno in hote. Igra je v tem, da se na sceno neprestano postavlja Ad-
son-starec, ki razmišlja o tistem, kar se spomni, da je videl in slišal kot Adson-
mladenič. Za model (čeravno knjige nisem ponovno bral, zadoščali so oddaljeni
spomini) mi je bil Serenus Zeitblom iz Doktorja Faustusa. Ta dvojna izjavna
igra me je povsem očarala in vznemirila. Tudi zato, da se povrnem k temu, kar
sem rekel o maski, ker sem s podvajanjem Adsona še enkrat podvojil niz vmes-
nih prostorov, zaslonov, postavljenih med menoj kot bigrafsko osebnostjo, ali
menoj kot pripovedujočim avtorjem, menoj pripovedovalcem in osebami, o ka-
terih se pripoveduje, če vštejemo tudi pripovedujoči glas. Počutil sem se vedno
bolj varnega in celotno izkustvo meje spomnilo (rekel bi telesno, in to z gotovos-
tjo okusa madeleince. namočene v lipov čaj) na otroške igre pod odejami, ko sem
se počutil kot v podmornici, in od tam pošiljal sporočila svoji sestri pod odejami
druge postelje: oba s\a bila izključena iz zunanjega sveta in popolnoma svobod-
na. da si izmišljava dolga potovanja po dnu tihih morja.
Adson je bil zame zelo pomemben. Od vsega začetka sem želel povedati celotno
zgodbo (z njenimi skrivnostmi, političnimi in teološkimi dogodki, dvoum-
nostmi) z glasom nekoga, ki gre skozi te dogodke, si jih vtisne v spomin s foto-
48
grafsko natančnostjo adolescenta, a jih ne razume (in jih ne bo povsem razumel
niti kot starec, tako da kasneje izbere beg v božanski nič, vendar to ni bil oni nič.
o katerem mu je govoril njegov učitelj). Storiti, da se vse razume z besedami ne-
koga, ki ne razume ničesar.
Ko berem kritike, opažam, daje to eden od vidikov romana, kije napravil manj-
ši vtis na izobražene bralce, ali vsaj. rekel bi, da ga nihče ali skoraj nihče ni po-
udaril. Vendar se sprašujem, če ni bila to ena izmed prvin, ki so povzročile, da
roman toliko berejo manj izobraženi bralci. Poistovetili so se z naivnostjo pripo-
vedovalca in se počutili opravičeni tudi takrat, kadar niso razumeli vsega. Vrnil
sem jim njihove strahove pred seksom, pred neznanimi jeziki, pred zaplete-
nostmi mišljenja, pred skrivnostmi političnega življenja. . . Te stvari razumem
šele sedaj, après coup, najbrž pa sem takrat prenašal na Adsona mnoge moje ado-
lescentne bojazni; prav gotovo sem to storil v njegovem ljubezenskem pulziranju
(vendar vselej z zagotovilom, ki ga daje možnost, da se deluje prek vrinjene ose-
be: dejansko Adson doživlja svoje ljubezenske muke le prek besed, s katerimi so
cerkveni doctores govorili o ljubezni). Umetnost je beg od osebnih čustev, to sta
me bila naučila tako Joyce kot Eliot.
S čustvi sem bil težak boj. Napisal sem neko lepo molitev, oblikovano po Eklogi
o Naravi Alana iz Lilla, da bi jo položil na jezik Viljemu v trenutku vzburjeno-
sti. Nakar sem dojel, da bova vzburjena oba, jaz kot avtor in on kot lik. Jaz kot
avtor se nisem smel vzburiti, zaradi poetike. On kot lik pa ne bi smel biti vzbur-
jen, ker je iz drugačnega'testa in so bile njegove emocije povsem razumske ali pa
potlačene. Tako sem to stran izločil. Potem koje neka prijateljica prebrala knji-
go, mije rekla: »Edini moj ugovor je, da Viljema nikoli ne zbudi usmiljenje«. To
sem povedal nekemu drugemu prijatelju, ki mi je odgovoril: »Res je, to je slog
njegovega usmiljenja.« Morda je tako. In tako naj bo.
Pretericija
Z Adsonom se rešil še neko drugo vprašanje. Zgodbo bi lahko postavil v neki
srednji vek, v katerem bi vsi vedeli, o čem se govori. Tako kot v kakšni sodobni
zgodbi, če neka oseba pravi, da Vatikan ne bo odobril njene ločitve, ni treba raz-
lagati, kaj je to Vatikan in zakaj ne odobri ločitve. Toda v zgodovinskem roma-
nu pisec ne sme delati tako, ker današnjemu bralcu pripoveduje tudi zato, da mu
bolje pojasni, kaj se je zgodilo in v kakšnem pomenu je tisto, kar se je zgodilo,
pomembno tudi za nas.
Pri tem tvegamo, da zaidemo v salgarizem.' Salgarijeve osebe bežijo v gozd pred
sovražniki in se spotaknejo ob korenino baobaba: tukaj pripovedovalec ustavi
dejanje in vam odpredava botanično lekcijo o baobabih. Sedaj je to postalo to-
pos. ljubo kot hibe oseb, ki smo jih ljubili, vendar se tega ne sme delati.
Da bi se izognil tej vrsti napake, sem na novo napisal stotine strani; vendar se ne
spominjam, da bi kdaj opazil, kako sem rešil problem. Tega sem se ovedel šele
dve leti kasneje, in to ravno takrat, ko sem si skušal razložiti, zakaj so knjigo bra-
li tudi ljudje, ki gotovo niso mogli ljubiti tako »učenih« knjig. Adsonov pripo-
vedni slog temelji na oni figuri mišljenja, ki se imenuje pretericija. Se spomnite
49
znamenitega primera: »Cesare taccio, che per ogni piaggia?. . . Pravimo, da ne
želimo govoriti o nečem, kar vsi zelo dobro vedo, a ko to rečemo, govorimo rav-
no o tej stvari. Tako nekako Adson omenja osebe in dogodke kot dobro znane, a
vendarle o njih govori. Kar se tiče onih oseb in dogodkov, ki jih Adsonov bralec,
Nemec ob koncu stoletja, ni mogel poznati, ker so se zgodili v Italiji na začetku
stoletja, si Adson ne pomišlja govoriti o njih, in to v poučnem tonu, kajti tak je
bil slog srednjeveškega kronista, željnega, da vpelje enciklopedične pojme vsakič,
ko kaj omeni. Potem koje neka prijateljica (ne ista kot prej) prebrala rokopis, mi
je rekla, da jo je presenetil žumalistični ton pripovedi, kot da ni romaneskni,
temveč iz članka v Espressu; tako je rekla, če se dobro spomnim. Najprej sem se
slabo počutil, potem sem doumel, kaj je opazila, ne da bi to prepoznala. Tako
pač pripovedujejo kronisti teh stoletij, in če danes govorimo o kroniki, je to zato,
ker so takrat pisali toliko kronik.
Dihanje
Toda dolge poučne odlomke sem vrinil iz nekega drugega razloga. Potem ko so
prijatelji iz založniške hiše prebrali rokopis, so mi svetovali, naj skrajšam prvih
sto strani, ki so se jim zdele zelo zahtevne in utrudljive. To sem zavrnil, ne da bi
okleval, ker menim, da mora nekdo, če hoče priti v opatijo in tam preživeti se-
dem dni, sprejeti njen ritem. Če mu ne uspe, ne bo nikoli zmogel prebrati cele
knjige. Prvih sto strani ima torej funkcijo pokore, iniciacije, in če to komu ne
ugaja, tem slabše zanj. ostaja pač ob vznožju hriba.
Vstopiti v nek roman je f)odobno, kot če se vzpenjamo na goro: treba se je nauči-
ti dihati, ubrati pravi korak, sicer bomo hitro zastali. Ravno tako, kot se dogaja v
poeziji. Pomislite, kako so neznosni oni pesniki, katerih pesmi recitirajo igralci
in pri »inteфretaciji« ne spoštujejo verzne metrike, delajo recitacijske enjambe-
mente, kot da bi govorili v prozi, pazijo na vsebino, ne na ritem. Za branje pesmi
v enajstercih in tercinah je treba sprejeti spevni ritem, ki ga je hotel doseči pes-
nik. Boljše je recitirati Danteja, kot da so to verzi iz nekdanjega Corriere dei Pic-
coli. kot da se za vsako ceno ženemo za smislom.
V prozi se dihanje ne ravna po stavkih, temveč po širših makropozicijah, skanzi-
jah dogodkov. So romani, ki dihajo kot gazele, in tudi romani, ki dihajo kot kiti
ali sloni. Harmonija ni v dolžini diha, temveč v njegovi pravilnosti: četudi se na
določenem mestu (vendar se to ne bi smelo prepogosto dogajati) dih ustavi in se
neko poglavje (ali neka sekvenca) končujeta prej kot smo popolnoma izdihnili
zrak, lahko to igra pomembno vlogo v gospodarnosti pripovedi, lahko označuje
prelom, presenetljiv scenski učinek. Tako vsaj delajo veliki pisci: »Nesrečnica
odgovori« - pika in nova vrsta - nima istega ritma kot: »Zbogom, planine,« toda
ko se zgodi tako, je. kot da bi se vedro lombardijsko nebo prekrilo z rdečilom.
Velik roman je oni. % katerem avtor vselej ve, v katerem trenutku naj pospeši,
upočasni in kako naj odmeri pritisk na pedal v okviru ritma, ki je v bistvu ne-
spremenljiv. Tudi v glasbi je dovoljen »rubato«, toda ne presvoboden, sicer dobi-
mo slabe izvajalce, ki mislijo, da za Chopina zadostuje pretiran rubato. Ne govo-
rim o tem, kako sem rešil svoje probleme, temveč o tem. kako so se mi zastavili.
50
In če bi moral reči, da sem si jih zastavljal zavestno, bi se lagal. Obstaja kompo-
zicijsko mišljenje, ki misli celo skozi ritem prstov, ki udarjajo po tipkovnici pi-
salnega stroja.
Rad bi dal primer, v katerem bi pripovedovati pomenilo misliti s prsti. Jasno je,
daje prizor ljubezenskega objema v kuhinji v celoti sestavljen iz citatov religioz-
nih besedil, začenši z Visoko pesmijo do svetega Bernarda in Jeana de Fecampa
ali sveta Hildegarde iz Bingena. To je opazil celo tisti, ki nima vpogleda v sred-
njeveško mistiko, ima pa vsaj nekoliko posluha. Če me pa sedaj kdo vpraša, od
kod so citati in kje se ta začne in oni konča, tega nisem več zmožen povedati.
Dejansko sem imel na desetine kartotečnih listov z vsemi besedili, včasih pa tudi
strani iz knjig, fotokopije, zelo veliko gradiva, mnogo več, kot sem ga kasneje
uporabil. Toda ko sem pisal ta prizor, sem ga napisal v enem dihu (šele kasneje
sem ga izpilil, kot da sem ga prevlekel s homogenizirajočo glazuro, da bi se še
manj videli šivi). Pisal sem, torej, poleg mene so ležala vsa besedila, vsevprek
razmetana, oko se mi je ustavilo zdaj na enem, zdaj na drugem, prepisal sem od-
lomek in ga takoj povezal z drugim. To poglavje sem, v prvi redakciji, napisal
najhitreje od vseh. Kasneje sem doumel, da sem poskušal s prsti slediti ritmu lju-
bezenskega akta in zato se nisem mogel zaustaviti, da bi izbral pravi citat. Tisto,
kar je storilo, daje bil neki citat ustrezen ravno na mestu, kjer je vstavljen, je bil
ritem, s katerim sem ga vstavljal; s pogledom sem zavračal one citate, ki bi usta-
vljali ritem prstov. Ne morem reči, da je pisanje tega prizora trajalo toliko časa
kot prizor (čeravno so v njem dolgi objemi), vendar sem poskušal čim bolj skraj-
šati razliko med dolžino objema in dolžino pisanja. Ko rečem pisanje, tega ne
mislim v barthesovskem smislu, temveč v daktilografskem smislu, govorim o pi-
sanju kot materialnem, fizičnem dejanju. In govorim o ritmu telesa, ne o ritmu
čustev. Emocija, zdaj že prečiščena, je prišla že prej, z odločitvijo, da se priličita
mistična in erotična ekstaza, v trenutku, ko sem prebral in izbral besedila za
rabo. Sicer pa, nobenega vzburjenja, Adson je bil ta, ki je imel ljubezensko raz-
merje, ne jaz, jaz sem moral le prevesti njegovo vzburjenje v igro oči in prstov,
kot če bi se odločil, da povem ljubezensko zgodbo, tako da igram na bobne.
Ustvariti bralca
Ritem, dihanje, pokora... Za koga, zame? Ne, gotovo ne, temveč za bralca. Pi-
šemo misleč na bralca, kot slikar slika misleč na gledalca slike. Potem ko naredi
potezo s čopičem, se oddalji za dva ali tri korake in proučuje učinek: gleda sliko,
kot bi jo moral gledati, ob primerni luči, gledalec, ki jo bo občudoval, ko bo obe-
šena na zid. Koje delo končano, se vzpostavi dialog med besedilom in njegovimi
bralci (avtorje izključen). Medtem ko se delo ustvarja, je dialog dvojen. Obstaja
dialog med tem besedilom in vsemi drugimi besedili, ki so bila napisana pred
tem (knjige se pišejo le o drugih knjigah in ob drugih knjigah) in obstaja dialog
med avtorjem in njegovim modelom bralca. O tem sem teoretiziral v drugih de-
lih, kot sta Lector in fabula, ali še prej. Opera aperta, tega s^nisem izmislil jaz.
Lahko se zgodi, da avtor piše. misleč na določeno empirično občinstvo, kot so
počeli utemeljitelji modernega romana, Richardson, ali Fielding, ali Defoe. ki so
51
pisali za trgovce in njihove žene, toda za občinstvo piše tudi Joyce, ki misli na
idealnega bralca, bolehajočega za idealno nespečnostjo. V obeh primerih, bodisi
da verjamemo, da govorimo občinstvu, kije tukaj, z denarjem v roki. pred vrati,
bodisi da se odločimo pisati za bralca, ki ga še ni, pisati pomeni ustvaijati - prek
besedila - svoj model bralca.
Kaj pomeni misliti na bralca, ki je sposoben premagati spokorniške težave prvih
sto strani? Pomeni ravno napisati sto strani z namenom, da bi se ustvaril bralec,
primeren za strani, ki sledijo.
Ali obstaja pisec, ki piše le za zanamce? Ne, tudi če to zatrjuje, ker si - glede na
to, da ni Nostradamus - zanamce lahko zamišlja le na modelu tega, kar ve o so-
dobnikih. Ali obstaja pisec, ki piše za peščico bralcev? Da, če se s tem misli, da
ima Bralec-Model. ki si ga zamišlja, po njegovih predvidevanjih le malo možno-
sti, da je utelešen v mnogih bralcih. Toda tudi v tem primeru piše pisec z upa-
njem, niti ne preveč skritim, da bo ravno njegova knjiga ustvarila, in to v veli-
kem številu, mnoge nove predstavnike tega bralca, po katerem hrepeni in ga išče
s tolikšno obrtniško akribijo, bralca, ki ga njegovo besedilo predpostavlja in
spodbuja.
Razlika je - če žeje - med besedilom, ki hoče ustvariti novega bralca, in onim, ki
gre nasproti željam takih bralcev, na kakršne mimogrede naleti. Tedaj imamo
knjigo, napisano, konstruirano po formuli, dobri za serijsko proizvodnjo, avtor
opravlja nekakšno analizo tržišča in se prilagaja. Da dela po formulah, se vidi že
od daleč; če analiziramo razne romane, ki jih je napisal, odkrijemo, da je v vseh
pripovedovana ista zgodba, spremenjena so le imena, kraji in fizionomija, zgod-
ba, ki jo je občinstvo že zahtevalo.
Toda ko pisec načrtuje nekaj novega in si zamišlja drugačnega bralca, noče biti
analitik tržišča, ki dela seznam izraženih zahtev, temveč filozof, ki intuitivno za-
znava vzorec Zeitgeista. Svojemu občinstvu želi odkriti tisto, kar bi si moralo že-
leti, četudi tega ne ve. Želi odkriti bralca samemu sebi.
Če bi se bil Manzoni moral meniti za želje občinstva, je imel formulo že izdela-
no: zgodovinski roman v srednjeveškem okolju z znamenitimi osebami kot v gr-
ški tragediji, s kraljem in princesami (in mar ne dela tako v Adelchiju?) in z veli-
kimi in plemenitimi strastmi, vojnimi podvigi in poveličevanjem italijanske sla-
ve v obdobju, ko je bila Italija dežela močnih. Mar niso delali tako, pred njim,
hkrati z njim in za njim, mnogi bolj ali manj pozabljeni pisci zgodovinskih ro-
manov od obrtnika d'.Azeglia do ognjevitega in bojevitega Guerrazzija. do neber-
ljivega Cantuja?
In kaj, namesto tega, dela Manzoni? Izbira sedemnajsto stoletje, obdobje hlap-
čevstva, in ponižne osebe, in edini mečevalec je podlež, o bitkah ne govori in
zgodbo si upa obremeniti z dokumenti in razglasi. . . In ugaja, ugaja vsem, ukim
in neukim, starim in mladim, tercijalkam in protiklerikalcem. Zato, ker je zaslu-
til, da so bralci njegovega časa morali imeti to, ne da bi to vedeli, ne da bi to za-
htevali in ne da bi verjeli, da jih bo to zanimalo. In koliko je delal, s pilo. žago in
kladivom, in koliko seje prilagajal jezikovnemu modelu, da bi svoje delo naredil
zanimivo. Da bi prisilil empirične bralce, da postanejo model bralca, po katerem
je hrepenel.
Manzoni ni pisal, da bi ugajal občinstvu - takemu', kakršno je bilo - temveč da bi
52
ustvaril občinstvo, ki bi mu njegov roman vsekakor ugajal. In gorje, če mu ni
ugajal, poglejte, s kakšno hipokrizijo in vedrino govori o svojih petindvajsetih
bralcih. Petindvajset milijonov, toliko sijih želi!
Kakšen model bralca sem želel, ko sem pisal? Sokrivca, kajpada, ki bi sodeloval
v moji igri. Hotel sem postati povsem srednjeveški in živeti v srednjem veku, kot
da bi bil to moj čas (in narobe). Hkrati pa sem želel, z vsemi svojimi silami, da bi
se oblikoval lik bralca, ki bi, potem ko je prestal iniciacijo, postal moj plen, ali
boljše, plen besedila, in bi mislil, da ne želi ničesar drugega kot to. kar mu daje
besedilo. Tekst skuša biti izkušnja preobrazbe za njegovega bralca. Ti verjameš,
da hočeš seks in kriminalistične zaplete, v katerih se na koncu odkrije krivca, in
mnogo akcije, vendar bi se hkrati sramoval sprejeti veličastno godljo, narejeno iz
rok mrtvecev, samostanskih duhov in črnih spokornikov. Torej ti bom dal latin-
ščino, malo žensk, in teologije v izobilju in na litre krvi kot v Grand Guignolu,
tako da boš rekel: »To je vendar laž, tega ne verjamem!« In v tem trenutku boš
moral biti moj in občutiti srh ob neskončni vsemogočnosti Boga, ki izničuje red
sveta. In potem, če si dober, se boš zavedel, kako sem te zvabil v past, zakaj na-
posled sem ti o tem govoril na vsakem koraku, jasno sem te opozarjal, da te pe-
ljem v pogubo, sicer paje najlepše pri pogodbah s hudičem ravno to, da jih pod-
pisuješ dobro vedoč, s kom jih podpisuješ. Zakaj bi sicer bili nagrajeni s peklom?
In ker sem želel, da bi se štela za prijetno edino ona stvar, ob kateri zadrhtimo, in
to je metafizična zona, mi ni preostalo nič drugega, kot da izberem (med različni-
mi modeli zgodbe) onega najbolj metafizičnega in filozofskega - detektivski ro-
man.
Detektivska metafizika
Ni naključje, da se knjiga začenja, kot da je kriminalka (in kar naprej slepi naiv-
nega bralca, tja do konca, tako da mogoče ta preprosti bralec niti ne opazi, da
gre za kriminalko, kjer se razkrije prav malo, detektiv paje poražen). Mislim, da
ljudem kriminalke ne ugajajo zaradi umoijenih žrtev niti ne zato, ker se v njih
na koncu slavi triumf reda (intelektualnega, socialnega, pravnega in moralnega)
nad neredom zla. Dejstvo je, da detektivski roman predstavlja nekakšno zgodbo
domnev, in to v čistem stanju. Toda primeri domnev so tudi zdravniška diagno-
za. znanstvena raziskava, metafizično vprašanje. V bistvu je temeljno vprašanje
filozofije (kot tudi psihoanalize) isto kot v detektivskem romanu: kdo je kriv? Da
bi to izvedeli (ali vsaj mislili, da vemo), je treba domnevati, da imajo vsi dogodki
neko logiko, logiko, ki jim jo je vsilil krivec. Vsaka zgodba o preiskavi in o do-
mnevi nam pripoveduje nekaj o tistem, blizu česar vselej živimo (psevdoheideg-
gerjanski citat). Na tem mestu je jasno, zakaj se moja temeljna zgodba (kdo je
morilec?) cepi na toliko drugih zgodb, ki so vse zgodbe o drugih domnevah, vse
zgodbe o strukturi domnev e kot take.
Abstraktni model domnevnosti je labirint. Vendar obstajajo tri vrste labirintov.
Eden je grški, Tezejev. Ta labirint ne dopušča nikomur, da bi se izgubil: vstopiš
in prispeš v središče in potem iz središča k izhodu. Zato je v središču Minota-
uros. sicer bi bila zgodba brez draži, bila bi navaden sprehod. Strah se, če se že,
53
rojeva zato, ker ne veš. kam boš prispel in kaj bo storil Minotauros. Toda če raz-
pleteš klasični labirint, se ti bo v rokah znašla nit. Ariadnina nit. Klasični labi-
rint je Ariadnina nit sama.
Potem obstaja maniristični labirint: če ga razmotaš, boš imel v rokah neko vrsto
drevesa, neko strukturo v obliki korenine z mnogimi slepimi ulicami. Izhod je en
sam, toda lahko ga zgrešiš. Da se ne bi izgubil, potrebuješ Ariadnino nit. Ta labi-
rint je model trial-and-error procesa.
Naposled, obstaja mreža, ali boljše, ono, kar Deleuze in Guattari imenujeta ri-
zom. Rizom je narejen tako, da se vsaka steza lahko poveže z vsako drugo stezo.
Nima središča, nima obrobja, nima izhoda, ker je potencialno neskončen. Pro-
stor domneve je prostor v obliki rizoma. Labirint moje biblioteke je še maniri-
stični labirint, toda svet, v katerem Viljem ugotavlja, da živi, je že strukturiran
kot rizom: ali tudi, da se tako strukturirati, vendar ni nikoli definitivno tako
strukturiran.
Neki sedemnajstletnik mi je rekel, da ni niti najmanj razumel teoloških razprav,
da pa so delovale kot podaljški prostorskega labirinta (kot da bi bile thrilling
glasba v kakem Hitchcockovem filmu). Mislim, da se je zgodilo nekaj takega:
tudi neuki bralec je zavohal, da ima pred sabo neko zgodbo o labirintih in to ne o
prostorskih labirintih. Lahko bi rekli, da so bila, začuda, najbolj naivna branja
najbolj »strukturalna«. Neuki bralec je prišel v neposreden stik, brez posredova-
nja vsebin, z dejstvom, daje nemogoče, da tukaj obstaja le ena zgodba.
Užitek
Želel sem, da bi bralec užival. Vsaj toliko, kot sem užival jaz. To je zelo pomem-
bna zadeva, ki se zdi, daje v nasprotju z resnejšimi predstavami, za katere veija-
memo, da jih imamo o romanu.
Zabavati ne pomeni raz-tresti, odvračati od problemov. Robinson Crusoe želi
zabavati svoj model bralca, pripovedujoč mu o vsakdanjih kalkulacijah in
opravkih nekega pogumnega homo oeconomicusa, ki mu je precej podoben.
Toda Robinsonov semblable, potem ko je užival, beroč o sebi v Robinsonu, bi
bil moral doumeti nekaj več, postati nekdo drug. Skozi zabavo seje, nekako, ne-
kaj naučil. To, da se bralec nekaj nauči o svetu ali o jeziku, je razlika, ki označu-
je različne poetike narativnosti, vendar se bistvo ne spremeni. Idealni bralec Fin-
negan's И ake mora naposled uživati ravno toliko, kolikor bralec Caroline In-
vemizio. Prav toliko, le drugače.
Zasnova zabave je torej zgodovinska. Za vsako obdobje romana so različni nači-
ni, kako se zabavati in kako zabavati. Nedvomno je, da je modemi roman po-
skušal potlačiti zabavo, ki izvira iz dejanja, da bi privilegiral druge vrste zabave.
Jaz, veliki občudovalec aristotelovske poetike, sem vselej mislil, navzlic vsemu,
da mora roman zabavati tudi in predvsem prek dejanja.
Nedvomno je. da neki roman, če je zabaven, požanje odobravanje občinstva.
Toda v določenem obdobju so mislili, daje odobravanje slab predznak. Če neki
roman naleti na odobravanje, je to zato. ker ne pove nič novega, in daje občin-
stvu le to. kar je že pričakovalo.
.54
Vendar mislim, da ni isto, če rečemo »če roman daje bralcu to, kar je pričakoval,
naleti na odobravanje«, kot če rečemo »če roman naleti na odobravanje, je to
zato, ker daje bralcu to, kar je pričakoval«.
Druga trditrev ni vselej resnična. Dovolj je, če pomislimo na Defoea ali na Bal-
zaca, pa vse do Pločevinastega bobna ali Sto let samote.
Reklo bi se, da so enačbo »odobravanje = pomanjkanje vrednosti« opogumila
določena polemična stališča, ki jih je pri nas zavzela skupina 63, in tudi pred le-
tom 1963. koje bila uspešna knjiga poistovetena s knjigo-tolažnico in tolažniški
roman z romanom zapletov, medtem ko so slavili eksperimentalna dela, ki izzi-
vajo škandal in jih široko občinstvo zavrača. In te stvari so bile izrečene, bilo je
smiselno govoriti o tem - prav to je najbolj škandaliziralo konformistične litera-
te, da jih kronisti nikoli več niso pozabili - in to upravičeno, ker so bile besede
izrečene ravno zato, da bi tako tudi učinkovale - misleč na tradicionalne roma-
ne. katerih temeljna struktura je tolažniška in ne prinašajo zanimivih inovacij
glede na problematiko 19. stoletja. In potem so se izoblikovale frakcije, pogosto
seje vse metalo v isti koš, včasih zavoljo vojne med frakcijami, kar je bilo usod-
no. Spomnim se, da so bili sovražniki Lampedusa, Bassani in Cassola. Danes
menim, da so med njim le subtilne razlike. Lampedusa je napisal dober, anahro-
nističen roman, in polemiziralo se je o tem, da so ga slavili, kot da je utrl novo
pot v italijanski književnosti, medtem koje, nasprotno, slavno zaprl staro pot. O
Cassoli nisem spremenil mnenja. Glede Bassanija bi bil danes sicer veliko pre-
vidnejši in če bi bilo sedaj leto 1963, bi ga sprejel za sopotnika. Toda rad bi go-
voril o nekem drugem problemu.
Nihče se več ne spominja, kaj se je zgodilo leta 1965, ko se je skupina znova
zbrala v Palermu, da bi razpravljala o eksperimentalnem romanu (in naj povem,
da je gradivo še vedno v katalogu z naslovom II romanzo sperimentale, v Feltri-
nellijevi izdaji, z letnico 1965 na platnicah in letnico 1966 kot letom, ko je
bilo dotiskano).
Med to razpravo so se razkrile zelo zanimive stvari. Predvsem izhodišče Renata
Barillija, takrat že teoretika vseh eksperimentalizmov v nouveau romanu, kije v
tistem trenutku poravnaval račune z novim Robbe-Grilletom in z Grassom in s
Pynchonom (ne pozabite, da Pynchona danes navajajo kot enega izmed začetni-
kov postmodernega, vendar takrat te besede še niso uporabljali, vsaj v Italiji ne,
John Barth paje komaj začenjal v Ameriki), inje navajal ponovno odkritega Ro-
usella, ki je ljubil Vemea, ni pa navajal Borgesa, ker se še ni začela njegova reva-
lorizacija. In kaj je govoril Barilli? Da sta bila dotlej privilegirana ukinitev zaple-
ta in blokada akcije v epifaniji in v materialistični ekstazi. Da pa se je začenjala
nova faza naracije z revalorizacijo akcije, pa čeravno je bila to neka autre akcija.
Analiziral sem vtis, ki smo ga dobili prejšnji večer, ko smo gledali zanimiv film-
ski kolaž Baruchella in Grifija, Verifica incerta, zgodbo, sestavljeno iz drobcev
zgodb, ali boljše, iz standardnih položajev, toposov komercialnega filma. In od-
kril sem, da seje občinstvo odzivalo z največjim zadovoljstvom tam, kjer bi se -
do pred nekaj leti - odzivalo zgroženo in šokirano, in to tam. kjer so se logične in
časovne posledice tradicionalnega dejanja izmaknile in so se zdela pričakovanja
občinstva nasilno nepotešena. Avantgarda je postajala tradicija, kar je bilo kako
leto prej disonantno, je postajalo balzam za ušesa (ali za oči). Iz tega pa je bilo
-iS
moč izpeljati le en sklep. Nesprejemljivost sporočila ni bila več glavno merilo
eksperimentalne naracije (in katerekoli umetnosti), potem ko je bilo nespreje-
mljivo kodificirano kot všečno. Profiliral se je spravljiv povratek k novim obli-
kam sprejemljivega in všečnega. In spominjal sem se, da »je danes«, če je bilo v
času Marinettijevih futurističnih večerov neogibno žvižganje občinstva, »nepro-
duktivna in smešna polemika nekoga, ki meni, da je eksperiment zgrešen zaradi
dejstva, ker je sprejet kot normalen: to bi pomenilo prilagoditi se aksiološki she-
mi zgodovinske avantgarde, in v tem primeru je eventualni kritik avantgarde le
zapozneli marinettijevec. Vztrajamo na tem, da to, da sprejemnik ne sprejema
sporočila, postane zagotovilo vrednosti le v nekem natanko določenem zgodo-
vinskem trenutku... Zdi se mi, da bi se mogoče morali odreči tej arrière pensée,
ki neprestano obvladuje naše diskusije, za katero bi moral biti zunanji škandal
potrditev vrednosti nekega dela. Ista dihotomija med redom in neredom, med
komercialnim in provokativnim delom, bo, ne da bi izgubila na veljavi, morebiti
znova preiskana z druge perspektive: z drugimi besedami, prepričan sem. da bo
mogoče najti elemente preloma in nesoglasja v delih, ki jih je moč na videz zlah-
ka použiti, in narobe, da bo mogoče ugotoviti, kako določena dela, ki se zdijo
provokativna in še vedno dvigujejo občinstvo s sedežev, ne oporekajo niče-
mur. . . V teh dneh sem naletel na nekoga, ki je podvomil o nekem izdelku, ker
mu je bil preveč všeč, in ga je v dvomu zavrnil... « In tako dalje.
Leto 1965. To so bila leta, ko seje začenjal pop art in so torej izginjale tradicio-
nalne razlike med eksperimentalno, nefigurativno umetnostjo in množično, na-
rativno in figurativno umetnostjo. Leta. v katerih mi je Rousseur, ko je govoril o
Beatlih, rekel: »Oni delajo za nas.« ne da bi se zavedal, da je tudi on delal zanje
(in morala je priti Cathy Berberian. da nam je pokazala, kako je bilo Beatle moč
izvesti, pod taktirko Purcella. kot je bilo edino pravilno, na koncertu ob Monte-
verdiju in Satieu).
Postmoderno, Ironija, ugajanje
Od leta 1965 do danes sta se dokončno izkristalizirali dve ideji: da je mogoče
najti zaplet tudi v obliki citatov drugih zapletov in da bi citat lahko bil manj
tolažilen od citiranega zapleta (Bompianijev almanah iz leta 1972 z naslovom
Ritorno dell'intreccio, pa čeravno seje to zgodilo prek ironične in hkrati občudu-
joče revizije Ponsona du Terraila in Eugèna Suea in občudovanja z malo ironije
nekaterih velikih Dumasovih strani). .Ali je mogoč roman, ki ni tolažilen, a je
dokaj problematičen in navzlic temu ugaja?
Ta šiv in ponovno najdbo ne le zapleta, temveč tudi ugajanja, so gotovo aktuali-
zirali ameriški teoretiki postmodemizma.
Na žalost je termin »postmoderno« dober à tout faire. Imam vtis, da se ga danes
aplicira na vse. kar ugaja onemu, ki ga uporablja. Po drugi strani pa se zdi, da
mu poskušajo pripisati vedno večjo retroaktivno veljavo: najprej se je zdelo, da
se prilega nekaterim piscem ali umetnikom, ki so delovali v zadnjih dvajsetih le-
tih. potem je sčasoma segel do začetka stoletja, potem še dlje in stvar še traja, ka-
tegorija postmodemega bo kmalu segala do Homerja.
56 -
Navzlic temu pa mislim, da postmodemizem ni tendenca, ki bi sejo dalo časov-
no opredeliti, temveč neka duhovna kategorija ali, še boljše, Kunstwollen, način
dela. Lahko bi rekli, da ima vsako obdobje svoj postmodemizem, tako kot bi
imela vsaka doba svoj manirizem (tako da se sprašujem, če ni postmodemo mo-
demo ime za manirizem kot metazgodovinsko kategorijo). Verjamem,
da so v vsaki dobi trenutki, kakršni so tisti, ki jih opisuje Nietzsche v drugem iz-
med svojih Unzeitgemässe Betrachtungen, o škodljivosti zgodovinskih študij.
Preteklost vpliva na nas, nas vznemirja in izsiljuje. Zgodovinska avantgarda
(tudi tu bom štel kategorijo avantgarde za metazgodovinsko kategorijo) skuša po-
ravnati račune s preteklostjo. »Dol z mesečino,« futuristični moto, je tipični pro-
gram vsakršne avantgarde, treba je mesečino le nadomestiti z nečim primemim.
Avantgarda mši preteklost, jo razoblikuje: Les Demoiselles d'Avignon so tipična
avantgardna gesta; avantgarda gre dalje, ko poruši figuro, jo izniči, pride do ab-
straktnega, do neformalnega, do belega platna, do razdrapanega platna, do zgo-
relega platna, medtem ko bo v arhitekturi ta curtain wall kot minimalni pogoj,
zgradba v obliki stččka, čistega paralelopipeda, v literaturi bo to destrukcija di-
skurzivnega toka. do kolaža à la Borroughs, tja do molka ali nepopisane strani, v
glasbi bo to prehod iz atonalnosti k hrupu, k absolutni tišini (v tem smislu je
Cage v začetku moderen).
Vendar nastopi trenutek, ko avantgarda (moderno) ne more več naprej, ker je
ustvarila neki metajezik, ki govori o njenih nemogočih tekstih (konceptualna
umetnost). Postmodemistični odgovor na moderno je v priznanju, da mora biti
preteklost - potem ko ne more biti uničena, ker njeno uničenje vodi v molk - re-
vidirana: z ironijo, na nenedolžen način. Postmodemistična drža me spominja
na obnašanje nekoga, ki ljubi neko žensko, zelo izobraženo, in ki ve, da ji ne
more reči »noro te ljubim«, zato ker ve, da ona ve (in da ona ve, da on ve), da je
to frazo napisal že Liala. Navzlic temu paje neka rešitev. Lahko bo rekel: »Kot
bi rekel Liala, noro te ljubim.« Tako je, potem ko se je izognil lažni nedolžnosti
in odkrito povedal, da se ne da več govoriti nedolžno, navzlic vsemu povedal
ženski, kar ji je želel povedati: dajo ljubi, le dajo ljubi v dobi izgubljene nedolž-
nosti. Če ženska sprejme igro, bo ravno tako sprejela tudi ljubezensko izjavo.
Noben od obeh sogovomikov se ne bo čutil nedolžnega, oba bosta sprejela izziv
preteklosti, že povedanega, česar se ne da odmisliti, oba bosta zavestno in z užit-
kom igrala igro ironije... Toda obema bo uspelo še enkrat govoriti o ljubezni.
Ironija, metalingvistična igra, izjavljanje na kvadrat. Zaradi tega pri moderniz-
mu nekdo, ki ne razume igre, nima druge izbire, kot dajo zavrne, pri postmoder-
nizmu pa je mogoče, da se igra ne razume in da se navzlic temu vzame stvari za-
res. Kar je naposled kakovost (tveganje) ironije. Vselej je nekdo, ki vzame ironi-
čen diskurz, kot da bi bil resen. Mislim, da so bili kolaži Picassoja, Juana Grisa
in Braquea modemi: zaradi tega jih normalno občinstvo ni sprejelo. Nasprotno,
kolaži, ki jih je delal Max Emst tako, da je lepil skupaj dele gravur iz 19. stoletja,
pa so bili postmoderni: lahko se jih bere kot fantastično zgodbo, kot pripoved ne-
kih sanj, ne da bi opazili, da predstavljajo diskurz o gravuri in mogoče o samem
kolažu. Ceje to postmodemo, je jasno, zakaj so bili postmoderni Steme ali Ra-
belais, zakaj je to zagotovo Borges, zakaj v istem umetniku lahko koeksistirata, si
sledita v kratkem časovnem razmaku ali pa se dopolnjujeta modemistični trenu-
57
tek in postmodemistični trenutek. Poglejte, kaj se dogaja z Joyceom. Portret je
zgodba modernega poskusa. Dublinčani, čeprav so nastali prej, so modernejši
kot Portret. Ulikses je na meji. Finnengans Wake je že postmoderno delo ali pa
vsaj odpira postmoderen diskurz, zahteva, zato da bi ga razumeli, ne negacijo že
povedanega, temveč ironični premislek le-tega.
O postmodemem je bilo domala vse povedano že od samega začetka (to pomeni
od esejev, kot je The Literature of Exhaustion Johna Bartha iz leta 1967, ki gaje
nedavno objavil Calibano v št. 7 o ameriškem postmodemizmu). Ne da ne sogla-
šam povsem z ocenami, ki jih teoretiki postmodemizma (obenem z Barthom)
dajejo piscem in umetnikom, določujoč, kdo je, kdo pa še ni postmoderen. Ven-
dar me zanima teorem, ki ga teoretiki te tendence izpeljujejo iz svojih premis:
»Moj idealni postmoderni pisec niti zgolj ne posnema niti zgolj ne zavrača bodisi
svojih staršev iz 20. stoletja bodisi svojih dedov iz 19. stoletja. Prebavil je moder-
nizem, vendar ga ne nosi na plečih kot kakšno breme... Ta pisec mogoče ne
more upati, da bo dosegel ali ganil oboževalce Jamesa Michenerja ali Irvinga
Wallacea, ne da bi govoril o lobotomiranih analfabetih množičnih medijev, ven-
dar bi moral upati da bo dosegel in zabaval, vsaj kdaj pa kdaj, širše od kroga
onih, ki jih je Thomas Mann imenoval prvi kristjani, svečeniki Umetnosti...
Idealni postmoderni roman bi moral presegati diatribo med realizmom in irea-
lizmom, formalizmom in vsebinizmom, med čisto literaturo in angažirano lite-
raturo, med prozo za elito in prozo za množice... Naljubša mu je analogija z
dobrim jazzom ali s klasično glasbo: pri ponovnem poslušanju in analiziranju
partiture odkrijemo veliko stvari, ki jih prvič nismo ujeli, vendar moraš biti že
prvič tako prevzet, da si želiš ponovnega poslušanja, in to velja tako za speciali-
ste kot za nespecialiste.« Tako je pisal Barth leta 1980, ko je povzel tematiko,
vendar tokrat pod naslovom The Literature of Replenishment: Postmodemist
Fiction. Diskurz se. kajpada, lahko nadaljuje z večjim okusom za paradoks, kot
to dela Leslie Fiedler. V neki številki Calibana je objavljen njegov esej iz leta
1981, nedavno paje nova revija Linea d'ombra objavila njegovo debato z drugi-
mi ameriškimi avtorji. Fiedler izziva, to je očitno. Hvali Poslednjega Mohikan-
ca, avanturistično prozo, gotski roman, šund, ki so ga kritiki prezrli in kije znal
ustvariti mite in izpolniti domišljijo več kot enega rodu. Sprašuje se, ali se bo še
kdaj pojavilo kaj takega, kot je Koča strica Toma, ki se lahko z enako strastjo
bere v kuhinji, v salonu in v otroški sobi. Shakespeareja postavlja na stran onih,
ki so znali zabavati, skupaj z romanom V vrtincu. Vsi vemo, da je Fiedler pre-
tenkočuten kritik, da bi veijeli v te stvari. Preprosto želi porušiti pregrado, ki je
bila postavljna med umetnostjo in všečnostjo. Sluti, da biti avantgarden danes
mogoče pomeni zbrati široko občinstvo in naseliti njegove sanje, in nam pušča še
možnost reči. da naseliti sanje bralcev ne pomeni nujno tolažiti jih. Lahko po-
meni tudi, da jih obsedemo.
Zgodovinski roman
Že dve leti odklanjam odgovore na dolgočasna vprašanja, kot so npr.: ali je tvoj
roman odprto delo ali ne? Kaj pa jaz vem. to ni moja. temveč vaša stvar. Ali: s
58
katero izmed tvojih osebnosti se identificiraš? Za božjo voljo, s kom le neki se
identificira avtor? S prislovi, očitno.
Izmed vseh nesmiselnih vprašanj je najbolj nesmiselno tisto, ki ga zastavljajo
oni. ki namigujejo, daje pripovedovati o preteklosti način, kako ubežati sedanjo-
sti. »Je to res?« me sprašujejo. Mogoče je res, odgovarjam, če je Manzoni pisal o
17. stoletju, je bilo to zato, ker ga 19. stoletje ni zanimalo in Giustijev Sant'Am-
brogio govori Avstrijcem teanjega časa, medtem ko Berchetova Giuramento di
Pontida govori o bajkah iz preteklosti. Love story je zavezana svojemu času,
medtem ko Parmska kartuzija pripoveduje zgolj o dogodkih izpred petindvajse-
tih let. . . Odveč bi bilo reči, da se vsi problemi moderne Evrope, taki. kakršne
jih čutimo danes, oblikujejo v srednjem veku, od občinske demokracije do ban-
čne ekonomije, od narodnih monarhij do mest, od novih tehnologij do uporov
revnih: srednji vek je naše otroštvo, v katero seje treba vselej vračati zaradi ana-
mneze. Toda o srednjem veku se lahko govori tudi v stilu Excaliburja. Vendar je
tedaj to drug problem, ki se mu ni moč izogniti. Kaj pomeni pisati zgodovinski
roman? Mislim, da so trije načini, kako pripovedovati o preteklosti. Eden je ro-
mance. od bretonskega cikla do Tolkienovih zgodb, sem pa spada tudi »Gothic
novel«, ki ni novel, temveč ravno romance. Preteklost kot scenografija, pretveza,
fabulistična konstrukcija, da bi se domišljija popolnoma razmahnila. Torej ni
nujno, da se romance dogaja v preteklosti, dovolj je, da se ne dogaja zdaj in tu in
da se zdaj in tu sploh ne omenja, niti v alegoriji ne. Veliko znanstvene fantastike
je čista romance. Romance je zgodba o nekje drugje.
Potem pride roman meča in kute, kot so Dumasovi romani. Roman meča in
.Ute izbere »realno« in prepoznavnio preteklost in da bi bia prepoznavna, jo na-
eli z osebmi, ki so že zabeležene v enciklopedijah (Richelieu, Mazarin), in jim
ia naloge, da opravijo nekatera dejanja, ki jih enciklopedije ne beležijo (srečati
inilady, navezati stik z določenim Bonacieuxem), jim pa tudi ne oporekajo. Da
bi se podkrepil vtis resničnosti, bodo zgodovinske osebnosti, kajpada, delale tudi
tisto (v soglasju z zgodovinopisjem), kar so dejansko naredile (oblegale la Roc-
helle, imele intimne odnose z Ano Avstrijsko, imele opravek s frondo). V to sli-
ko (»resnično«) se vstavljao izmišljene osebe, ki pa kažejo čustva, ki bi jih lahko
pripisali tudi osebam iz drugih obdobij. To, da d'Artagnan vrača kraljičin nakit
iz Londona, bi lahko storil tudi v 15. ali 18. stoletju. Ni nujno živeti v 17. stole-
tju, da bi imeli d'Artagnanovo psihologijo.
V	zgodovinskem romanu, nasprotno, ni nujno, da stopijo na prizorišče osebe, ki
se jih da prepoznati v okvirih običajne enciklopedije. Pomislite na Zaročenca,
najbolj znana oseba je kardinal Federigo, ki gaje pred Manzonijem malokdo po-
znal (bolj znan je bil drug, Borromeo, sveti Karel). Toda vse, kar delajo Renzo,
Lucia ali fra Cristoforo, je bilo lahko storjeno le v Lombardiji v 17. stoletju. Na-
men tega, kar počno osebe, je, da bi bralci bolje razumeli zgodovino, tisto, kar se
je dejansko zgodilo. Dogodki in osebe so izmišljene, vendar nam navzlic temu
govorijo o Italiji iz tega obdobja stvari, ki nam jih zgodovinske knjige niso nikoli
povedale s tolikšno jasnostjo.
V	tem smislu sem gotovo želel napisati zgodovinski roman, ne zato. ker sta bila
Ubertin ali Mihael bolj ali manj resnični osebnosti, temveč zato. ker je v se tisto,
kar gov orijo fiktivne osebe kot Viljem, moralo biti rečeno v tistem obdobju.
59
Ne vem, kako zvesto sem sledil tej nameri. Ne verjamem, da sem seji izneveril,
ko sem maskiral citate kasnejših avtorjev (kot Wittgensteina), kot da so citati ta-
kratnega časa. V teh primerih sem zelo dobro vedel, da niso bile moje srednjeve-
ške osebe tiste, ki so bile moderne, temveč da sodobniki mislijo na srednjeveški
način. Prej se sprašujem, če nisem včasih svojim fiktivnim osebam podelil spo-
sobnost, da spravljajo skupaj - iz disiecta membra popolnoma srednjeveških
misli - nekakšne konceptualne himere, ki jih srednji vek ne bi sprejel za svoje.
Vendar mislim, da mora zgodovinski roman narediti tudi naslednje: ne le indivi-
dualizirati v preteklosti vzroke tega, kar se je kasneje zgodilo, temveč tudi pred-
videti proces, prek katerega začnejo ti vzroki polagoma učinkovati.
Če neka moja oseba primerja dve srednjeveški ideji in iz tega izpelje tretjo, mo-
dernejšo idejo, dela natanko to. kar je kasneje naredila kultura, in če ni nihče ni-
koli zapisal tistega, kar ta oseba govori, je gotovo, da bi nekdo, čeravno zmede-
no, moral pomisliti na to (četudi ne bi tega povedal, ker so ga prevzeli kdove
kaki strahovi in ker ga je sram).
V vsakem primeru, obstaja zadeva, ki me je zelo zabavala: vsako toliko časa je
kak kritik ali bralec napisal ali rekel, da kaka moja oseba trdi stvari, ki so preveč
moderne; in zmeraj so to trdili za tista mesta v besedilu, kjer sem uporabil citate
iz besedil 14. stoletja.
So pa tudi druge strani. \ katerih bralec uživa kot v izjemno srednjeveških po-
stopkih, jaz pa sem jih občutil kot nedopustno modeme. Dejstvo je, da ima
vsakdo svojo lastno predstavo, običajno izkrivljeno, o srednjem veku. Samo mi,
sedanji menihi, poznamo resnico, toda če bi jo povedali, bi nas včasih lahko pri-
vedla na grmado.
Za konec
Našel sem - dve leti po tem. ko sem napisal roman - neko svojo beležko iz leta
1953, ko sem bil še študent na univerzi.
»Horacij in prijatelj pokličeta grofa di P., da bi razrešil skrivnost prikazni. Grof
di P.. ekscentričen in flegmatičen plemič. Kot protiutež, mlad kapetan danske
garde z ameriškimi metodami. Normalen razvoj dejanja po pravilih tragedije. V
zadnjem dejanju grof di P. razloži zbrani družini skrivnost: morilec je Hamlet.
Prepozno, Hamlet umira.«
Leta kasneje sem odkril, da je imel nekje podobno idejo Chersterton. Zdi se, da
je skupina Oulipo' pred nedavnim skonstruiral matrico vseh možnih detektiv-
skih situacij in odkrila, da preostane napisati le še knjigo, v kateri bo morilec
bralec.
Morala: so obsesivne ideje, ki niso nikoli osebne, knjige se pogovarjajo med sabo
in prava detektivska preiskava mora pokazati, da smo krivci mi.
Opombe prevajalca
' Mehiška lirska pesnica (1651-1695). Prevod, ki nima pesniških namer, bi bil videti takle:
Roža krvavordeča. ki se na travniku ' domišljavo razkazuješ. / oblita s škrlatom in karmi-
nom: bahaj se z bujnostjo in \oljnostjo; / vendar ne. ker si lepa boš tudi nesrečna.
60
* izviral nasiuv prve iiiaLii;c iviaii¿uiiijcviii ¿^uruLciiLcv.
' Verz je Malherbov in se glasi: Et rose elle a vécu ce que vivent les roses.
Naslov fakultete umetnosti v srednjeveškem Parizu, Rue de Fouarre. Referenco zasledi-
mo tudi pri Danteju, Paradiso, X, 137.
' Emilio Salgari je bil popularni italijanski pisec iz poznega 19. stoletja, znan po svojih šte-
vilnih knjigah, ki opisujejo eksotične avanture.
® Znameniti Petrarkov primer za pretericijo. V Besedni umetnosti S. Trdina navaja nasled-
nji primer »Da so bili žganci ranega jutra gospodarji, o tem vam ni treba posebej praviti.«
' V izvirniku »risciacquatura di panni«, Manzonijevo frazo »risciacguare i propri cenci in
Amo« bi lahko prevedli kot »prilagoditi se florentinskemu jezikovnemo modelu«.
*Eco tukaj očitno meri na Heideggeijev izraz »Vorhandenheit« (priročnost).
Skupina Ouvroir de Littérature Potentielle, ki sojo organizirali Queneau, Le Lyonnais.
Perec in drugi, da bi ustvarjali literaturo z matematičnimi kombinatomimi sredstvi.
Prevod Lučka Istinič in Božidar Kante
61
Janez Janša
Vprašanje slovenskega
jezika v JLA
Sredi Ljubljane stoji kompleks zgradb in nad vhodom vanje piše: »KASARNA
LJUBE ŠERCERA«. To je le eden od zunanjih znakov urejanja nacionalnih in
mednacionalnih odnosov v Jugoslaviji, ki so na posameznih točkah dosegli visok
nivo v smislu enakopravnosti in sožitja narodov, hkrati pa so 40 let po končani
NOB in revoluciji ponekod nižje kot pa v času, ko seje zamisel o sedanji federa-
tivni ureditvi držav e šele oblikovala.
Vojaški teoretiki različnih političnih in idejnih opredelitev in stilov se v glavnem
strinjajo z ugotovitvijo, da je za uspešno obrambo poleg vojske in tehnike kot
kvantitativne sile potrebno še veliko več. Nobenih dilem ni v zvezi s trditvijo, da
je eden od odločujočih faktorjev, ki v večnacionalni državi prispevajo k večji no-
tranji trdnosti in obrambni pripravljenosti, tudi spoštovanje nacionalnih simbo-
lov in predvsem materinega jezika kot najvažnejšega in najvidnejšega izmed njih.
Najpomembnejši del naših oboroženih sil nosi ime Jugoslovanska ljudska arma-
da. Pridevnik »ljudska« definira poleg razredno-politične tudi nacionalno vsebi-
no pojma armada. Dejstvo, da se ta nacionalna vsebina v armadi ne more svo-
bodno v vseh ozirih izražati, saj je v njej uraden samo en jezik, je blago rečeno v
neskladju z imenom, ki ga nosi. V povojnem obdobju je bilo storjenih veliko na-
porov, da bi jezikovno vprašanje v vojski uredili na temelju enakih pravic naro-
dov in narodnosti v Jugoslaviji, vendar so bili ti poskusi vse do danes le delno us-
pešni.
Vprašanje nacionalne enakopravnosti pa postaja prav danes vedno bolj aktual-
no. Grobi nacionalistični izpadi po vsej državi vsakodnevno pobijajo to tezo in
naučeno prepričanje, da je nacionalno vprašanje v Jugoslaviji rešeno enkrat za
vselej in na najboljši možni način.
Obsodbe nacionalističnih izpadov, ki se pojavljajo v tisku in govorih državnih in
političnih uradnikov, so običajno le površne, brez globlje analize pojavov samih,
kaj šele vzrokov, ki so pripeljali v takšno stanje. Vzroki pa ne tičijo v premajhni
budnosti »subjektivnih« sil ali samo v podedovanih nasprotjih iz prejšnjega in
prve polovice tega stoletja, temveč izvirajo predvsem iz včerajšnjih in današnjih
razlik med razvitimi in nerazvitimi ter iz ekonomskih in političnih posledic tega
dejstva. Nacionalizme pogojuje tudi nespoštovanje dogovorov, doseženih v času.
ko so se oblikovale osnove sedanje federativne ureditve države, predvsem pa tep-
tanje narodovih pravic, priborjenih med NOB. V to zadnjo kategorijo spada v
polnem obsegu vprašanje enakopravnosti jezikov narodov in narodnosti SFRJ v
62
JLA. Boj za enakopravnost jezikov v JLA je boj proti vzrokom nacionalizma, ki
se nikoli ne hrani samo s sovražnimi parolami, temveč vedno tudi z realnimi
materialnimi vzroki.
Stanje, v katerem je razprava o občutljivih vprašanjih nacionalne enakopravno-
sti (kot je npr. vojaško jezikovno vprašanje) vsaj nezaželena ali celo marginalizi-
rana na obrobne medije in zaprte politične kroge, ko o nacionalnih interesih
odločajo ozke skupine ljudi po republikah in pokrajinah, nujno pogojuje ekscese
na stadionih in v športnih dvoranah, kjer se nestrinjanje z obstoječim namesto
na demokratičen način izraža v vulgarnem in destruktivnem konfliktu, v kate-
rem so prizadeti predvsem najbolj nedolžni pri vsej stvari.
Zadnji dogodki so radikalno opozorilo v smislu zahteve po hitrejšem reševanju
vprašanj nacionalne enakopravnosti, kajti prav nobenega smisla nima, da bi ča-
kali še na kaj hujšega. Zavedati se moramo, da je revanšizem (ki se npr. kaže v
večkrat slišanem: »Če sem jaz moral v Srbiji, kjer sem služil vojsko, govoriti sr-
bohrvaško, potem naj tudi delavci iz drugih republik v Sloveniji govorijo sloven-
sko«), kakorkoli je že nazadnjaški, objektivno pogojen z uradno postavljenim si-
stemom enega uradnega jezika v JLA. Naše in tuje izkušnje pa kažejo, da je ta
problem mogoče dokaj enostavno rešiti, kar poleg moralnih in tehničnih vse bolj
terjajo tudi aktualno-politični razlogi.
Slovenski jezik v vojski skozi novejšo zgodovino
Avstroogrska, imenovana tudi »ječa narodov«, je imela uveljavljen princip eno-
narodnostnega popolnjevanja svojih vojaških enot. Slovenski polki, ki so bili na-
cionalno homogeni, so uživali splošen sloves na bojiščih 1. svetovne vojne. V
tretjem letu prve svetovne vojne je prišlo do prvega poskusa formiranja oborože-
nih formacij, ki so jih sestavljali pripadniki poznejših jugoslovanskih narodov.
Iz prostovoljcev, zbranih po ruskih ujetniških taboriščih, je bil leta 1916 ustano-
vljen Jugoslovanski prostovoljski korpus. V njem so bili Srbi, Hrvatje in Sloven-
ci, ki so se borili na strani Antante. Višji poveljniški kader prostovoljskega kor-
pusa so sestavljali izključno srbski kraljevi oficirji, ki jih je poslala krfska vlada.
Srbski oficirjo vojakom različnih nacionalnosti niso dovolili uporabljati njihovih
nacionalnih simbolov, kar je kljub uspehom na bojišču začelo sprožati konfiikte
in dezerterstva. Moštvo korpusa je začelo usihati, zato je srbska krfska vlada po
obotavljanju le dovolila ustanovitev dveh nacionalno homogenih polkov (slo-
venskega in hrvaškega), ki naj bi imela sestavo, poveljniški kader in povelja v
materinem jeziku. Odločitev vlade pa je prišla prepozno, kajti zaradi osipa voja-
kov so morali korpus razpustiti.
Z ustanovitvijo Kraljevine SHS je bil vpeljan princip eksteritorialnega (večna-
rodnostnega) razporejanja v vojaške enote. Zaradi želje po skupnem vojaškem
nastopu, po novi enotnosti in »jugoslovanski naciji« je vojska v stari Jugoslaviji
izvajala intenzivni unitarizem. Poveljujoči oziroma uradni jezik v njej je bil srb-
ski.
V času med obema vojnama je bilo možno z administrativnimi ukrepi in sankci-
jami vzdrževati navidezno dobro delujoči mehanizem - armado, ki pa je pravo
63
vrednost pokazala šele aprila 1941, koje v nekaj dneh razpadla. Unitarizem v
njej je bil tisti, ki je omogočil, da so jo do temeljev načele razne nacional-
fašistične ideologije.
Zelo napredna so stališča, ki sta jih do vprašanja jezika v armadi v 30. letih spre-
jemala Komintema in KPJ. Na posvetovanju predstavnikov KPJ in KP Italije ja-
nuarja 1930 je bil sprejet sklep, da obe partiji stojita na skupnem stališču do ne-
katerih vojaških vprašanj. Sklenjeno je bilo med drugim, da se mora . . .« vojaška
vzgoja vršiti v materinem jeziku« ter da se mora . . . »služenje vojaščine izvršiti v
pristojnem domačem kraju.«'
V Brošuri o položaju kmetov, ki jo je KPJ izdala leta 1934, med drugim piše; »V
borbi za pravico narodov na samoodločbo se morajo delovni kmetje že danes bo-
riti za sledeče neposredne zadeve;
. .. proti nasilnemu posrbljenju. . . za narodni jezik v vojski. .. proti odsluženju
vojaškega roka Hrvatov, Slovencev, Makedoncev. . . izven njihovega domačega
kraja.«-
Jugoslovanska vojska je bila aprila 1941 razbita in nikomur ni prišlo na misel,
da bi v slovenske partizanske enote, ki so se začele formirati že kmalu po okupa-
ciji, vpeljal kak drug jezik. Povelja, pouk in administracija so potekali v sloven-
ščini od najnižjih enot do glavnega štaba. Slovenski »vojaški« jezik seje tako po-
stopoma izpopolnjeval, kot osnova pa so rabili že obstoječi vojaški izrazi ter po-
velja, ki so bila pred vojno v rabi v telovadnih in gasilskih društvih.
Istočasno je bilo v NOV Slovenije dokaj strogo spoštovano pravilo, da se borcem
drugih narodnosti omogoči združevanje v svoje enote, ki so za poveljevanje in
komunikacije uporabljale svoj materin jezik. Znan je npr. Avstrijski bataljon,
italijanske enote v sestavi IX. korpusa itd. Nacionalna in jezikovna homogenost
nista ovirali, temveč povečevali bojno učinkovitost teh enot.
Politično in vojaško vodstvo NOB v Sloveniji seje v nasprotju z današnjim zave-
dalo pomembnosti jezikovnega vprašanja v vojski, zato je slovenska delegacija
po II. zasedanju AVNOJ-a 1. decembra 1943 v pogovoru pri vrhovnem koman-
dantu maršalu Titu načela ta problem. O tem pogovoru obstaja uradna prome-
moria, po kateri je tov. Tito takrat povedal naslednje; »da ni nobenega dvoma,
da smo si Slovenci v tej vojni ustvarili svojo vojsko, da bo ta vojska ostala slo-
venska tudi po vojni in da bo imela slovenski komandni jezik od vrhovnega po-
veljstva navzdol do najnižjih enot.«^
Nobeno zmagovito narodnoosvobodilno gibanje ni zanemarilo vprašanja enako-
pravnosti jezikov v svojih oboroženih formacijah. Neuspeh četnikov v Sloveniji
gre pripisati tudi dejstvu, da so ohranili jezik in simbole propadle unitaristične
armade.
Pravica do uporabe materinega jezika med samim oboroženim bojem je težko
odvzemljiva. to postane šele po njem, ko obstoji centralizirana oblast, ki razpo-
laga z vsemi klasičnimi instrumenti državne prisile.
Z administrativnim ukrepom so bile leta 1946 enote JLA narodnostno pomeša-
ne. hkrati paje bil v armado uveden srbohrvatski poveljevalni jezik. To je imelo
hude posledice, ki pa so šele kasneje prišle na dan. Število oficirjev neprivilegira-
nih narodov in narodnosti ( z nesrbohrvatskega govornega področja) je naglo
upadlo. Odstotek slovenskih starešin v JLA je v letih 1969-70. ko je bilo prvič
64'
mogoče ja\ no prebrati te podatke, znašal le še okrog 2 odstotka, moral pa bi biti
okrog 9 % glede na število Slovencev v Jugoslaviji. Drugi učinki principa ekste-
ritorialnega popolnjevanja enot. kije bil skoraj enak starojugoslovanskemu inje
bil tako prekinjen le za časa NOB. so se začeli kazati ze prej. Posredno in nepo-
sredno so bile posledice kritizirane na VIII. kongresii ZKJ in na IV. plenumu.
Ja\ne kritike na račun ureditve nacionalnega vprašanja v državi so spodbudile
sprejetje posebne resolucije zvezne skupščine (1969), ki v 5. točki opozarja na
naslednje naloge armade: »1. V organizaciji in delu izvajati načela o enakoprav-
nosti jezikov in pisav narodov in narodnosti Jugoslavije in pri tem upoštevati
tradicije NOB:
2. Preučiti možnost za širše izvajanje ustavnih načel o enakopravnosti jezikov in
pisav narodov in narodnosti Jugoslavije v delu ljudske armade.«"*
Takrat veljavna ustava (sprejeta 1963) je v 1. točki 42. člena določala: »Jeziki
narodov Jugoslavije in njihove pisave so enakopravni.« , medtem koje 3. točka
istega člena predpisovala izjemo: »Izjemoma se uporablja v JLA pri poveljeva-
nju, vojaškem pouku in administraciji srbohrvatski jezik.«
Resolucija zvezne skupščine se je torej zavzela za »preučitev možnosti« za črta-
nje izjeme oz. 3. točke 42. člena ustave, kar bi bilo v skladu s tradicijami NOB
oziroma v »njihovem duhu«. V razpravi po sprejetju resolucije je vojaški vrh
predlagal novo besedilo za 3. točko 42. člena, ki seje glasilo:
»V oboroženih enotah se uveljavlja načelo o enakopravnosti jezikov narodov in
narodnosti, izjema pa bi bila lahko pri poveljevanju in usposabljanju v JLA, v
skladu z zakonom. . .
Vse je torej kazalo, da bodo stvari olepšane le na papirju, v praksi pa se ne bo
dosti spremenilo. In res je ustava iz leta 1974 določila, da se v oboroženih silah
uporablja »eden izmed jezikov narodov SFRJ«*", čeprav je pustila odprta vrata
tudi za spremembe.
Eden izmed jezikov je seveda še naprej ostal srbohrvaški oziroma hrvaškosrbski.
Zanimivo je, da je tudi v stari Jugoslaviji veljal kot uradni jezik v armadi SRB-
SKO-HRVATSK1-SLOVENSK.1 jezik, ki ga v praksi seveda ni bilo inje vse po-
tekalo v srbščini.
Korak naprej glede na dotedanjo prakso pa je predstavljala uvedba nacionalnih
jezikov v drugo komponento oboroženih sil. Teritorialno obrambo. V 306. členu
ustave SRS iz leta 1974 lahko preberemo naslednje: »Poveljevanje in pouk v
enotah, štabih in drugih organih Teritorialne obrambe se opravlja v slovenskem
jeziku, v posameznih enotah pa glede na njihovo sestavo tudi v jezikih narodov
in narodnosti Jugoslavije.«
To je formulacija, ki bi morala biti primer za zvezno ustavo. V zvezni ustavi bi
moralo biti določeno, da se v enotah JLA glede na njihovo sestavo uporablja
ustrezen jezik narodov in narodnosti SFRJ. Še prej pa bi morali zagotoviti nacio-
nalno homogeno sestavo enot.
Kmalu po ustavnih spremembah je izšel (1977) tudi Slovenski vojaški slovar, ka-
terega priprave je vzpodbudila prav resolucija zvezne skupščine iz leta 1969. Ne-
kaj let pozneje je bil na študiju SLO v Ljubljani uveden predmet Slovensko voja-
ško izrazoslovje.
Srbohrvaški jezik se uporablja tudi pri rezervnih enotah JLA, ki so večinoma ho-
65
mogene, kar pomeni, da kljub vsem pogojem za poveljevanje in pouk v npr. slo-
venskem jeziku zaradi administrativne uredbe celotno moštvo, včasih s stareši-
nami vred, uporablja nematerin jezik.
Leta 1984 je bil zveznemu sekretaiju za ljudsko obrambo poslan dopis, v kate-
rem so nekateri organi RK. SZDL Slovenije predlagali, naj se preuči možnost za
uporabo slovenskega jezika v tistih rezervnih enotah JLA, ki jih sestavljajo
Slovenci.^ Zaenkrat še ni bilo ugodnega odziva.
Tuje izkušnje
Pri urejanju jezikovnih vprašanj v vojski so nekatere tuje večnacionalne armade
dosegle velik napredek. Švica ima npr. prav tako kot Jugoslavija po ustavi več
uradnih jezikov, v nasprotju od JL.A pa švicarska vojska tudi uporablja različne
jezike, ki so praktično enakopravni. V belgijski armadi v nekaterih enotah upo-
rabljajo flamščino, v drugih pa valonščino. Še bolj nazoren primer je Finska.
Kljub temu, da je na Finskem manj kot 9 % švedskega prebivalstva, njihova
ustava izrecno določa pravico do uporabe švedskega jezika v finski armadi. V
kanadskih oboroženih silah sta angleščina in francoščina enakopravni od leta
1969. Prožnost pri urejanju tozadevnih vprašanj je pokazala celo armada ZDA;
ta vojake, ki ne obvladajo dobro angleščine, razporeja v posebne ločene skupšine
za pouk.
Tuje izkušnje samo potijujejo dognanja, ki smo jih potegnili iz naše polpretekle
zgodovine. To paje predvsem;
a.	uvedba enakopravnosti jezikov v armadi ne predstavlja posebnega problema s
tehničnega vidika:
b.	raba različnih nacionalnih jezikov v armadi na vpliva negativno na bojno pri-
pravljenost oboroženih sil.
Poudariti pa je treba tudi dejstvo, da so se v smislu urejanja jezikovnega vpraša-
nja v vojski mnogo bolj kot naša angažirale armade držav, ki jim mi ne pripisuje-
mo kakšnih posebno naprednih predznakov.
Vzroki in posledice
Načelnik generalštaba Ј.Л je leta 1946 razpustil nacionalno homogene enote ter
tako praktično utemeljil uporabo enega samega jezika v vseh enotah in ustano-
vah armade. S tem je praktično nadaljeval predvojno (Arsa Jovanović, takratni
načelnik generalštaba, je bil kapetan starojugoslovanske armade) politiko srbske-
ga unitarizma, ki je hotel s pomočjo prevzgoje v armadi ustvariti jugoslovansko
nacijo. Arsa Jovanović je sicer padel kot informbirojevec dve leti kasneje ob po-
skusu prebega v Romunijo, vendar so njegova (verjetno ne samo njegova) dela
ostala še dolgo nedotaknjena.
Nepoučenemu se zdi morda na pr\ i pogled spoštovanje enakopravnosti jezikov
in pisav narodov in narodnosti SFRJ pri poveljevanju, vojaškemu pouku in dru-
gih opravilih tehnično na moč zapleteno dejanje. V polemikah, ki jih je bilo tu in
tam zaslediti v časopisju in revijah ter v skupščinskih klopeh konec 60. in v za-
66
;tku 70. let so bili kot protiargument enakopravnosti jezikov v JLA servirani
redvsem naslednji razlogi:
. tehnične težave, ki bi nastopile v tem primeru pri poveljevanju, prevajanju na-
odil, uporabi tehničnih sredstev itd.;
. pomanjkanje strokovnih izrazov, literature in tradicije v jezikih nesrbohrva-
io govorečih narodov in narodnosti.
a protiargumentacijo je značilno, daje navajala razne tehnične in druge težave
1 ni neposredno napadala samega bistva uvajanja enakopravnosti jezikov, tem-
eč je bila skoncentrirana na poziciji, da ni še čas, da to ne gre čez noč in da so za
»k korak potrebne večletne priprave. Zanimivo bi bilo slišati tiste, ki so navajali
ikšne argumente »časovnega odloga«, kaj pravijo po 15 letih.®
listven pogoj, kije za rešitev tega vprašanja med NOB že obstajal, so nacionalno
omogene enote na taktični ravni (čete, bataljoni, brigade). Pri tem ni važno, kje
3 te enote razmeščene (lahko so se\eda tudi v drugih republikah), čeprav dejan-
ko mnogokrat ni nobenih realnih potreb, ki bi narekovale, da nabornike pravi-
Dma pošiljajo na služenje vojaškega roka zunaj njihove republike. Potrebno bi
ilo še boljše poznavanje jezika in kultur narodov in narodnosti SFRJ pri stareši-
ah. ki se za poklic prostovoljno odločijo. Šole in akademije bi jim morali nuditi
avrstno znanje. Znanje jezikov narodov in narodnosti SFRJ bi bilo pomembno
iredvsem pri starešinah na kontaktnih mestih, v štabih in poveljstvih. Vsekakor
: bolj demokratično, da je v učenje jezikov prisiljen le eden (ki svobodno izbere
loklic). kot pa da se namesto oficirja srbohrvaščine uči ves tisti del moštva v nje-
ovi enoti, ki ne prihaja s srbohrvaškega govornega področja.
*ie samo mirnodobne, temveč tudi predvsem vojne izkušnje dokazujejo, da so
lacionalno homogene osnovne enote notranje trdnejše in zato v boju učinkovi-
ejše kot nacionalno heterogene. Iste izkušnje nudijo tudi dovolj primerov odlič-
lega medsebojnega sodelovanja narodnostno povsem različnih enot \ združenih
estavih. kar seje posebej pokazalo v španski državljanski vojni. Različni jeziki v
lataljonih. četah in brigadah niso ovirali skupnih akcij, saj je znano, da vojaški
lojni red ne predvideva mešanja moštva osnovnih enot in da do njega ponavadi
)ride le izjemoma.
Ideološko opravičevanja eksteritorialnega popolnjevanja enot, ki ponavadi pre-
glasi znanstveno in strokovno argumentacijo, običajno operira z izrazi in parce-
ami. kot so »kovačnica bratstva in enotnosti«, »Jugoslavija v malem« itd., kar
Distvo problema samo zakriva.
lasno je, daje večino ljudi nemogoče pripraviti do tega, da bodo zavestno in kot
pozitivno sprejeli nekaj, v kar so prisiljeni. Prisilno mešanje v nacionalno hete-
rogenih enotah po nobeni zdravi presoji pri pripadnikih nesrbohrvatsko govore-
čih narodov in narodnosti SFRJ, ki jim je tako odvzeta obča človeška pravica do
uporabe materinega jezika, ne more vzbujati kakšnega posebnega spoštovanja in
zaupanja do vseh, ki so v tej situaciji objektivno v privilegiranem položaju, ker je
njihov jezik po naključju srbohrvaščina. Bratstvo in enotnost je mogoče graditi le
na prostovoljni podlagi. Prijateljske vezi, ki se stkejo ob prostovoljnih druženjih
ljudi različnih narodnosti pri vsakdanjih kontaktih ali npr. na prostovoljnih
mladinskih delovnih akcijah, kjer so mladi ljudje večinoma organizirani v nacio-
nalno homogene skupine - delovne brigade, so trdnejše kot pa tiste, ki se razvije-
67
jo v situacijah, v katere je človek prisiljen (vojaška obveznost), poleg tega pa še
prikrajšan za pravico do uporabe materinega jezika. Ob poudaijanju NOB kot
obdobja, v katerem so bili položeni temelji sedanji ureditvi SFRJ kot federativni
skupnosti enakopravnih narodov, bratstvu in enotnosti in medsebojnemu soži-
tju, večina pozablja, da je bila takrat uveljavljena in s krvjo plačana tudi pravica
do uporabe slovenskega jezika v vojski. Pravica, ki je bila po osvoboditvi grobo
zavržena in poteptana. Na to dejstvo posredno opozarja tudi resolucija zvezne
skupščine iz leta 1969.
Ideološka indoktrinacija, ki gre molče preko zgodovinskih dejstev in ki prisega
na enakopravnost, hkrati pa jo tepta, lahko ustvari le navidezno, fasadno enot-
nost, ki ne vzdrži preizkušnje krize. Ker je armada tista, ki se ob nemajhnem tro-
šenju narodnega dohodka pripravlja na to krizno situacijo, bi prav v njej vsi vidi-
ki nacionalne enakopravnosti morali biti bolj upoštevani kot kjerkoli drugje.
Morala bi biti korak pred drugimi institucijami, ne pa da caplja za splošnim
družbenim razvojem.
Gledano zgolj s tehnične strani je že na prvi pogled jasno, daje vojaški pouk us-
pešnejši, če poteka v jeziku, ki ga dobro razumejo vsi pripadniki enote. V nas-
protnem primeru so prisiljeni porabiti čas, namenjen strokovnemu pouku, za
učenje jezika. Tudi sporazumevanje in razumevanje povelj v boju je boljše, ka-
dar se poveljuje v materinem jeziku nacionalno homogeni enoti. Problemi, ki jih
predstavljajo prevodi navodil, učbenikov, signalov itd., so zanemarljivi, stroški v
primerjavi z nekaterimi drugimi in vprašljivimi vojaškimi projekti minimalni.
Že pred leti smo dobili slovenski vojaški slovar, obstajajo tudi že uporabne iz-
kušnje iz teritorialne obrambe, kjer se slovenščina uporablja kot poveljevalni je-
zik. Resnici na ljubo je treba priznati, da so pri tem težave, kajti šole za rezervne
oficirje še vedno uporabljajo kot edini jezik srbohrvaščino, kar zahteva dodatno
usposabljanje starešin ob prevzemu dolžnosti v TO.
Večina dejstev govori v prid uvedbi slovenskega, albanskega, makedonskega. ..
jezika v JLA, vendar se stvari ne premaknejo. Odpori proti spremembam seda-
njega stanja obstajajo predvsem v profesionalnih vojaških vrhovih, izvirajo pa iz
dveh vzrokov. Prvi med njimi je posledica stanja, nastalega po letu 1946 v na-
cionalni sestavi starešinskega kadra v armadi. Po podatkih iz leta 1981'je stanje
naslednje:
% starešin % prebi v % pokritosti
v JLA v SFRJ potreb
Črnogorci................................... 6,2	2,5	248
Hrvati..................................... 12,6	22,1	57
Makedonci.................................. 6,3	5,8	108
Muslimani.................................. 2,4	8,4	28
Slovenci.................................... 2,8	8,2	34
Srbi....................................... 60,0	39,7	151
Albanci.....................................0,6	6,4	9
Madžari.................................... 0,7	2,3	30
Jugoslovani................................. 6,7	1,3	515
Ostali...................................... 1,6	3,3	48
68
Iz tabele je razvidno, da je večji del starešin srbske narodnosti in da preko 80 %
starešin uporablja kot materin jezik srbohrvaščino. V celotni mirnodobni JLA
paje najmanj 25 % nesrbohrvatsko govorečega moštva. Nesorazmerno visok je
tudi odstotek starešin, ki so se opredelili kot Jugoslovani.
Po letu 1946 je število slovenskih starešin stalno upadalo, kar je nedvomno tudi
posledica odprave slovenskega jezika iz armade.
Nedvomno bi ponovna uvedba enakopravnosti jezikov v JLA ugodno vplivala
na reševanje problema enakomerne nacionalne zastopanosti v starešinski sestavi
JLA, ki se sedaj poskuša reševati, ne da bi si upali pokazati na prave vzroke.
Velika večina starešin torej izhaja iz srbohrvatsko govorečega področja in seveda
objektivno ni zainteresirana za učenje drugih jezikov, čeprav opravlja poklic, za
katerega bi moralo biti poznavanje vseh jezikov narodov in tudi narodnosti
SFRJ prav tako samoumevno, kot je npr. znanje tujih jezikov pri ljudeh, ki dela-
jo v zunanji trgovini, diplomaciji itd.
Drugi vzrok izvira iz dejstva, da vsaka armadna organizacija boleha tudi za biro-
kratsko boleznijo, za katero predstavlja okolje s strogo hierarhičnimi odnosi
nadvse ugoden medij za obstoj in razvoj.
Spremembe, ki bi jih v armadno organizacijo prinesla uvedba enakopravnosti je-
zikov, bi terjale nekaj organizacijskih in tehničnih naporov, ki bi seveda dodatno
obremenile vojaško administracijo. Vsaka administracija pa že po svoji notranji
zakonitosti najbolj sovraži spremembe.
Tiste, ki so se pred 15 ali 20 leti zavzemali za enakopravnost jezikov v JLA, so
največkrat odpravili z odgovorom, da je pred tem končnim dejanjem potrebno
storiti še nekaj vmesnih korakov. Danes lahko ugotovimo, da so bili ti stoijeni
(poveljevanje v nacionalnih jezikih v TO, vojaški slovar... ), razen tistih, ki bi
jih morala storiti sama JLA (predvsem priprava za narodnostno homogeno po-
polnjevanje enot in pouk jezikov narodov SFRJ v vojaških šolah in akademijah).
Protiargumenti tehnične narave so torej odpadli, zato se enostavno preprečuje,
ignorira ali zavlačuje vsaka diskusija v tem smislu. Postavlja se tudi vprašanje,
kako je mogoče, da zadnja ustava ni eksplicitno določila, da se spoštuje enako-
pravnost jezikov povsod, tudi v JLA. Določen odgovor ponuja stara ugotovitev,
ki pravi, daje vojska tista institucija, kiji ni treba kršiti ustave. Ima namreč moč,
dajo oblikuje po svoji želji.
Na takšno razlago, ki se vse prevečkrat ponuja sama po sebi, pa v našem sistemu
tudi in predvsem v interesu trdne JLA, ki mora biti sposobna opravljati svojo
obrambno funkcijo, ne moremo pristati. Prej ali slej bo vsem jasno, da armada
(JLA) ni ne nacionalna in ne NADNACIONALNA institucija, ampak daje eno-
stavno in še za dolgo VEČNACIONALNA. In to je treba z vso odgovornostjo do
lastnega obstoja in do mednarodne skupnosti upoštevati.
Iz tega izhaja, da očitke o nacionalizmu, separatizmu in podobnih izmih, ki so
jih bili deležni vsi, ki so se zavzemali za enakopravnost jezikov v JLA, dejansko
bolj zaslužijo tisti, ki so jih dajali kajti zgodovina, predvsem pa leto 1941 pri
nas zgovorno dokazuje, da je najhujša sabotaža enotnosti prav neupoštevanje
človeških in nacionalnih pravic narodov in narodnosti v večnacionalni skupno-
sti.
Podtikanja o zavzemanju za »nacionalne armade« ali »republiške vojske« niso
69
nič drugega kot groba obramba obstoječega stanja, ki poskuša namesto z argu-
menti (ki jili ni) z etiketiranjem ohraniti pridobljeni privilegirani položaj.
OPOMBE
' Citirano po: Jaka Avšič, Nekaj pripomb k mnenjem o rabi jezikov v JLA. So-
dobnost 1970, str. 418.
^ Prav tam
^ Pro memoria zapisnik je napisal in podpisal dr. Maijan Brecelj, ki je bil kot
član delegacije navzoč na razgovoru. Povzeto po: Jaka Avšič, Nekaj pripo-
mb..., Sodobnost 1970, str. 418.
" Uradni list SFRJ, št. 20/69
' Prvič objavljeno v Narodni armiji, nato pa povzeto v mnogih časnikih. Citira-
mo po TV-15 zdne21.1.1971
^ Ustava SFRJ iz leta 1974 je v 243. členu določila: »V OS SFRJ se v skladu z
ustavo SFRJ zagotavlja enakopravnost jezikov narodov in narodnosti Jugoslavi-
je in njihovih pisav.
Pri poveljevanju in vojaškem pouku v JLA se lahko v skladu z zveznim zako-
nom uporablja eden od jezikov narodov Jugoslavije, v njenih delih pa jeziki na-
rodov in narodnosti.«
Takšna določba dopušča v bistvu kakršnokoli rešitev. Prvi odstavek citiranega
člena je, kar se tiče JLA, popolnoma brezpredmeten, kajti drugi odstavek določa,
da se enakopravnost jezikov in pisav lahko spoštuje ali pa tudi ne. Vse je prepuš-
čeno zveznemu zakonu.
'' Dopis RK SZDL je nazoren primer stanja, v katerem se za elementarne člove-
ške in nacionalne pravice prosi, namesto da bi se jih argumentirano zahtevalo.
Zanimivo je tudi, da je bil dopis poslan zveznemu sekretariatu za ljudsko obra-
mbo, čeprav je to le državni organ, ki seveda ne sprejema zveznega zakona, kate-
remu je ustava prepustila ureditev jezikovnih vprašanj v JLA. Normalna pot bi
vodila v zvezno skupščino.
® Glej npr. razpravo generala A. Cetinskega v Komunistu z dne 15. 1. 1971.
' Podružbljanje varnosti in obrambe, izdala RK ZSMS 1984, str. 18.
70
Gregor Tome
Med džunglo in živalsim
vrtom
ali
Prispevek k primerjalni analizi blagovne estetike v kapitalizmu in planske esteti-
ke v socializmu, s posebnim poudarkom na naši subkulturi od Sirotanovića do
Gnusa
Nagovor bralca
Vsak človek, vsaka generacija ljudi, ima pravico do lastnega (videnja) sveta. Pra-
vico ima do svoje prihodnosti, pa tudi do tega, da prihodnosti zase ne vidi, da je
ne zanima. Ni ga večjega nasilja od ideologije, po kateri ima življenje (neko) do-
ločeno usmeritev, cilj, ki bo šele osmislil vsa naša sedanja prizadevanja. Prihod-
nost postane nekaj še neznanega, samouresničujoča prerokba, ki določa vse naše
življenje, je v resnici funkcija preteklosti.
V tem razmišljanju bom skušal pokazati, kako vpliva na razvoj subkulture situ-
acija, v kateri je prihodnost stvar preteklosti, edina avtonomna sila pa Parti-
ja/Država. Položaj subkulture v socializmu bom nato primeijal s položajem, ki
ga ima v družbah, v katerih je funkcioniranje celote vse bolj odvisno od aktivno-
sti rastočega števila avtonomnih posameznikov in skupin. Moja osnovna teza je,
da so resnične možnosti za razvoj subkulture le v izredno kompleksnih tržno-
blagovnih družbah, v kapitalistični družbi, da pa lahko v bistveno manj kom-
pleksnem živalskem vrtu socializma subkultura v najboljšem primeru le vegeti-
ra.
Prav rokenrol in z njim povezana subkultuma scena predstavljata po mojem ti-
sto področje, na katerem se danes dogajajo najbolj zanimive in inovativne stvari,
čeprav jih nekateri še vedno vztrajno iščejo na tovarniških dvoriščih, v inštitutih
ali v postelji. Rokenrol kot detonator potencialno revolucionarne situacije? Prav
gotovo ne, ampak kot medij, skozi katerega mlada generacija, pa tudi ne več
zgolj mladi (ta glasba že dolgo ni več zgolj domena adolescentov) stopajo v svet
71
in prele katerega lahko pomembno prispevajo k njegovi pestrosti in vitalnosti.
Družbe, ki že dosedaj niso »znale« izkoristiti kreativnega potenciala drugih avto-
nomnih nosilcev interesov - deprivilegiranih ekonomskih manjšin, intelektual-
cev, nacionalnih manjšin, žensk, pedrov itd., temveč so jih izkoriščale le kot
transmisijo dominantnih interesov, gotovo ne bodo izkoristile tudi potenciala
mladinske subkulture. To pa ne zavira le razvojne dinamike teh družb, ampak,
morda še pomembnejše, onemogoča oz. otežuje artikulacijo avtonomnih ži-
vljenjskih stilov mladih generacij. To pa določa še eno pomembno značilnost teh
dežel - dolgočasnost in turobnost vsakdanjega življenja v njih.
1. Ekonomska politika
Kapitalistični proizvodni način institucionalizira naravno sfero blagovnih odno-
sov, ki je osvobojena odgovornosti, v kateri so lastniki blaga, če to zavestno želi-
jo ali ne, podvrženi dinamiki zakona trga. Delovanje tržne regulacije moramo
torej razumeti kot z vidika človeka neobvladljivo, naravno okolje.
Socializem pa predstavlja od Marxa dalje kritiko same narave kapitalizma. Na
podlagi Marxove kritike anarhičnosti, zapravljivosti in krivičnosti, ki da je vgra-
jena v samo naravo tržno-blagovnih odnosov, se je konstituirala socialistična
vladavina Partij na oblasti, ki je avtomatizem kapitalističnega načina proizvod-
nje in odnosov v imenu marksistične doktrine, substituirala z regulacijo na pod-
lagi nekih norm (centralno planiranje, samoupravljanje, ujamaa itd.). Za sociali-
zem je torej značilno, da kvalitativno skrči delovanje naravnega in ga nadomesti
z zavednim.
Kritika obstoječe tržno-blagovne družbe počiva na fetišizmu - v prepričanju, da
blago ni zgolj navaden objekt, temveč nekaj, kar ima svoje življenje, ko se enkrat
pojavi na trgu. V sebi ima nekaj metafizičnega in teološkega. Ko izhaja iz te do-
mneve, jo ideologija v resnici dela za dejansko, tako da dobi blago v socializmu
fetišistično naravo in je potem treba izganjati njegovega zlega duha. Tako ima
družbeno validirana fikcija mnogo konkretnih in zelo dejanskih posledic.
Kaj je značilno za to ideološko predstavo? Med drugim tudi tole:
-	menjava blaga na trgu kot »zero -sum game«: dobit enega je nujno izguba dru-
gega;
-	teorija zarote: blago je zgolj vaba, s katero želi kapitalist iz vas izvabiti denar,
vas prisiliti na žrtev, spraviti v odvisnost pod krinko ponujanja pomoči, vas
ekonomsko uničiti itd., ali drugače povedano - kapitalistično zver žene neusta-
vljiva lakota po profitu;
-	moralizem: kapitalist igra vlogo zvodnika, v vas zbuja bolesten pohlep in preži
na vaše slabosti, blago se seksualizira in seksualnost postane (podobno kot de-
nar), konvertibilna v dražeh vseh predmetov;
-	teorija nesreče: v kapitalizmu vas bombardirajo z ideologijo sreče, vendar pa
lahko blago ustvarja le njen videz, kajti užitek je vedno podrejen kapitalu in je
kot tak neavtentičen, daje le navidezno ugodje;
-	tradicionalizem: nezaupljivost do kaotično-spontanega urbanega industrinjske-
ga življenja, poudarjanje njegovih negativnih implikacij (korupcija, kriminal,
alienacija, ekološki problemi);
72
-	leonja o upadajoči uporabni vrednosti: z razvojem blagovne proizvodnje se ne-
ogibno dogaja, da se pod vse večjim bliščem predmetov skriva vse manj;
-	kritika inovacije: zakaj je potrebna proizvodnja vedno novega, zakaj je treba iz-
delovati eno blago v nešteto različicah, če bi zadostovala že ena sama; nova ideo-
logija propagira uniformnost, askezo, kasamiški duh, vzdržnost; dober dizajn je
zgolj vaba in ni v nikakršni zvezi z vašimi intrizičnimi potrebami, vedno nove
blagove se skratka proizvaja le zaradi oplajanja kapitala;
-	strah pred nenadziranim: bodisi naravno bodisi spontano je treba nadzirati, si-
cer bodo prevladali iracionalni blagovni odnosi in izgubili boste nadzor nad svo-
jim življenjem;
-	funkcionalizem: redukcija uporabnih vrednosti zgolj na tisto, kar je v službi
njihove potrošnje, medtem koje vse drugo redundantno; nekaj dekadentnega je v
tem, če kupcu blago ugaja na pogled;
-	romantizem: videnje obstoječih odnosov in potreb kot fantastičnih; generirajo
jih sile, ki delujejo podobno kot čarovnik, ki ne zmore več obvladovati podzem-
skih sil, ki jih je izzval, itd.
Glede na takšno predstavo o kapitalistični tržno-blagovni proizvodnji je bolj ali
manj jasna tudi predstava o plansko-blagovni proizvodnji v socializmu;
-	menjava blaga glede na plan: blagovna proizvodnja sicer še obstaja, a obstaja
vse bolj nesamostojna, ker tržno regulacijo substituirá zavestno poseganje poli-
tičnih odločevalcev;
-	staro je dobro: glavni kriterij vrednosti blaga postane, koliko zadovoljuje vaše
neposredne eksistenčne potrebe;
-	enoje zadostno: cilj je, da se pojavlja isto blago v vseh trgovinah, da se ukinejo
vse razlike, ki niso v funkciji zadovoljevanja neposredne potrebe;
-	grdo je lepo: pomembno je, da se blago da uporabiti, ne pa, kako je videti;
-	uporabna odvisnost je neodvisna od menjalne: uporabnost določajo politično-
planska telesa in ne več potrošniki na arhaičnem in zapravljivem trgu.
Zgodovina »predhodnega« obdobja je pokazal več resnih pomankljivosti takšne
oblike regulacije - reducira kompleksnost in responzivnost, pojavi pa se tudi či-
sto nov problem, ki v stari družbi sploh ni obstajal - socialistična država dobi
pomembne nove kompetence. Politični odločevalci z zavednimi odločitvami, na
podlagi določenih norm, izvajajo redukcijo varietete potreb potrošnikov. Zaved-
no delujoča prisila je torej vgrajena v samo bistvo sistema. Dominacija Parti-
je/Države temelji pretežno na ideologiji (na posesti ekskluzivne resnice ali na
prisili), manj pa na hegemoniji (legitimitet, zgrajeni na širokem konsenzu glede
narave obstoječega). To pomeni, da v kapitalizmu narava temeljnih družbenih
odnosov ni določena s politično vladavino in da je glede na to bolj ali manj vsee-
no, katera stranka je na oblasti. Na drugi strani pa bi bilo socializma kaj kmalu
konec, če bi Partija izgubila svoj vladajoči položaj. Zaradi tega se kapitalizem
lahko razvija v smeri disociacije subsistemov, socialistična »narava« odnosov v
socializmu pa je prisotna v različnih sferah družbe le toliko, kolikor ima v njej
Partija v rokah vse vzvode ideološke in politične dominacije. Kolikor se pojavlja
sistemsko nepredvidljivo, se pojavlja sistemu navkljub, zaradi malfunkcionira-
nja sistema, po nesreči, ne pa zato. ker bi bilo delovanje partikulamih avtonom-
nih akterjev vgrajeno v funkcioniranje celote.
73
2. Kulturna politika
Ta malo daljši izlet na področju primerjalne ekonomske politike se mi je zdel
potreben za razumevanje kulturnega ustvarjanja v deželah realno obstoječega (to
je: edinega) socializma. Če je ustvarjalno delo v kapitalizmu določeno predvsem
z denarjem, je v socializmu predvsem z ideologijo. Glede na to je narava restrik-
cij v prvem primeru predvsem finančne, v drugem pa predvsem politične narave.
Partija v socializmu ukine delovanje mehanizma ponudbe in povpraševanja kot
temeljnega določevalca v sferi kulturne produkcije. Na njegovo mesto se postavi
sama kot vrhovni arbiter. Stvar voluntarističnega dogovora postane, kaj je in kaj
ni več kulturno, kaj se in kaj se ne bo financiralo. Ker pa je postala vloga svo-
bodnega podjetništva zanemarljiva, to pomeni, da je dobila politična arbitraža
praktično neomejeno moč. Tako kot v gospodarskem življenju postane tudi v
kulturi dominantna vloga politične racionalnosti. Normativni sistem je lahko
bolj ali manj rigiden, bolj ali manj nestrpen, vendar paje v vsakem primeru v za-
dnji instanci politične narave. Možnosti za ustvarjanje postanejo v takšnih oko-
liščinah skrajno nepredvidljive, saj je voluntaristično odločanje odgovorno le
samo sebi.
Nasproti socialistični kulturi, ki odseva progresivne tendence najširših ljudskih
množic, postavlja Partija Država buržoazno kulturo, ki se po njenem mnenju
skriva za fikcijo čiste umetnosti (medtem ko Oni dobro vedo, da je razredna vsa-
ka kultura), je defetistična. nima opredeljenega cilja in je vdana v usodo, je eliti-
stična in zahteva zase nekakšno »avtonomijo« itd.
Partija/ Država ne priznava razvoja, kakršen je značilen za zahodni svet, v kate-
rem ustvaijanje ni več predsem v službi določenih političnih interesov, ampak
blago, ki se kot vsako drugo prodaja na trgu. Če predstavlja v kapitalizmu
ustvarjanje lahko le simbolično grožnjo simboličnemu redu, ima v tradicional-
nih, tudi tradicionalnih socialističnih družbah neprimerno večjo težo. Ker poči-
vajo, kot sem že dejal, dominantni odnosi na politični vladavini Partije, to po-
meni, da že vsak dvom v temelje normativne ureditve ogroža tudi dominantne
odnose. Kajti za lupino normativizma ni neke narave socialističnih odnosov,
ampak le potlačena vsebina blagovno-tržne regulacije.
Kulturno delovanje v takšnem kontekstu lahko kaj hitro dobi bodisi državotvor-
no bodisi disidentsko oznako. In še nekaj se zgodi v takšni situaciji - zaradi zane-
marljive vloge privatnega podjetništva in trga se kulturno ustvaijanje izolira od
tehnološkega napredka. To pa med dragim tudi pomeni, da se ustvarjalni razvoj
ne generira toliko iz lastnega okolja kolikor iz posnemanja zahodnih ustvarjalnih
tendenc.
Socializem je izrazito moralna zadeva, predstavlja protest proti golemu pehanju
tukaj in zdaj. Socializem vrača zasledovanje transcendentnih ciljev iz sfere posa-
meznika nazaj v središče družbenega življenja. »Kulturni« revoluciji, za katero
ves čas gre, pa je tuje, da bi zaveden nadzor omejila le na področja, kjer obstaja
resnično strinjanje, vse drugo pa prepustila naključnemu delovanju izbire. Ob-
stoječe pa je ravno tisto sovražno, kar je treba preseči z zavestno, organizirano
akcijo Partije/Države. In eno od ključnih področij, ki je za to na voljo, je prav
kulturno ustvarjanje. Partija Država stoji na čelu nastajanja nove socialistične
74
kulture, ki naj bi pomembno prispevala pri spočetju novega človeka. Zato je tre-
ba temelje, na katerih počiva »buržoazna« kultura (individualizem, privatizem,
avtonomija, racionalnost itd.), substituirati s socialističnimi (komunalizem, ko-
lektivizem, disciplina, vera itd.). Tako bo na mesto človeka zahodne civilizacije
stopil novi človek, narejen po meri normativnega reda socializma.
Normativno konstruiran družbeni red socializma je v situaciji permanentne kri-
ze. To situacijo permanentne krize, prikrivanja razpok v normativno vzposta-
vljeni legitimitetni strukturi, za katerimi se prikazuje potlačena naravna vsebina,
prikazuje Partija/Država kot p)ermanentno revolucionarno situacijo. Za revolu-
cionarno situacijo pa vemo, da je v njej treba postaviti nekaj nad vse drugo. Tudi
ustvaijalec mora postaviti nekaj nad svoj kreativni duh - Revolucijo mora po-
staviti nad svoj kreativni duh. In najbolj revolucionaren je tisti umetnik, ki je
pripravljen žrtvovati tudi svoj umetniški klic za Revolucijo. Sicer pa Revolucija
seveda ščiti svobodo. Revolucija prinese v deželo visoko stopnjo svobode. Revo-
lucija po sami svoji naravi ne more sovražiti svobode, zato je odveč strah nekate-
rih, da bo Revolucija okrnila kreativni duh, takšen strah je povsem neutemeljen.
Takšen strah lahko izvira le iz negotovega revolucionarnega prepričanja. Ustvar-
jalec pa, ki čuti Revolucijo, tudi ne more čutiti takšnega strahu. Kdor se boji, se
boji upravičeno. Kajti: v revolucionarni situaciji je vedno treba postaviti nekaj
nad vse drugo. Interese posameznika nad interese celote. Edina avtonomna sila
pa, ki ve, kakšni so interesi celote, je Partija/Država.
Tako so se intelektualni in kulturni potenciali, ki jih je socialističnemu mitu us-
pelo okupirati, prostovoljno odpovedali avtonomni produkciji v imenu službe
permanentni »revolucionarni« situaciji. Drugi potenciali, ki so bili v izraziti
manjšini, pa so se onemogočali na manj prikrite načine.
3. Cash in on Chaos
Ta malo daljši izlet na področje primerjalne kulturne politike se mije zdel potre-
ben za razumevanje subkultumega ustvarjanja v deželah socializma.
Na zahodu velja v vseh vejah proizvodnje, z izjemo tistih, ki so strateško pome-
mebne za ohranjevanje države, načelo potrošniške suverenitete. To načelo velja
vsekakor tudi v sferi kulturne produkcije. Država sicer s subvencijami (iz denarja
davkoplačevalcev) ohranja pri življenju del elitne kulture, ki bi v razmerah lais-
sez faire odnosov večinoma odmrla, vendar paje privatnemu kapitalu prepušče-
na suverenost nad večjim delom kulturne proizvodnje, na področju množične
kulture pa uživa praktično popolno suverenost. Vloga države je v sferi množične
kulture manj odločilna.
V nasprotju s prepričanjem številnih levih kritikov mislim, da država v teh druž-
bah nima »napredne« vloge, ampak skrbi predvsem za ohranjevanje tistih oblik
elitnega kulturnega ustvarjanja, ki jih je privatni kapital zapustil. Prav privatni
kapital pa ima v teh družbah izrazito inovativno vlogo.
Oglejmo si to na primeru mode. Še v 16. stoletju je trajala španska oblačilna
moda od 30 do 40 let. Nekako od francoske revolucije dalje pa so postajali mod-
ni ciklusi vse krajši. Danes pa velja že, da se modne nadrobnosti spreminjajo že
vsakega pol leta. Kritiki kapitalistične proizvodnje vidijo v tem le »željo« kapita-
75
la po oplajanju, pozabljajo pa, da gre prav tako tudi za čisto avtentično potrebo
človeka po zadovoljevanju svojih estetskih potreb in izražanju svoje pripadnosti.
Temeljna logika, kije zasledujejo zasebni podjetniki, je logika profita. Ce na pri-
mer časopisu s polmilijonsko naklado pade prodaja za nekaj odstotkov, se že
razmišlja o spremembah uredniške politike, ki bi časopis znova približala bral-
cem. Podobno nespoštovanje tradicije vlada tudi v industriji prostega časa. Še
več - prav v množični kulturi je še toliko izrazitejše dejstvo, da dobi ustvarjalni
proces svojo potrditev šele skozi konsumpcijo. Menjalna in uporabna vrednost
sta med seboj neločljivo povezani, saj je konsumpcija možna le kot izrazito oseb-
na izkušnja.
Slednje velja še toliko bolj za rokenrol. Na začetku vsakega novega vala rokenro-
la stojijo majhna podjetja. Ta še niso zbirokratizirana in še zaznavajo nove tren-
de. ki nastajajo. .Majhen kapital je torej bolj responziven in fleksibilen. Med maj-
hnimi in velikimi podjetji se je razvila neke vrsta simbioza - prva iščejo nove ta-
lente. druga prevzemajo distribucijo. Sčasoma tudi velika podjetja sledijo nove-
mu glasbenemu trendu. Če tega ne storijo, začnejo propadati. Glasbeni cikli se
ponavljajo vsakih nekaj let. Potrošnik v takšnem sistemu ni zgolj sprejemnik
»učinkov« industrije rokenrola. Prej je res prav nasprotno - ta industrija bi kaj
hitro propadla, če ne bi sledila potrošniškim afinitetam publike. Z leti pa postaja
ta publika tudi vse bolj heterogena in po afinitetah vse bolj raznolika. Zaradi
tega rokenrol industrija ne more prodajati ene same ideologije ali ene same este-
tike. bodisi vladajoče ali katerekoli druge, ampak mora lansirati tudi zelo različ-
ne trende, ki se nato komercialno oblikujejo kot blago na trgu, plesišču, koncer-
tu. v kinu. na televiziji ali po radiu.
Nihče ni v poziciji, da bi lahko učinkovito nadziral izbiro potrošnikov, jo bolj
omejil, naredil bolj predvidljivo ali morda bolj ekskluzivno. Tako na primer di-
stributerji plošč ne morejo učinkovito nadzirati izbire kupcev, organizatorji kon-
certov pa ne obiska poslušalcev.
Na drugi strani pa poskuša tudi ustvarjalec udejaniti svojo suverenitete. Postati
skuša majhna proizvodna enota, in to tako, da skuša čimbolj nadzirati proces
ustvarjanja, snemanja, oblikovanja, predstavitve pa tudi prodaje.
Ta tendenca je prišla zaenkrat najbolj do izraza prav v panku. Pank je ljudska
različica potrošništva. Na eni strani zagovarja čim večjo pravico potrošnikov do
izbire in dostopnosti cen subkulturnega blaga na trgu, na drugi strani pa zelo po-
udarja tudi kretivno avtonomijo samih ustvarjalcev. Pank se torej ne bori proti
rokenrol biznisu kot takemu, ampak predvsem proti zbirokratiziranemu rok
esteblišmentu. Zavzema se torej za to, da bi potrošniki in proizvajalci subkultur-
nega blaga čimbolj vplivali na rokenrol biznis, od njega čim več dobili. Poudarek
je torej na tem. da bi postal rok biznis bolj ljudski, ne pa na njegovem revolucio-
niranju (podržavljenju ali zamenjavi blagovne z naturalno menjavo). Zgražanje
razredno bolj »osveščenih« kritikov na sceni nad početjem Sida Viciousa, ki je
šel v svojem podjetništvu tako daleč, da je celo za intervjuje računal, izvira po
mojem prav iz takšnega »nerazumevanja« - subkulturi očitajo, da ne deluje s po-
zicij, ki jih ni nikoli imela, da namreč ne poskuša subvertirati same narave ro-
kenrol biznisa, v zadnji instanci pa kar narave kapitalizma kot takšnega.
Eden od osrednjih problemov, s katerimi se ukvarja mladinska subkultura na za-
76
hodu, je torej problem komercialne inkorporacije v sistem. Družba, zasičena z
esteticizmom, vsrka vase vse, tudi disenz, skozi trgovino blaga. To, kar je bilo še
včeraj odkrito, postane danes kulturno blago široke potrošnje, dostopno vsako-
mur, jutri paje lahko že pozabljeno. Nobenega globljega pomena ni v tem proce-
su, nobenega skritega smisla.
V vsej zgodovini rokenrola so se pojavljala gibanja, ki so bila usmeijena proti
sterilnosti različnih tradicionalnih oblik. Vsaka nova subkultura je bila po svoje
kritična, čeprav ji kritiki tega morda tudi niso priznavali ali pa so vanjo zmotno
projicirali lastne vsebine. Industrija prostega časa jih je bolj ali manj hitro odkri-
la. Marginalen stil in prakso je spremenila v vsakomur dostopno blago. Sporoči-
lo subkulture je s tem sicer postalo bolj javno, pojavila pa seje tudi nevarnost, da
del njene vsebine razvodeni - da se življenjski stil spremeni v modo, subkultuma
praksa pa v ritual. Vendar pa komercialna inkorporacija ni, v primeijavi z ideo-
loško. nikoli tako totalna, zaradi česar po pravilu bolj deviantnih delov subkul-
ture ni mogoče posebno integrirati v sistem.
Tako je na primer tudi pank na zahodu naletel tudi na ideološko in moralna ob-
sodbo. Vendar pa to ni imelo usodnejših posledic. V Veliki Britaniji je na primer
ob izidu singla God Save the Queen (Sex Pistol) poslanec Marcus Lipton izjavil:
»Če bo pop glasba uničevala obstoječe institucije, potem mora biti sama najprej
uničena.« Država je tudi prešla iz besed k dejanjem - prepoved koncertov z izgo-
vorom, da se niso spoštovali varnostni predpisi; pritisk na radijske in televizijske
postaje, da ne bi predvajale spornih pesmi; ustvarjanje ozračja, v kakršnem je
lahko prišlo do časopisne kampanje (tako desnega kot levega tiska); pritiski na
distributerje plošč, da ne bi razpečevali spornih plošč; tožbe proti manjšim di-
stributerjem z izgovorom, da razstavljajo domnevno obscene ovitke: pritisk na
sindikate, da ne bi tiskali spornih plošč itd. Vendar pa je zanimivo, da vsa ta pri-
zadevanja niso ustavila prodora panka skozi glasbeno industrijo. Vsa prizadeva-
nja države so se izkazala kot bolj ali manj impotentna. Založba Virgin je s proda-
jo prve plošče Pištol že v predprodaji zaslužila 250 tisoč funtov, plošča paje že
prvi teden prišla na sam vrh najbolj prodajanih plošč. Ko so druga podjetja vide-
la, da je v panku tudi denar, so nekaj časa med seboj kar tekmovala, katero bo
podpisalo z novimi talenti. Tako se The Clash podpisali za C. B. S., Stranglrs za
U. A., Buzzcoks za E. M. I. itd.
Če dominantna vloga komercialnih interesov stimulira kontinuiran razvoj sub-
kultume scene, pa ga na drugi strani ideološka regulacija s svojo samovoljnostjo,
nepredvidljivostjo in prohibitivnostjo onemogoča. Vloga države na kulturnem
področju je sicer v socializmu podobna - ščiti elitne in tradicionalne oblike
umetniškega ustvarjanja. Razlika paje v tem, da na drugi strani, zaradi zanemar-
ljive vloge zasebnega podjetništva in trga, ni zagotovljen tudi kontinuiran razvoj
množične kulture. Kulturni proizvodi so sicer še vedno blago, vendar pa njegove
prodaje na trgu ne določa ekonomska, temveč politična racionalnost. Nosilci po-
litične racionalosti se odločajo na podlagi subjektivne poljubnosti. Ta samovolja
je lahko v določenem trenutku tudi naklonjena množični kulturi, vendar pa se
lahko situacija tudi hitro spremeni. Na splošno pa velja, daje množična kultura
odrinjena na rob in obsojena na vegetiranje, ker nima svojega materialnega no-
silca.
77
Zaradi tega se tudi konflikt med subkulturo in državo v socializmu razrešuje dru-
gače - ponavadi s podredivijo ali eliminacijo subkulture. Ker ni profita, tega ro-
jenega upornika, kot je nekoč dejal Kari Marx (in ne morda Nelson Rockefeller),
postane mladinska subkultura, pa tudi vsako drugo ustvarjanje, enostransko od-
visno od države, konkretno od kulturne birokracije. Ker rok biznisa pravzaprav
ni, izgubi mladinska subkultura skoraj ves svoj manevrski prostor.
Tako lahko na primer za slovensko sceno rečemo, da alter bendi, ki skušajo de-
lovati skozi rok biznis, večinoma vegetirajo. V izrazito spolitiziranem okolju se
je kot mnogo bolj plodna izkazala adaptacija na sistem, strategija, ki sojo ubrali
nekateri drugi subkultumi ustvarjalci. Z imitacijo govorice oblasti, estetizacijo
totalitarizma, ideologijo nacionalne obnove, poveličevanjem metod manipulaci-
je itd. na eni strani ter s pragmatičnim sodelovanjem z državno birokracijo na
drugi strani počasi in zanesljivo izstopajo iz subkulture v sfero elitne umetnosti.
Slovenska scena lepo izraža dilemo subkulture v socializmu nasploh - v svoji
pristni različici je obsojena v najboljšem primeru ne vegetiranje, če pa se prilago-
di sistemu, se ukinja kot mladinska subkultura.
4. Kritiki subkulture
Pretežni del zahodne kritiške refleksije mladinske subkulture, ki je najbolj vpliv-
na tudi pri nas, je po svoji ideološki afiliaciji levo usmerjene. To je deloma tudi
razumljivo, saj je že samo področje preučevanja takšno - ljudska, ne-elitna kul-
tura.
Klasična, levičarska kritika množične kulture je izrazito odklonilna - v njej vidi
le tipičen primer blagovne regulacije kulturnega ustvarjanja. Zaradi tega takšno
ustvarjanje naj ne bi več zadovoljevalo človekovih potreb, saj se po tej ideologiji
avtentične potrebe in zasledovanje profita med seboj izključujeta. Uporabno
vrednost zamenja menjalna, kultura postane »zgolj« blago.
Na to teorijo se veže tudi del sodobnih levičarskih kritik mladinske subkulture.
Koje v sedemdesetih letih po tej inačici rok biznis zašel v krizo, seje kapital obr-
nil na situacionizem. Pank, ki seje iz tega rodil, je po tej teoriji zgolj še eno giba-
nje skozi trende potrošnje zaradi oplajanja kapitala in modernizacije kapitaliz-
ma. Pank naj bi aspektom kapitala tudi ponujal iluzorni radikalizem v spopadu
z državo (na primer Virgin; naj bi dokazovala tudi reklama C. B. S. v ča-
sopisu The Rolling Stone: »Mi smo resnični revolucionaiji!«). Ključna pa je
funkcija panka po tej teoriji pri pacifizaciji delavske mladine s tem, da kanalizira
njene energije v hierarhične aspiracije, lažno osvoboditev od dolgočasnega dela
in v višje oblike mezdnega suženjstva. Pank (pa tudi reggae), ne pomišlja celo, če
je treba izžemati najbolj revne segmente mladine - nezaposlene (na primer
UB40, The Beat). Izrablja obup mladine, ki živi na robu družbe in eksistence, ne
da bi ji v zameno ponujal karkoli pozitivnega in oprijemljivega. Ravno nasprot-
no - njen obup še poglablja in s tem topi njeno revolucionarno ost.
Obe verziji leve kritike mladinske subkulture sta se pojavljali tudi pri nas. Zani-
mivo pa je, da so se tudi privrženci subkulture vezali na neko druge verzijo levi-
čarstva. Po njej je pank v resnici gibanje baze. Drznil seje vmešavati v ekonom-
sko infrastrukturo rok biznisa (neprofitno orientirane neodvisne založbe, depro-
78
Fesionaliziran tisk - fanzini itd.), s čimer, dolgoročno gledano, spodkopuje samo
rok industrijo. Pank naj bi predstavljal drzen izziv normalni potrošnji, združeval
naj bi potrošnjo in proizvodnjo, s tem pa dolgoročno gledano postavljal pod
vprašaj tudi samo naravo tržno-blagovne proizvodnje. Na drugi strani pa naj bi
bil pank tudi tesno povezan z levo usmerjeno politiko - v Angliji na primer s
trockističnimi RAR in RAS). Po tej romantični viziji naj bi bil pank inherentno
revolucionarno gibanje, če že ne v celoti pa naj bi to veljalo vsaj za njegov pro-
gresiven segment, če že ne revolucionarno gibanje naj bi bil vsaj praska spred-
njih straž pred skorajšnjim spopadom.
Za oba načina obravnave subkulture je značilno, da izhajata iz sfere dela - po pr-
vem naj bi subkultura obljubljala lažno emancipacijo od dela, po drugem pa naj
bi subvertirala samo rok industrijo. Spregledata pa, da prosti čas ni več zgolj čas,
ko se ne dela, ampak za vse več ljudi edina možnost za kreativno in zabavno pre-
bivanje. Delo je često nujno zlo, v življenju vse več ljudi, ki so nezaposleni, pa
niti to več. Vezanost na delo ni več afektivne narave - za tiste, ki so zaposleni, je
vse bolj neki nezaželjeni tujek, za tiste, ki niso (in še predvsem za tiste, ki nikoli
niso bili) paje odsotnost dela vse bolj nekaj normalnega.
Prosti čas torej ni zgolj privesek delovne aktivnosti, ampak postaja vse bolj ena-
kopraven, za mnoge pa tudi temeljni del njihovega vsakdana. Iz tega med drugim
tudi izhaja, da se množična kultura ne konstituira toliko v odnosu do sfere dela,
kolikor do sfere prostega časa. Zaradi tega tudi subkultuma pripadnost, kot ne-
razredna, ni niti nujno imaginarni odgovor na probleme, ki jih pred (mladega)
človeka postavlja življenje.
Kritiški očitki naši pop in rok glasbi, da preveč neposredno sprejema zahodne
glasbene vzorce, velja očitno ali pa še bolj tudi za to kritiško početje samo. Tak-
šno prevzemanje je problematično iz več razlogov. Pokazal sem že, da gre za ze-
lo različne družbe, v katerih mladinska subkultura zadeva na kvalitativno raz-
lične probleme. Zelo pa se tudi razlikujejo te družbe po vlogi, ki jo ima v njih
leva ideologija. V zahodnih družbah gre za marginalne, deviantne koncepcije, ki
so vsaj v tem pogledu blizu mladinski subkulturi, v drugem primeru pa gre za
inačice vladajoče ideologije Partije/Države. To, kar je v prvem primeru, kljub
vsemu še vedno lahko deluje kot upoma misel, v kvalitativno drugačnih razme-
rah socializma je lahko le legitimna osnova obstoječega. Že zaradi tega bi morala
mladinska subkultura in resnično razmišljanje o njej v takšnih razmerah razviti
drugačen odnos do levičarstva.
Kot drugo se moramo zavedati tudi, da se je levičarstvo razvijalo predvsem na
področju analize ekonomskih razredov in odnosov v ekonomskem subsistemu.
Za drugačno analizo paje kaj slabo opremljeno. Ceje takšen prijem še lahko teo-
retsko ploden, kjer so razredne meje zelo opazne (kar velja predvsem za Anglijo,
ki tudi najbolj vpliva na našo refleksijo o mladinski subkulturi), paje takšen pri-
stop mnogo bolj vprašljiv v nekaterih dmgih zahodnih deželah (na primer v
ZDA, tem »melting potu« razredov in narodov), še toliko bolj paje njegova apli-
kacija vprašljiva v socialističnih deželah (stalinistični »grinding mili« razredov v
atomizirano množico).
Navsezadnje pa se z nekritičnim sprejemanjem tujih razmišljanj o razvoju sub-
kulture v njihovih razmerah izgubljajo iz perspektive specifičnosti našega okolja.
79
Ne smemo pozabiti, da je bil v času največje popularnosti Presleya v ZDA in
Angliji, pri nas glavna medijska zvezda udarnik Sirotanović, ta razlika pa se kaže
tudi v primerjavi Rottna z Gnusom.
5. Zahvala
Na koncu bi se rad zahvalil vsem, ki so mi nesebično pomagali pri pisanju teksta
in me spodbujali v trenutkih malodušja. Brez njihove pomoči bi bil tekst nedvo-
mno zelo drugačen. Seveda pa to še ne pomeni, da skušam s tem odgovornost za
morebitna sporna stališča naprtiti na pleča katerega od spodaj navedenih tovari-
šev, tovarišice ali ustanov:
Theodor W. Adomo,
Angelos Baš, Mike Brake,
Fidel Castro,
Helga Gallus, Antonio Gramsci,
Stuart Hall, Tony Hatch, Wolfgang Fritz Haug, Friedrich August von Hayek,
Dick Hebdige,
John Maynard Keynes, Irwing Kristol,
Georges Lefebvre, Georg Lukács,
George Melly, melsizem. Jure Mikuž, Czeslav Milosz,
Claus Offe,
Joseph Skvorecky,
The End of Music in
Joseph Vlacek.
Slava jim!
80
Stéphane
Mallarmé
Marko Crnkovič
»Se vam ne zdi, da je to
blazno dejanje?«
ali
Alea ¡acta est
I
»Nič ni nedoumljivega.«
Lautréamont
Predstavljajte si ta prizor: za pisalno mizo iz masivnega temnega lesa sedi ogr-
njen z volnenim šalom že postaran pesnik sive brade, prirezane v konico, široko
razmaknjenih, zmeraj malce vlažnih oči, in z mirnim, globokim glasom, zategu-
joč konce besed, skorajda neprizadeto bere svojo poezijo. Sedeč v naslonjaču po-
sluša mlajši pesnik kratko pristriženih, polizanih črnih brkov, ga gleda s svojimi
ponosnimi, skoraj domišljavimi, tokrat pa predvsem osuplimi očmi. in se na ti-
hem čudi svojemu učitelju, ki ga spoštuje tako strastno, da si bo zaradi tega sede-
mindvajset let kasneje zapravil Nobelovo nagrado. To seje zgodilo v Parizu, ne-
kje \ začetku leta 1897, morda februarja ali marca; starejši pesnik je seveda Stép-
hane Mallarmé, mlajši pa Paul Valéry, prvi človek, ki mu je Maître prebral pes-
81
nitev Met kock nikdar ne bo odpravil naključja. In koje ta mladenič dosegel ta-
kratno učiteljevo starost, je zapisal: »Ko mi je Mallarmé svoj .Met kock prebral
tako preprosto, kakor da bi me hotel pripraviti na še večje presenečenje, mi je
slednjič pokazal še razvrstitev besed. Zazdelo se mi je, da vidim podobo misli,
tokrat prvič postavljene v naš prostor. V tej pesnitvi je, resnično, razsežnost go-
vorila, mislila in porajala časovne oblike.« Ko pa sije že lahko ogledal korekture
za objavo v Cosmopolisu. je Mallarmé s tistim svojim nasmehom in s tistimi
očmi - kar vidim ga, kakor da je oživel znameniti Nadarjev portret: z otožnimi
očmi in z nasmehom, kot da bi na vprašanje, ali je žalosten, odgovarjal, da ni nič
narobe - baje dejal: »Se vam ne zdi, da je to blazno dejanje?«
Kaj je na to sam odgovoril, Valéry' ne poroča; mislim pa, da Mallarméju lahko
priznamo to čast in odgovorimo pritrdilno. To dejanje je bilo gotovo blazno:
tako leta 1897, ko je bilo prvo tako blazno in najbolj blazno sploh, kot tudi še
leta 1986, ko smo brali že bolj blazne stvari. Saj pesniški akt je navsezadnje ved-
no blaznost, taka, ki se sama sebe zaveda, ki se kontrolira; in morda je veličina
Meta kock prav v dvojnosti (o kateri še kasneje, z druge strani), daje ta ustvarjal-
na, skorajda podivjana ekstaza tako sijajno umirjena s svojo harmonično kultivi-
ranostjo, z mimo resnostjo, ki nas potihoma nagovarja, hkrati pa nam naskrivaj
spodmika vse temelje in opome točke. Prav v tem je Mallarméjevo bistvo. Zna-
no je, kako različna je njegova biografija od življenjskih poti drugih »prekletih«.
Toda: človek, ki seje prav banalno in patetično zaljubil v čisto banalno žensko
in se z njo poročil, se deset let kot profesor angleščine v provinci, komaj loveč
stik s prijatelji v Parizu in s tamkajšnjim literamim dogajanjem, izpostavljal po-
smehu licejskih pobalinov ter teženju njihovih staršev in šolskih inšpektorjev,
človek, ki je moral prenašati vreščanje novorojene hčere in zdolgočasenost sicer
ljubeče žene in v pomanjkanju dan na dan otepati rebrca, človek, ki mu je umrl
sin, star komaj osem let, in ki je v brezplodnih nočeh čisti nič dejansko občutil,
ki vsaj dvanajst let - tako je dejal - sploh ni spal, ki je kot pubertetnik v dveh le-
tih napisal več verzov kot kasneje v tridesetih, človek, ki je urejal žensko revijo
za modo, da si je lahko privoščil preperel čoln in v njem veslal po Seni gor in
dol, kar so bili morda njegovi edini srečni trenutki, in ki mu je vendarle v literar-
nem salonu uspelo zbrati umetnike, ki so - nekateri že takrat, drugi pa kasneje -
sodili v samo elito, človek, ki so ga slednjič, tri leta pred smrtjo, le okronali za
kralja pesnikov - kar pa se mu je zdela pretirana in nezaslužena čast - je navse-
zadnje s svojim tihim in skorajda nezaznavnim glasom za poezijo morda naredil
več kot Poejevo, Baudelairovo, Rimbaudovo in Verlainovo boemsko razgraja-
štvo skupaj. Od vseh teh je Mallarmé brez dvoma najbolj perfiden anarhist.
»Edina bomba, za katero vem, je knjiga,« je dejal. Kako previden in spravljiv je,
kadar, recimo, v eseju utemeljuje nezadostnost kompaktnih in bobnečih Hugoje-
vih aleksandrincev ali pamasovske realistične in nerealne fasade, da bi dokazal
potrebo po bolj gibkem ali prostem verzu ali po sugestivnosti poezije; ob tem ne
pozabi omeniti, daje klasični verz še kako lep in od časa do časa prav tako upo-
raben. Ali ni naslov te zadnje pesnitve aleksandrinec z enim zlogom preveč (oz.
premalo v prevodu), padajoči niz glagolov (deležnikov), tik pred koncem pa celo
čisto pravilen? In v Predgovoru se zdi. kakor da bi se hotel nekako opravičiti, ker
je zlorabil sposobnost bralčevega dojemanja in napisal nekaj tako »blaznega«.
82
II
»Vse končno se v prisotnosti neskončnega
izniči in postane čisti nič.«
Blaise Pascal
Mallarméjev pesniški razvoj je počasen, in zato logičen, organski, temeljit. Sam
v pismu prijatelju sicer pravi, da je do vednosti o niču prišel po zgrešeni poti, z
golim fizičnim, fiziološkim občutjem absolutne praznine, ne pa z razmišljanjem,
podrejajoč se naravnim zakonom razvoja. Toda ob zanj tako značilni, morda ni-
koli preseženi samokritičnosti, ki meji skorajda že na avtocenzuro, ko so že tako
ali tako redke pesmi tudi po dvajset let ležale v predalu in jih je kdo ve koliko-
krat predelal, je torej vendarle možno, da je v njegovem pesniškem opusu inkor-
porirana tako rekoč vsa pot, ki jo je poezija prehodila od romantike do moder-
nizma, ali natančneje: od zatona romantike do prvih slutenj modernizma, ki jih
zbuja prav Met kock. Vprašati seje torej treba, kaj je v tem delu simbolizem, kaj
modernizem in kako je oboje vzvezi z Mallarméjevim izhodiščem. Če zanemari-
mo njegove zgodnje pesmi in pesmi v prozi, ki so večinoma še postromantične in
ki resnici na ljubo, obenem pa najbrž prav zato - seveda ne dosegajo kakšnega
Baudelaira, potem vidimo, da je za Mallarméja v njegovi zgodnji fazi transcen-
denca sinjina z veliko začetnico, l'Azur, ki ga lahko imamo za nekakšen »nega-
tivni total«, za tisto, kar je realno nedosegljivo in kar v bistvu preprečuje mož-
nost vzpostavljanja totalitete sveta. Sinjina je tu v resnici razpoka - oziroma nje-
na barva - ki povzroča krizo bivanja, avtentičnega le znotraj pesniškega akta, ki
z jezikom, »uravnanim na ritem, ki je zanj bistven«, sugerira ali evocira to nega-
tivno transcendenco. Od tod do niča pa seveda ni več daleč. Nič, ki ni nič druge-
ga kot skrajna posledica romantičnega nihilizma, katerega učinek sega sprva od
človeku sovražne realitete do, kasneje, metafizike same, zdaj najprej s Herodiado
in Igiturjem stopi na mesto sinjine. In še pozneje, s soneti, od sedemdesetih do
devetdesetih let. Nad vsem je samo nič: a če Mallarmé kot simbolist hoče to
transcendenco evocirati in obnjo postaviti edino možno stvar - poezijo, potem
mora biti njegova poetika zanikovalna. Tradicionalna poezija se v tej zadnji fazi
vrača na svoj začetek: poiesis je, kakor je bila pri Platonu, spet prevajanje iz
nebivanja v bivanje, vendar tokrat per negationem, saj je sleherna stvar spričo
potopljenosti v brezno niča nebivajoča, in jo je treba zanikati, da si pridobi sta-
tus bivajočega. Minus krat minus je plus ali ne za da. Ko obenem zrcali absolut-
no lepoto (besede lepota, nič, ideja, svet, knjiga Mallarmé skoraj obvezno piše z
veliko začetnico), odseva idejo tega niča. (Literarni zgodovinarji si niso edini, ali
je Mallarmé Hegla bral ali paje do tega prišel po lastni, bolj laični poti, čuteč to,
kar je bilo v zraku.) Ideja niča pa, razumljivo, suponira tudi idejo naključja. V
izpraznjenem svetu se vse zgodi zgolj po naključju, saj ni nobene avtoritete, ki bi
lahko razumno in predvidljivo uravnavala človeško početje. Kaj torej pomeni ta
naslovni transverzalni stavek »met kock nikdar ne bo odpravil naključja«? Zdi
se, da je .Mallarmé na koncu svoje življenjske poti v ,\Ietu kock končno spregle-
dal nekaj bistvenega. Nekaj, kar mu je uhajalo izpred oči vseh trideset let in se v
ta čas njegovo poezijo in njega samega postavljalo pod vprašaj. Gre seveda za
83
dejstvo, da je ves ta nič in govorjenje o njem navsezadnje samo posledica roman-
tičnega čustvovanja, čisto navadnega svetobolja, ki ga je Mallarmé v svoji čudo-
vito tragični »zmoti« hotel maskirati s popolno brezosebnostjo hladnega techni-
tesa. Za idejo niča velja isto kot za idejo naključja, za katero Bergson v Ustvarjal-
ni evoluciji (napisani le šest let za Metom kock) pravi, da je razrešljiva šele ta-
krat, ko jo očistimo afektivnih primesi. Nič in naključje sta negativni ideji, ki ni-
mata realnega substrata, ampak sta le izpeljavi pozitivnih idej, ki jima iz afektiv-
nih vzgibov spremenimo predznak. Tako postane jasno, zakaj je simbolizem, ki
je z Mallarméjevim ničem dosegel svoj vrhunec, potomec romantike. Romantič-
ni eskapizem, ki je v bistvu nihilizem, pesnika nujno privede, ko se dovolj radi-
kalizira, do popolnega niča. Nič in naključje sta reaktivni, ne generativni postav-
ki in kot taki ne moreta dolgo subsistirati: vodita v slepo ulico. Mallarmé je za-
čutil, da je prišel čas. ko je to prazno mesto ali kakorkoli že temu rečemo, treba
preseči, in se od niča, naključja in negacije nasploh odvrnil.
III
».Mallarméjeva poezija znova preprosto
govori 'da'. 'Da' sami sebi, njemu, kadar-
koli si to zaželi.«
Francis Ponge
Zadnja trditev se na pn i pogled gotovo zdi problematična, saj imamo negacijo
že v samem naslovu, pa še »dogajanje« se vrti okrog nekakšnega brodoloma.
Vendar je obenem tudi jasno, da v tem Mallarméjevem delu transcendenca ni
več nič, ampak ozvezdje, torej na vsak način pozitivna transcendenca, ki paje od
prejšnje še bolj nejasna, že kar mistična ali celo sveta. Zdi se, da se je Mallarmé
tukaj res odvrnil od nečesa, kar je v svojem bistvu le filozofska abstrakcija in kar
je grozilo, da bo dokončno skrepenelo: njegovi soneti so statični: »dol z mračne
vrženi nesreče tihi sklad«. Genialni so tudi zato, ker jih je tako malo: in Mallar-
méjeva veličina je prav tako v tistem, česar ni napisal. Bilo bi odveč pisati zbirke
takih sonetov. (Morda je v tem pojasnilo, zakaj ga je tako zelo navdušil prav
Wagner in kako sije Mallarmé predstavljal zvezo med poezijo in glasbo. Nemški
skladatelj je namreč zapisal, da se pesnikova veličina meri po tem, kar zamolči,
prav to pa za njim skladatelj uzvoči.) Zato se zdaj pojavi ozvezdje, ta od nekdaj
občudovana podoba, kije - sklicujoč se na Pascala - pravzaprav niču nasprotna;
nočno nebo je vse, je drugo brezno. In kadar ta nebesni tekst (belo na črnem:
Mallarmé seje nekoč odločil, da bo pisal samo s črnim črnilom in na ta način, če
smemo tako reči. ustvaijal negativ neba) kontempliramo, nam je obenem tudi
jasno, da ne bomo nikdar zvedeli, zakaj so zvezde posute po nebu tako in ne
kako drugače: zvezdno nebo je najčistejši simbol naključnosti, ki paje zdaj fasci-
nantna, ne več sovražna kot prej. Ozvezdje tudi čisto vizualno ustreza ideji raz-
pršitve, o kateri govori Blanchot. Taje tipografska, prostorka in časovna: besede
stojijo tam, kjer jim veleva pomen, prostor v pesnitvi se razteza od »ničnih po-
84
Krajin« 00 samega rooa, Kjer se »ziiva z onostranstvom«, m tuai cas je seveoa vse
prej kot kronometrski. Nekonsistentna pa postaja tudi pesnikova zavest sama:
Mallarmé sicer zmore še toliko moči, da evocira transcendenco - kar potrjuje, da
je še zmeraj simbolist - hkrati pa ne more več tvoriti slovnično pravilnih stavkov
in razvidno prehajati od ene podobe k drugi; postavlja le še pogojno veljavne tr-
ditve, ki jim sleherno verodostojnost jemljejo najrazličnejši oklepaji: »četudi«,
»bodisi da«, »kakor da«, »da če«, »morda«, »najbrž«. Mallarmé v Metu kock ne
napoveduje modernizma le v formalnem smislu, ampak tudi v duhovnozgodo-
vinskem. V tej pesnitvi se kontemplativna statičnost simbolizma, ki je usmeijen
k neki komajda eksistenčni točki, »zadnji točki ki ga posveti«, združuje z aktivno
dinamičnostjo modernizma, ki s svojo nebrzdano ekspanzijo to točko že razpršu-
je in se usmeija v nešteto smeri. Met kock je poskus, kako utreti nove poti. Mal-
larmé je moral vreči kocke, da jih je vsaj našel oziroma nakazal. Pravzr'prav v
pesnitvi kocke sploh ne padejo: Gospodar (Maître, tudi Učitelj, kakor so Mallar-
méja klicali v njegovem krogu) jih ne vrže, vendar je že vseeno. »Če bi bilo števi-
lo(... ) bi bilo naključje«. Če kocke padejo, potem ne more nbiti drugega kot na-
ključje, kakor tudi ozvezdje ne more biti drugačno. Vendar to naključje zdaj več
ni nihilističen izmislek togega racionalizma, ki prisega le na red. nujnost in
vzročnost, ki jih je skonstruiral sam. Taka je bila »zapuščina ki izginja« in ki jo
je nadomestil »skupni račun ki nastaja / in čuje / dvomi ' teče / sije / premišlju-
je«. S tem se oddaljuje od svoje stabilne monolitnosti - zakaj ko tako »premišlju-
je«. je njegova misel »Met kock«, naključje: tu se razprši in potisočeri. Poezija
neha zanikati in gre naprej.
P. S. - Čeprav je pri Metu kock prevajalec odrešen vsaj težavnega iskanja rim, ni
njegovo početje zato prav nič lažje. Nasprotno: podpisani mora priznati, da gaje
prevedel z večjim naporom - objavljena verzija je bila že petkrat popravljena -
kot več sonetov skupaj. Pri prevodu je hočeš nočeš prišlo do nujnih odmikov, od
katerih navajam vsaj dva: prvi je že sam naslovni stavek, ki znotraj pesnitve, na
1.. 3. (2. B), 9. (5. B) in 17. (9. B) strani ni pravilen, saj slovenščina zahteva za
zanikanim glagolom predmet v rodilniku (»naključja«), to pa na 17. strani ni
bilo mogoče zaradi zveze z drugimi verzi in tako stoji pač v imenovalniku. Dru-
ga stvar je besedna igra na 18. (10. A) in 19. (10. B) strani: »rien... n'aura eu
lieu... que le lieu«. Prevod »ničesar... še ne bo... razen kraja kjer bo« skuša
po eni strani ohraniti paradoksalnost, po drugi pa tudi isti besedi v obeh verzih.
Seveda se prevajalec ni čutil zavezanega prejšnjim prevodom naslova, ki se nista
toliko ustalila, da bi se nanju moral sklicevati, poleg tega paje prvi preveč nepre-
cizen - čeprav zvočen - (Metanje kock nikoli ne ukine tveganja - Poniž), drugi
pa celo popolnoma zgrešen (Kockanje - Moder).
85
Stéphane Mallarmé
Met kock nikdar ne bo
odpravil naključja
PREDGOVOR
Želim si, da tega zapisa ne bi brali ali da bi nanj, ko ga preletite, kar pozabili;
veščemu Bralcu odkriva kaj malo takega, kar bi presegalo njegovo pronicljivost:
lahko pa zbega preprostega, ki bo moral prilagoditi svoj pc^ed prvim besedam
Pesnitve, da bi ga naslednje, postavljene kot pač so, mogle popeljati do zadnjih,
do celote, v kateri ni ničesar novega razen prostorskega branja. »Beline« prevze-
majo pomembnost nase in sprva presenečajo; verzifikacija jih je običajno zahte-
vala kot obkrožajočo tišino, tako da je pesem, lirska ali iz malo stopic, v sredini
obsegala približno tretjino lista: te mere ne presegam, le razpršujem jo. Papir na-
stopi vselej, koje podobe same konec ali ko se, vraščajoč se v sosledje drugih, po-
vrne; in ker ne gre tako kot ponavadi za pravilne zvočne poteze ali verze - raje za
prizmatične podrazdelitve Ideje - se besedilo v trenutku, ko se podoba pojavi in
ko njeno sodelovanje traja, v nekakšni natančni duhovni uprizoritvi postavi na
nestalna mesta, blizu in daleč od, podobnosti na ljubo, prikrite vodilne niti. Lite-
rarna prednost, če smem tako reči, te posnete distance, ki duhovno ločuje skupi-
ne besed ali besede med seboj, je, se zdi, ta, da gibanje bodisi pospešuje ali upo-
časnjuje, ga skandira in celo podreja sočasnemu gledanju Strani, vzete kot enota,
kar je drugje Verz ali popolna linija. Domišljija se bo pojavila in se brž spet raz-
pršila v skladu z gibljivostjo pisanja okrog fragmentarnih postankov poglavitne-
ga stavka, začetega že v naslovu in ki se nato nadaljuje. Vse se. skratka, dogaja
hipotetično; pripovedi se izogibamo. Dodajmo, da iz uporabe take razgaljene
misli z njenimi umiki, podaljšanji, pobegi ali celo s samo risbo, za tistega, ki želi
brati naglas, sledi partitura. Različne tiskarske črke v prevladujočem motivu ter
\ drugotnem in sosednjih narekujejo pomembnost glasovni moči, črtovje v sredi-
ni strani, zgoraj ali spodaj pa označuje, ali intonacija rase ali pada. Samo nekaj
zelo drznih smernic, posegov itd., ki so kontrapunkt te prozodije in so v stvaritvi,
ki nima predhodnika, še v elementarnem stanju: ne da bi ne cenil priložnosti za
skromne eseje - ni pa mi dovoljeno, da, če izvzamem posebno paginacijo ali
lastno izdajo, v Časniku, še zlasti ne v pogumnem, polnem naklonjenosti in
odprtem zanimivim poskusom, ravnam preveč rabi nasprotno. S Pesnitvijo, ki
sledi, bi pa vendarle rad pokazal, da je več od osnutka; da je v »stanju«, ki niti
najmanj ne prelamlja s tradicijo, in da njene predstavitve nisem prignal tako da-
leč, da bi koga oslepila: toliko da odpre oči. Danes - če od prihodnosti, ki bo od
86
tod sledila, ne pričakujemo ničesar ali pa malone umetnost - moramo rade volje
priznati, da poskus nepričakovano prispeva k značilnim in naši dobi tako dra-
gim iskanjem - k prostemu verzu in pesmi v prozi. Njuna združitev se dopolnju-
je pod nenavadnim vplivom, pod vplivom Glasbe, ki jo poslušamo na koncertu;
v njej vidim nekatera sredstva, za katera se mi zdi, da pripadajo Književnosti -
njih prevzemam. Zvrst, ki naj, ob izpovedih pesmih, postane sčasoma kot simfo-
nija, pušča nedotaknjen stari verz, do katerega ohranjam svoj kult in mu priso-
jam kraljestvo strasti in sanjarenj; na drugi strani pa bo to (kakor sledi) namenje-
no obravnavanju predvsem takšnih tém čiste in kompleksne domišljije ali inte-
lekta: nobenega vzroka ni, da iz Poezije izključimo njen edini vir.
87
88:
MET KOCK
89
90
NIKDAR
ĆETL D» VRŽEN V
VEČNIH OKOLIŠČINAH
Z DNA BRODOLOMA
91
BODISI
da
Brezno
belo
negibno
strašno
pod nagibom
brezupno ravnim
s krilom
svojim
že
92
prej padlim od bolečine vzdignjenja v let
in ki prekriva vrenje
reže do golega odskoke
prav v notranjost vsrkava
senco ki jo v globino je zagreblo to spreminjasto jadro
da bi prilagodilo
razponu
svojo zevajočo globino če je trup
ladje
nagnjene na en ali na drugi bok
93
GOSPODAR
na površju
sklepa
po tem požaru
da se
kot grožnja
edino Število ki ne more
omahuje
truplo za roko
raje
kot da bi igral
sivolas blaznež
partijo
v imenu valov
eden
brodolom to
94
zunaj davnih računov
kjer z leti pozabljeno krmarjenje
nekoč je zgrabil za krmilo
pri svojih nogah
enoglasnega obzoija
pripravlja
premika in meša
v pesti ki bi ga zadrgnila
usodi in vetrovom
biti nekdo drug
Duh
da bi ga vrgel
v vihar
potopil njegovo razdeljenost in gre ponosen
daleč od skrivnosti ki jo zadržuje
napade glavo
teče na podrejeno brado
naravnost od človeka
brez ladje
kjerkoli
nestvarne
95
prednik da ne razpre dlani
stisnjene
nad nekoristno glavo
zapuščina ki izginja
nekomu
dvoumnemu
bodočemu pradavnemu demonu
kije
iz ničnih pokrajin
zavedel
starca k temu najvišjemu spoju z veijetnostjo
on
njegova otroška senca
ljubkovana in zglajena in trudna in umita
zmehčana v valu in vama
pred trdimi zgubljenimi kostmi med deskami
rojen
iz radosti
moije poskuiša s prednikom ali prednik proti morju
nekoristno možnost
Zaroka
katere
brizgnjeni pajčolan utvare njen strah
se bo tako kot privid kretnje
opotekel
zdrsnil
blaznosti
96
NE BO ODPRAVIL SAMOTE
97
KAKOR DA
Preprost
tišini
v neki bližnji
se spreletava
98
namig
:\ it s posmehom
ali
skrivnost
strmoglavljena
razkričana
vrtinec veselja in groze
okrog prepada
ga ne zasuje
ne beži pred njim
in ziblje njegovo deviško znamenje
KAKOR DA
99
zbegano osamljeno pero
razen
100
da ga sreča ali oplazi polnočna kapa
in okamni
v žametu zmečkanem od mračnega krohota
to togo belino
smešno
v nasprotju z nebom
preveč
da bi z njo ne bil označen
neznatno
kdorkoli
pikri princ čeri
se z njo pokriva kakor z junaškim
nezadržnim vendar vsebovanim
v njegovem majhnem moškem razumu
v blisku
101
zaskrbljen
spokorniški dozorel
nem
Svetla in gosposka perjanica
na nevidnem čelu
se zaiskri
nato zasenči
zatemnjeno ljubko postavo
zvito kot sireno
z nestrpnimi poslednjimi luskami
102
smeh
da
ČE
vrtoglavice
pokončno
čas
bičanja
razcepljenimi
skala
lažni dvorec
takoj
izhlapel v meglice
kije neskončnosti
določil meje
103
BI BILO
zvezdno
BI BILO
slabše
IH'
\»V /1)7; manj
brez razlike vendar prav tako
104
ŠTEVILO
bi obstajalo
dragače kot razsuta blodnja agonije
bi se začelo in prenehalo
rojeno da zanikano in zaprto ko pojavljeno
slednjič
v neki v redkost razliti razsipnosti
bi se izračunalo
dokaz za vsaj eno vsoto
bi osvetlilo
NAKLJUČJE
Pade
pero
ritmična negotovost zloveščega
za pokop
v izvirne pene
nedavne od koder je planilo njegovo besnenje do vrhunca
o ve ne le ga
od identične nevtralnosti prepada
105
niCesar
od nepozabne stiske
ali bi se bil
dogodek
106
dopolnil za vsak nični izid
človeški
še ne bo
navadno povzdigovanje lije odsotnost
razen kraja kjer bo
nizko kakršnokoli pljuskanje kot da hoče rapršiti prazno dejanje
strmo navzdol ki bi če ne
s svojo lažjo
bilo ustvarilo
pogubo
ob bregu
nejasnega
kjer se topi vsa stvarnost
107
le
v višavah
morda
tako daleč da se neki prostor
108
že zliva z onostranstvom
brez koristi
zanj označene
nasplošno
glede na tako poševnost s tako nagnjenostjo
ognjev
proti
to je najbrž
Veliki medved tudi Sever
OZVEZDJE
mrzlo od pozabe in zastarelosti
ne tako
da ne našteva
na neko prazno in višjo ploskev
zaporednega sunka
zvezdno
skupnega računa ki nastaja
in čuje
dvomi
teče
sije premišljuje
preden se ustavi
na neki točki ki ga posveti
Vsaka Misel je Met Kock
109
Ameriška
metafikcija
Izbor poskuša predstaviti ameriško metafikcijo (lahko bi rekli tudi: postmodemi-
stično prozo) v vsej širini, kolikor je to sploh mogoče. Barthova 'fiction' očrtuje
eno skrajnost. Barthelmova - ta. ki jo predstavIjmo na tem mestu - drugo. Ker je
bil izbor omejen na krajše zgodbe, ki še dovoljujejo natis v revialni obliki, zago-
tovo manjkata vsaj dva avtorja (Gass, Pynchon). Opozoriti velja, da v slovenšči-
ni nimamo prevedenih knjig nobenega izmed omnjenih piscev, pri Barthu in Co-
overju gre menda za prve tiskane prevode. Dodatno gradivo za študije ameriške
metafikcije je tudi blok inovativne proze (Problemi 5/84) v izboru in prevodu
Branka Gradišnika.
John Barth
Naslov
Začeti v sredini, preiti sredino, bliže trem četrtinam narejenega, čakajoč na ko-
nec. Premišljujem, kako je že to grozljivo: brez strasti, abstrakcija, za, raz-. In
vse slabše bo. Lahko sploh nadaljujemo?
Zasnova in téma: v tem trenutku sveta so zamisli popačene, toda uspeh še ni us-
pešen. Konflikt, zaplet, nobenega viška. Najhujše še pride. Vse vodi k niču: pri-
hodnji čas; pretekli čas; sedanji čas. Perfect. Končno vprašanje je. Je nič lahko
osmišljen? Ni to končno vprašanje? Če ni, je konec pri roki. Dobesedno, kot je
bil. Ne prenesem več tega.
Mislim, da ona prihaja. Zgodba našega življenja. To je končni preskus. Poskušaj
zapolniti praznino. Z besedami ali več besedami, sicer bo jaz napolnil praznino s
tem samostalnik tukaj v moj prepozicijski objekt. Da, to je že rekla. In jaz mis-
lim. Kaj zdaj. Vse je bilo že izrečeno, sto in stokrat; sit sem tega tako kot ti; ni
kaj reči. Ne reci nič.
Kaj je novega? Nič.
Konvencionalen, vznemirljiv začetek. Oprosti, če oviram Napredek Književno-
sti. je rekla v tonu. kakor da pridevnik stavek namiguje na duhovito ironijo, a v
I K)
bistvu obupno in nepopolno skriva posmeh. Konflikt je vzpostavljen, četudi ne-
jasen v podrobnostih. Običajen konflikt. Preskočiva detajle. Kaj hočeš od mene?
Kaj bo zgodba tokrat? Ista stara zgodba. Samo mislila pogledati, če si še tukaj.
Prej. Kaj? Prenehaj prav tukaj. Prepozno. Ne moreva začeti znova? Kar je mini-
lo, je minilo, je večno prisotno. Prihodnost? Praznina. Vse to je le zapolnjevanje.
Vztrajaj.
Še tu. V kakšnem smislu? Med glagolniški pridevnik. Kaj naj bi to pomenilo? Si
mislila, da sem hotel zapolniti praznino? Čemu? Po drugi strani, zakaj pa ne?
Zakaj misliš, da nočem zapolniti praznine? In to naj bi bil pogovor. Želiš nada-
ljevati ali naj takoj prekineva? Odlaganje. Tudi meni tega ni mar. Končalo se bo
dovolj hitro, v vsakem primeru. Toda vse teže in teže postaja. Karkoli se zgodi,
konec bo mrtvaški. Enkrat vsaj se zares pogovoriva. Dialog ali monolog? Kaj je
bilo na začetku? Mene ne sprašuj. Kaj lahko rečeš tako pozno? Naj pomislim;
poskušam misliti. Ista stara zgodba. Ali. Ali? Tišina.
To ni tako slabo. Tišina. Še slabše stvari so. Imenuj tri. To, tisto, in drugo. Kak-
šna izbira. Kdo je rekel, da obstaja izbira?
Poskusiva znova. Prav to že ves čas počnem; razmišljam, medtem ko si ti prazni-
na. Zgodba Našega Življenja. Kakorkoli, to bi lahko bil zaključni zaplet. Konec
je lahko nasilen. To je bilo že rečeno. Komu mar? Naj bo konec praznina; kar-
koli je boljše kot to.
Včasih ni bilo tako slabo. Včasih je bilo lažje. Celo prijetno. Za koga? Za oba.
Narediti kaj? Zaplesti konflikt. Dovolj mi je tega. Kaj torej? Končati ta stavek,
če smem osvežiti neprijetno tèmo. To včasih sploh ni bil problem. Zdaj je nemo-
goče; ne morem zapolniti praznine. Ali nočem. O tem bova govorila, o najinem
obscenem verbalnem problemu? To bo najin zadnji pogovor. Čemu sploh govo-
riti? Si pozorna? Daj no, presekaj zdaj. Nikoli ne izzivaj obupanega človeka. Na-
daljuj, mimo, stavek z stavkom, kot recidivist. Kot kaj? Obče ime. Ali drugo
obče ime. Krepko se drži. Ali kroničen ponarejevalec, recimo; dosmrtno obsojen
na pero. Z drugimi besedami, smrt. Smisel, za božjo voljo! Ne še. Ponarejaj dalje.
Več kot polovica je že za nama, kot sem pripomnil na začetku: mladostna vital-
nost, nedolžna ekspozicija, pozitivna rast dejanja - vse to je za nama. Kako izu-
metničeni smo danes. Ignoriral jo bom, si je obljubil, in nadaljeval. V tej nehu-
mani, izčфani, dokončni pridevnik uri, ko je vsaka človeška vrednota postala
nevzdržna, in ne le ljubezen, spodobnost in lepota, temveč celo sočutje in razu-
mljivost, niso več kot eno ali dve subjektivni dopolnili za dokončanje stavka.
To daje zgodba? To je zgodba, je odgovoril ravnodušno, ali pa še bo, če jo avtor-
ju uspe končati. Brez ustavljanja misliš, domnevam? je vpadla. Ničesar ne mo-
rem končati; to je moja zadnja beseda. Čeprav te prekinitve sestavljajo zgodbo.
Stopnjujva konflikt naprej. Prosim, dovoli, da začnem znova.
Nekoč si bil zadovoljen z naključno posrečenimi izrazi in tehničnimi odtenki:
nepričakovna podoba, osvežujoče natančen izbor besede, dovršena primera, ki
ponuja v razmišljanje globlje in subtilnejše pomene; kakor dovršena primera.
Naj me, prosim, kdo ustavi. .Mi privlačen dialog, tako rekoč. Na primer?
Zakaj misliš da je, je vprašala, dolga deležniška zveza osupljive raznolikosti, zna-
čilnost funkcij dialoga v prozi devetnajstega stoletja, da izobraženci najine vrste
govorijo kol osebe v zgodbi? Vnašajoč celo dialoške dodatke, je dodala neje\ olj-
I I I
no nakremžena. Ne polagaj ji besed na jezik. Ista stara zgodba, še staromodna
povrhu. Celo če bi zapolnil praznino s svojim ničevim peresom? Nič novega ni v
tem, oblikovati dejstvo iz simbola. Je pa vsaj dobro za nekaj. Vsaka zgodba je
napisana z rdečim črnilom, da bi se oblikoval simbol iz dejstva. Ta misel je v ce-
loti blazna.
In bi zato lahko z njo opravila.
Nobenega oziranja zdaj. predaleč sv a šla. Vse je končano. Imenuj osem. Zgodba,
roman, književnost, umetnost, humanizem, humanost, jaz sam na sebi. Čakaj:
zgodba še ni končana. In ti in jaz. Howard? je zašepetala Martha, sarkazem seje
napel pod omahljivim nemirom v njenem pogledu, trepetavim, kot bi bila sebi
navkljub praznina, namenjena instrumentu v njegovi roki. Napet je bil, res;
umakni to stvar! In kaj trepetanje pomeni? Človek, ki ne zna prislavljati prislo-
vov, naj bi vsaj govoril spodobno.
Napet trenutek v razvoju zgodbe. .Ali veš, je izjavil pripovedovalec, da človek
nima pojma, še posebno danes ne. kako blizu je lahko konec, niti se ga nujno ne
zaveda, ko pride. Kdo lahko reče kako blizu je to vesolje popolnemu koncu. Ali
pa, vzemi dva človeka, v zgodbi, ki jo je nekoč bilo mogoče povedati. Ljubezen-
ske pustolovščine, književne vrste, tretja točka v seriji primerov, četrtič - vse
vzcveta in zamira, mar ne, od primitivnega in klasičnega prek izumetničenega in
baroka do abstraktnega, stiliziranega. dehumaniziranega, nerazumljivega, praz-
nina. In ti in jaz, Rosemary? Edward. Pretrgano! Potrpljenje. Pripovedovalcu se
posveti, da ga njegovo občinstvo ne ceni več. In obrnjeno. Toda malo vé on o
obče ime, mesece skriti v njeni kar pač že, pod luknjičasto bluzo. To je spodr-
sljaj. Pomen je isti. In ona jo izbrska ponoči, ko sanjam, se mi zdi. To ni noben
spodrsljaj. In ona jo gleda in vzdihuje, vsako noč je lahko quantum hujše. Bi naj
to bilo zabavno? Sveta je lahko konec pred tem stavkom ali konec življenja ne-
kega človeka pač. In ali nekoga drugega. Govorim metaforično. Je stavek kon-
čan? Skoraj. Nobenega govora o tem kako dolg bo stavek dokler ne pride do toč-
ke Zveni kot bi nekdo hotel zapolniti praznino. Čemu ves ta nesmisel?
Morda pa to ni nesmisel. Kakorkoli, tega bo zdaj konec. Kot je govoril pripove-
dovalec, stvari so že nekaj časa kaput in medtem ko nam je naš močni odpor do
tega priznanja lahko odpuščen, je dejstvo, da se to prekleto stoletje na primer,
približuje zarezi tretje četrtine in osebe v tej zgodbici, na primer, so prav tako že
prešle svoj vrh, kakor tudi drama. Skoraj izčrpano. Torej spustimo že zaveso, za
vraga. Čakaj čakaj. Ostale so nama še naslednje tri možnosti, vsaj v teoriji. Sra-
nje. Drži se, prezgodaj je še da bi zapolnil praznino. Upam, da bo to kratka zgod-
ba.
Krajša kot je videti. Videti je neskončna. Srečna bodi, da ni roman. Roman je
predikatni pridevnik, kot je nedolžna anekdota preteklih dni, koje življenje ime-
lo še kaj smisla in subjekt kopulativ no vezan s komplementom. Ni več tako, s
temi stvarmi, kot si brez dvoma pripomnila. Slišal sem, se mi zdi, omembo ne-
kih možnosti, treh po številu. Prva je pomlajevanje: ko postane izčrpana parodi-
ja same sebe, se forma morda lahko - torma Česa? Česarkoli - neprimitivno po-
vzdigne iz lastnega pepela. Utrudljivo upanje. Druga, gotovo bolj privlačna, toda
komaj verjetna v tem naprednem času je ta, da bo umirajoči to-kar-imaš na-
domeščen z vitalno novim: smrt romana in novele, je nadaljeval s pojasnilom, ne
112
pomeni nujno konca pripovedne umetnosti, niti ni nujno, da razkroj izrabljene
praznine zapolni to praznino.
Konec ene poti je morda začetek druge. Zelo koristno bo to zame. In morda od-
kriješ, da tudi revolucija ni tako brez krvi kot misliš. Bi poskusila? Nikoli ne iz-
zivaj človeka, ki mu je že vsega dovolj.
Zadnja možnost je začasna iznajdba, brez dvoma, je dalje trdil samozvani pripo-
vedovalec te tako-imenovane zgodbe, ne meneč se za sovražno nestrpnost občin-
stva, in vsak končan stavek je korak bliže koncu. Z drugimi besedami, pridoblje-
ni danje dan, kije za nami. Stvar stališča, mislim. Nadaljuj. Nadaljujem. Bil kdo
pozoren ali ne. Zadnja možnost je usmeriti se k skrajnosti, izčrpavanju, paralizi-
rajoč samozavest in pridevnik težo nagrmadene zgodovine... Nadaljuj. Nada-
ljuj. Usmeriti skrajnost proti njej sami. da bi se ustvarilo nekaj novega in vredne-
ga, jedro, iz katerega bi bilo nemogoče ustvariti nekaj novega. Kako zoprna mi-
sel. In moliti kako da to ustvarja analogije v domala vsakem umu. Do sem sva
prišla, kajne? Poglej kako daleč sva prišla skupaj. Ne moreva vztrajati do konca?
Mislim da ne. Vsak naslednji stavek je odveč. Razen če kdo verjame, da je do
konca še daleč; dejansko pa lahko pride vsak trenutek; čudim se, da že ni. Nikoli
ne pride, kadar kaj pričakuješ.
Tišina. Obstaja četrta možnost, se mi zdi. Tišina. Splošna omrtvelost. Samouni-
čenje. Tišina.
Zgodovinsko dejstvo in samozavedanje, je poudarjal, četudi neizbežna in celo
zelo vredna hvala, sta vedno usodna za nedolžnost in spontanost. Morda pridev-
nik obdobje Če v narodu, spretnost, ljubezensko razmerje, dodano na četrto toč-
ko ni nemogoče narediti tretje manj kot končno. V imenu trpečega človeštva ne-
haj s tem govorom. Končano je. In zgodba? Obstaja zaplet? Kam vodi vse to?
Nobenega viška. Tuje zgodba. Končal? Ne še čisto. Zgodba našega življenja. Za-
dnja beseda v prozi, v bistvu. Izbral sem perspektivo prvoosebnega pripovedo-
valca zato da bi preusmeril pozornost od posebnosti tehnike (tako kot običajno
neznosna samozavest, abstrakcija in praznina) na naravo in položaj pripovedo-
valca in njegove družabnice kljub očitni možnosti, da se na pripovedovalca in
njegovo družabnico zmotno gleda kot na pripovedovalca in njegovo družabnico.
Profesionalno tveganje. Tehnika je napredna, kot vidite, toda situacija, v kateri
so osebe, je konvencionalno drmatična. V tem primeru ima lahko eden od njiju
ali eden, ki se lahko ima za enega od njiju, raztegnjen govor v staromodnem sti-
lu, nabit z izrabljeno čustvenostjo? Seveda.
Začnem umirjeno, čeprav se moj glas lahko povzdigne, medtem ko nadaljujem.
Včasih se zdi, kot da bi stvari v trenutku lahko postale popolnoma drugačne in
vredne večjega občudovanja. Preklet naj bo ta čas, še vedno se zahteva moški, ki
je krepak, zanesljiv, hraber, sposoben, pridevnik in pridevnik. Še se zahteva žen-
ska, ki je živahna, širokogrudna, zvesta, nežna, pridevnik, pridevnik. Ta moški
in ta ženska sta tako verjetno kot ta dva v tej bedni zgodbi, in precej bolj realna.
To je kot bi živela v neki sobi najine hiše, katere vrat ne moreva najti, čeprav je
tako blizu, da slišiva zvok njunih glasov. Izkušnja ju je naredila razumna name-
sto ogorčena; spoznanje ju je omehčalo namesto zagrenilo; pri svojih štiridesetih
in petdesetih letih, celo pri šestdesetih sta bolj vedra in močna in bolj resnična
kot sta bila pri dvajsetih; do dvajsetletnikov gojita le prisrčno simpatijo. Torej?
113
Zakaj si para v tej zgodbi, tega moškega in žensko, ni tako lahko predstavljati?
Ljubi bog, ampak dovolj mi je že te duhovite ironije! Bolna od slabosti! Paralelna
fraza da bi se izpeljala zaporednost! Ta ideja zadnjega sredstva, mrtva je že v ma-
ternici, oprosti primeijavi. Lažna nosečnost, oprosti primerjavi. Naj me vrag. če
je to samo moja krivda. Priznaj sokrivdo. Kot vidiš, poskušam narediti nekaj s to
zmešnjavo; zato ta zgodba. Pridevnik v samostalniku! Ne izgubljaj razsodnosti.
Praviš mi, daje le govoriti samouničujoče, namesto da bi se pobral in to naredil:
toda ravno priznati kaj delam, medtem ko to delam, je bistvo. Samouničenje
predvideva zmagovalca, in kdo misliš, da je ta, če ne praznina? Edino ta zmaga
je ostala. Jasno? Naprej! Odprtih oči.
Ne. Edini način, da se pride iz labirinta ogledal je ta, da zapreš oči in iztegneš
roke. In biti vznesen nad drzno metaforo, predvidevam, kot primera.
Le v eno smer se lahko gre. Uf. Moramo narediti nekaj iz ničesar. Nemogoče.
Mistiki lahko. Ne le obrniti kontradikcijo v paradoks, temveč jo uporabiti,
nadaljevati z življenjem in delom. Ne stavi na to. Stavim na svoj kliše. Na tvoje-
ga tudi. Kaj naj bi to pomenilo? Nadaljuj s spodbijanjem; vsako zanikanje je
novi dih, vsaka beseda naju vodi bliže koncu.
Zelo dobro: napisati to domnevno končno zgodbo je oblika umetniške zapolni-
tve praznine ali umetniška oblika iste, če hočeš. Nočem. To, kar hočem reči, je -
ista ideja z drugimi besedami. .Alternative pripovedovalca so, kolikor lahko oce-
nim, zaporedja zadnjih besed, tako kot ostarela igralka, ki prireja poslovilne
predstave eno za drugo, ali dejanska praznina. In jaz mislim dobesedno zapolniti
praznino. Je to preskušnja? Toda prvo je prezirljivo samo po sebi, in slednje bo
zagotovo postalo prav tako, ko bo ostali svet zmignil z rameni in nadaljeval s
svojimi posli. Prav tako kot bi naredili ljudje če bi bila prislovna fraza očitno
analogne narave. Dejstvo je. pripovedovalec seje izpripovedal v kot, stanje stva-
ri je bolj tsk - tsk kot bu - hu, in ker je njegov položaj absurden, imenuje tudi
svet absurden. To, da nekaterim piscem manjka svinca v njihovih svinčnikih, pi-
sanja ne okrni. Na tem mestu sta se oba smejala sebi navkljub. Na tem mestu sta
oba izžarevala sovraštvo sebi navkljub. Vsaka ženska ima rezilo, skrito nekje ob
hlačnih podvezah. Torej razoroži jo, da tako rečem, ne kastriraj sam sebe. Na
tem mestu sta oba kljubovala sama sebi. Sva končno že prišla do bistva? Ne
povsem. Kjer je življenje, je tudi upanje.
Tu ni upanja. To ne deluje. Toda alternativa je v dopolnitvi alternative. To ni
nobena alternativa. Razen če si ene ne izmislim. Kar poskusi; nehaj govoriti o
tem, nehaj govoriti, nehaj! Nikoli ne izzivaj obupanega moža. Ali žene. To je
stvar, ki lahko zabije celo prv i del konvencionalne metafore v drugi del iste. Go-
vori, govori, govori. Da da. nadaljuj, mislim, da ni verjetno, da se bo književnost
kdajkoli uspešno kosala z abstrakcijo, kot kiparstvo na primer, je to dejstvo, res
pravi trenutek za oživitev te téme, padec, v tem je stvar, daj, pojasni izbrani raz-
log. Torej, ker sta les in železo naravno privlačna in sta stvarnost prvega reda.
medtem ko so besede preveč umetne, da bi začenjal z njimi, izmišljene izrecno
zato, da bi predstavljale. Nadaljuj, prosim nadaljuj. Nadaljujem. Ne drzni si.
Dobro, dobro, varjeno železo dela abstraktne vzorce recimo, in še vedno imaš
pravo železo, toda razvrsti besede v abstraktne vzorce in dobil boš nesmisel. Ne-
smisel je v redu. Na primer. Dalje, za vraga; vzemi linearno zgodbo, vzemi raz-
114
plet konflikta, vzemi tretji direktni objekt, vso to ropotijo, zelo možno da so to
zastareli pojmi, vsekakor so, brez dvoma nevzdržni v tej pozni dobi, brez vsake-
ga dvoma, toda v bistvu mi še vedno uravnavamo naša življenja po uri in kole-
darju na primer, in čeprav se letni časi vračajo, se naš smrtni človeški čas ne; po-
staramo se in utrudimo, premišljujemo o tem, kakšne so bile stvari včasih ali
kakšne bi lahko bile in kakšne so zdaj, in v bistvu, v bistvu postanemo zlovoljni
in obupani in brez pomagal in brez besed.
Nadaljuj. Nemogoče. Nadaljujem, prepozno zdaj, še en korak in opravila sva, ti
in jaz. Odlaganje. Dejstvo je, napeljuješ me na to, dejstvo je, da ljudje še vedno
živijo, revni in pusti in kratkotrajni kot so, bolj kratkotrajni kot misliš, in ljudje
imajo značaje in motive, ki jih bolj ali manj v zmoti ugibamo glede na njihovo
zunanjost, govor, obnašanje in drugo, ne poslušaš, nadaljuj torej, kaj pa misliš da
delam, ljudje se še vedno zaljubljajo, in odljubljajo, ja, za- in od-, in od- in za-, in
ugajajo eden drugemu, in žalijo eden drugega, a ni to resnica, in te stvari počnejo
v bolj ali manj konvencionalno dramatični obliki, staromodno ali ne, nadaljuj,
nadaljujem, in to, kar se dogada se bo književnost kdajkoli uspešno kosala z ab-
strakcijo, kot kiparstvo na primer, je to dejstvo, res pravi trenutek za ožipridev-
nikom. In to, draga moja, je tisto, za kar morajo pisci najti načine, da
bodo pisali v tem pridevnik pridevnik času že rečenega že rečenega isti samostal-
nik kot zgoraj, ali pa jih bo njihova, to se pravi naša, prekleta samozavest odved-
la, to se pravi nas odvedla, do - evo ga, reci takoj zdaj, bom, reci že enkrat v pre-
prosti angleščini, to je tisto, k čemur težim, jaz in moj prekleto razblinjeni samo-
stalnik porivava eden drugega, da bi zapolnila praznino.
Nasvidenje. Je končano? Ne znaš brati med vrsticami? En korak več. Nasvidenje
odlaganja, nasvidenje.
Praznina.
O Bog vejica studi se mi samozavest. Preziram to, do česar smo prišli; Gnusi se
mi najin gnusni gnus, najino mesto, najin čas, najin položaj, najina gnusna umet-
nost, ta že rečeno neizogibna zgodba. Praznina našega življenja. Skoraj končano.
Naj bo dénoument kmalu in nepričakovan, neboleč, če je mogoče, hiter vsaj,
predvsem pa kmalu. Zdaj zdaj! Kako, za svet božji, bo kdajkoli?
Prevedla Mirjana Želježič
Zgodba Naslov Johna Bartha je objavljena v knjigi Lost in the Funhouse (\96%),
s podnaslovom Fiction for Print Tape, Live Voice (Proza za tisk, magnetofonski
trak. iiv glas). Knjiga ni niti zbirka niti antologijski izbor tekstov, temveč so le-ti
združeni v zaporedju, ki naj bi mu sledil tudi bralec. Šele s celoto tega niza je
Barth dosegel želeni učinek; »celota je več kot seštevek njenih delov«, poudarja
avtor.
Čeprav Barthova inovativnost (glej podnaslov) ni (bila) osamljen primer, so nje-
gove audio-video »rešitve« v iskanju nove sporočilnosti proze doživele nemara
največji odziv. Barth je s prozo, posneto na trak, eksperimentiral od leta 1965,
začel je v elektronskem laboratoriju državne univerze v BufTalu (New York). Ta
načinje izključil nujnost prisotnosti pripovedovalca, poslušalcu pa omogočil po-
115
novno (večkratno) poslušanje kateregakoli odlomka. Teksti so napisani za eno
ali več predstavitvenih variant: tisk, monoakustično posnet glas avtoija, stereo
posnetek glasu v dialogu s samim sabo, avtoijev glas v živo, itd. Za nekatere
zgodbe Barth dopušča več predstavitvenih možnosti, vendar za vsako obstaja
preferenčni medij (za \aslov je to stereo posnetek s »posrednikom« - avtorjev
živ glas).
Sporočilnost audio tekstov se zgolj z branjem bistveno zmanjša: branje v tem pri-
meru pravzaprav pomeni »prevod« z nedopustnim ostankom. Besede so vplete-
ne v ritem, ki jim - kot v poeziji - daje nenavadno pomensko vrednost. Po-
membnost vizualnih predstav (črk, besed, stavkov) in »govora« z besedami neza-
polnjenih mest, ločil, ureditev besed v določene vizualne forme in tako dalje, se
nadomeščena z zvočnostjo teksta, ki bralca spremeni v poslušalca.
Barthova proza se dotika vprašanj estetike in literarne teorije/kritike; zanima ga
proces literarnega ustvarjanja, življenje zgodbe same, njena spekulacija; meta-
proza. Barthova tehnika ni zgolj hladen eksperiment, temveč kreira »literaturo
izčrpanih možnosti«, bistveno prispeva k poglabljanju tematskega kroga iskanje
- zapolnjevanje (praznine) - negacija - nič(nost) - absurdna situacija - (novo)
iskanje..., kar dokazuje tudi objavljeno besedilo.
Barthu najljubši način predstavitve Naslova poslušanje stereo posnetih glasov.
Glavna oseba je imaginarni pisatelj, ki se pogovarja s samim sabo. Zvočnika sta
postavljena na nasprotnih koncih dvorane (tako je bilo ob prvi predstavitvi na
Harvardu, 1967), Barth stoji med njima, in medtem ko se glasova dopolnjujeta
in si oporekata, ju on kritizira in izpolnjuje mesta, ki jih je v tekstu »izrezal« s
frazo »zapolniti praznino« ali z nesmiselnimi slovničnimi izrazi. (Npr. »Zapol-
nil bom praznino stem samostalnik tukaj v moj prepozicijski objekt.«) Tehnika
se ujema z vsebino, ker dramatizira nezmožnost izreči karkoli pomembnega.
Barth demonstrira težave, na katere naleti tisti, ki zapolnjuje praznino ničnosti z
zavedanjem, da on tega ne zmore, in s tem, da pričakuje od občinstva, da sámo
»zapolni praznino«, praznino tega naslova, tega stavka, umetnosti, civilizacije,
tega življenja.
M. Ž.
16
Woody Allen
Pripetljaj profesorja
Kugelmassa
Profesor humanističnih ved na City Collegu Kugelmass je bil že drugič nesreč-
no poročen. Daphne Kugelmass je bila teleban. Prav tako je premogel dva topo-
glava sinova iz zakona s prvo ženo Flo in bil do vratu v alimentih in vzdrževanju
otrok.
»Sem lahko vedel, da se bo končalo tako slabo?« je nekega dne potožil Kugel-
mass svojemu analitiku. »Daphne je obetala. Kdo bi pričakoval, da se bo napih-
nila kot žoga? Imela je nekaj denarja, kar samo po sebi ni ravno najpomembnejši
razlog, da se poročiš, vseeno pa ne škodi, posebno človeku z mojo srečo ne. Me
razumete?«
Kugelmass je bil plešast in poraščen kot medved, ampak imel je dušo.
»Moram srečati novo žensko,« je razpredal dalje. »Morda nisem videti ravno
partija, ampak potrebujen nežnost, potrebujem spogledovanja. Nisem vsak dan
mlajši, zato se, dokler ni prepozno, hočem ljubiti v Benetkah in izmenjavati sra-
mežljive poglede prek kozarca rdečega vina in sveče. Me razumete?«
Doktor Mandel seje presedel in pripomnil: »Novo razmerje ne bo rešilo ničesar.
Tako ste nerealni. Vaši problemi so veliko globlje.«
»In zgoditi se mora naskrivaj,« je nadaljeval Kugelmass. »Ne morem si privoščiti
druge ločitve. Daphne bi me uničila.«
»Gospod Kugelmass - «
»In ne sme biti katera s šole, ker tam dela tudi Daphne. Ni vsaka na šoli zares
mrha... ampak nekaj tistih iz mešanega razreda... «
»Gospod Kugelmass - «
»Pomagajte mi. Prejšnjo noč se mije sanjalo, da sem skakal po travniku s košaro
za piknik in na njej je pisalo MOŽNOSTI. Potem sem opazil, da ima luk-
njo.«
»Gospod Kugelmass, najslabše, kar lahko storite, je, da blodite. Preprosto - tu-
kaj izrazite svoja čustva in skupaj jih bova analizirala. Dovolj dolgo me že obi-
skujete, da veste, da ozdravitve čez noč ni. Pravzaprav sem analitik in ne čudo-
delec.«
»Potem verjetno potrebujem čudodelca,« je suho rekel Kugelmass in vstal s sto-
la. In prekinil svojo terapijo.
Nekaj tednov kasneje, ko sta se Kugelmass in Daphne motala po svojem stano-
vanju kot dva kosa starega pohištva, je zazvonil telefon.
»Bom jaz,« je rekel Kugelmass. »Halo.«
»Kugelmass?« je vprašalo. »Kugelmass, tukaj Persky.«
117
»Kdo?«
»Persky. Ali naj rečem Persky Veliki?«
»Oprostite?«
»Slišim, da vsenaokrog iščeš čudodelca, da vnese malo eksotike v tvoje življenje.
Ni tako?«
»Šššš«, je vzdihnil Kugelmass. »Ne odloži. Od kod kličeš, Persky?«
Zgodaj popoldan naslednji dan se je Kugelmass povzpel v tretje nadstropje raz-
padajočega bloka v Bushvvickškem predelu Brooklyna. Previdno stopajoč
skozi temo hodnika je našel vrata, ki jih je iskal, in pritisnil na zvonec. Še obža-
loval bom tole, si je mislil sam pri sebi.
Nekaj trenutkov kasneje gaje pozdravil nizek, suh, voskast človek.
»Ti si Veliki Persky?«
»Persky Veliki. Hočeš čaj?«
»Ne, jaz hočem romantiko. Hočem glasbo. Hočem ljubezen in lepoto.«
»Ampak čaja ne, a? Presenetljivo. O.K., sedi.«
Persky je odšel zadaj v sobo in Kugelmass je zaslišal zvok premikajočih se škatel
in pohištva. Persky se je znova pojavil, porivajoč pred sabo veliko stvar na
škripajočih majhnih kolesih. Odstranil je nekaj starih robcev, ki so ležali na
vrhu, in odpihnil prah. Bila je slabo lakirana poceni kitajska omara.
»Persky,« je vprašal Kugelmass, »kaj bo pa tole?«
»Poglej. Čudovita stvar. Sestavil sem jo lani za sestanek Pitijinih vitezov, a je
prišlo nekaj vmes. Žlezi noter.«
»Da jo boš lahko prebodel z meči ali kaj?«
»Vidiš kaj mečev?«
Kugelmass je napravil grimaso in se godrnjaje spravil v omaro. Ni mogel spre-
gledati para grdih kristalnih biserov, prilepljenih na neobdelano vezano ploščo
tik pred njegovim obrazom.
»Če je to kakšna šala... «
»Kakšna šala neki. Torej - tu je bistvo: če vržem katerikoli roman v omaro s
tabo, zaprem vrata in trikrat potrkam, se boš znašel v tisti knjigi.«
Kugelmass je dvomeče pokimal z glavo.
»Čudež,« je zatrdil Presky. »Moj izziv Gospodu. - In ne samo roman. Novela,
igra, pesem. Srečaš lahko katerokoli od žensk, ki sojo ustvarili najboljši pisatelji
na svetu. Katerokoli, ki si sanjal o njej. Ko boš imel dovolj, zakliči in poskrbel
bom, da boš v delčku sekunde nazaj.«
»Persky, si ti norec v domači oskrbi?«
»Pravim ti, da deluje,« je vztrajal Persky.
Kugelmass je ostal skeptičen. »Kar mi praviš, je - da me ta doma narejena luk-
njasta škatla popelje na sprehod, kakršnega si omenil?«
»Za dva desetaka.«
Kugelmass je pograbil denarnico. »Verjel bom, ko bom videl,« je zabevskal.
Persky je stlačil bankovca v žep in se obrnil k svoji knjižni polici. »Torej, koga bi
želel srečati? Sestro Carrie? Hester Prynne? Ofelijo? Morda katero od Bellowa?
Hej, kaj praviš na Temple Drake? Čeprav bi bila za možakarja tvoje starosti kar
velik zalogaj. . . «
»Francozinja. Hočem francosko ljubimko.«
118
»Nana?«
»Nočem plačevati za tisto.«
»Kaj pa Nataša iz Vojne in mira?«
»Rekel sem Francozinjo. Že vem! Kaj praviš na Emmo Bovary? To se mi zdi od-
lično.«
»Zgodilo se bo, Kugelmass. Zavpij, ko boš imel dovolj.«
Persky je zalučal v omaro paperback Flaubertovega dela.
»Si prepričan, da je varno?« je vprašal Kugelmass, ko je oni začel zapirati vrata
omare.
»Varno. Je sploh kaj varno na tem norem svetu?« Persky je trikrat kratko udaril
po omari in potem naglo odprl vrata.
Kugelmass je izginil. V istem trenutku se je znašel v spalnici hiše Charlesa in
Emme Bovary v Yonvillu. Pred njim je, obrnjena s hrbtom proti njemu, stala
prelepa ženska. Ne morem veijeti, si je mislil Kugelmass, strmeč \ doktoijevo
očarljivo ženo. To ne more biti res. Tukaj sem. Ona je.
Emma seje presenečeno obrnila. »Moj bog, prestrašili ste me,« je šepnila. »Kdo
ste vi?« Govorila je v enako odlični angleščini kot paperback.
To je preprosto pogubno, si je mislil. Potem ko se je zavedel, da je nagovorila
njega, seje predstavil. »Oprostite. Sem Sidney Kugelmass. S City Collega. Profe-
sor humanističnih ved. City College New York? Predmestje. Jaz - o. fant!!!«
Emma Bovary se je spogledljivo nasmehnila in vprašala: »Boste kaj popili? Ko-
zarec vina morda?«
Lepa je, je pri sebi ugotovil Kugelmass. Kakšen kontrast z jamskim človekom, s
katerim si delim posteljo! Nenadoma gaje prijelo, da svojo vizijo izriše z rokama
v zrak in ji pove, daje tip ženske, o kateri je sanjal vse življenje.
»D-da, malo vina,« je hripnil. »Belega. Ne, rdečega. Ne, belega. Naj bo belo.«
»Charlesa ne bo cel dan,« je spregovorila Emma z glasom, polnim igrive vablji-
vosti.
Ko sta spila, sta odšla na kratek sprehod po ljubkem francoskem podeželju.
»Vedno sem sanjarila, da se bo pojavil neki skrivnostni tujec in me rešil dolgoča-
sja tega robatega kmečkega življenja,« je dahnila Emma in mu stisnila roko. Sla
sta mimo male cerkve. »Všeč mije, kako si oblečen,« je zamrmljala. »Nikoli ni-
sem videla česa podobnega tukaj okrog. Tako... moderno je.«
»Temu pravimo obleka za prosti čas,« je odvrnil romantično. »Bila je po znižani
ceni.« Nenadoma jo je poljubil. Naslednjo uro sta prebila pod drevesom in si z
očmi pripovedovala globoko pomembne stvari. Potem se je Kugelmass dvignil.
Spomnil se je bil, da se mora sestati z Daphne pri Bloomingdalu.
»Moram iti, ampak bodi brez skrbi, pridem nazaj.«
»Upam,« je odgovorila.
Strastno jo je objel in vrnila sta se v hišo. Vzel je Emmin obraz v roke. jo še en-
krat poljubil in se zadri: »O. K.. Persky! Do pol štirih moram biti pri Blooming-
dalu.«
Počilo je in Kugelmass je bil spet v Brooklynu.
»No? Sem lagal?« je triumfalno vprašal Persky.
»Poslušaj Persky, pravkar zamujam zmenek z zmajem na Le.xingtonski aveniji,
ampak. . . kdaj lahko pridem spet? Jutri?«
19
»z zadovoljstvom. Samo dvajsetak prinesi. In ne omenjaj tega nikomur.«
»Aha. Poklical bom televizijo.«
Kugelmass je pomahal taksistu in oddrvel proti mestu. Njegovo srce je igralo.
Zaljubljen sem. je ugotavljal, sem čuvar čudovite skrivnosti. Česar pa se ni zave-
dal, je bilo to, da so prav v istem hipu učenci različnih razredov po deželi spraše-
vali profesorje: »Kdo je ta tip na stoti strani? Plešasti Žid poljublja madame Bo-
vary?«
Učitelj v Siou.\ Fallsu v Južni Dakoti je zavzdihnil in pomislil, Jezus tile otroci,
njihova trava in tripi. Le kaj jim pride na misel!
Daphne je bila v Bloomingdalovem oddelku s kopalniškimi pripomočki, ko je
ves zadihan pritekel Kugelmass. »Kje si bil?« je izstrelila. »Pol petih je.«
»Padel sem v prometno gnečo,« seje izgovoril Kugelmass.
Kugelmass je obiskal Perskyja naslednji dan in v nekaj trenutkih je bil že spet ču-
dežno prenešen v Yonville. Emma ni mogla skriti svojega zadovoljstva. Skupaj
sta prebila dolge ure, se smejala in pogovarjala o svojih različnih izvorih. Preden
je Kugelmass znova odšel, sta se ljubila. - Moj bog, spim z madame Bovary! si je
laskal Kugelmass. Jaz. ki em pogrnil na začetniškem tečaju angleščine.
Naslednje mesece seje Kugelmass mnogokrat »oglasil pri Perskyju« in razvil tes-
no in strastno zvezo z Emmo Bovary . »Pazi, da me vedno spraviš v knjigo pred
stodvajseto stranjo,« je Kugelmass nekega dne opomnil svojega čudodelca. »Mo-
ram se srečati z njo, še preden se obesi na tistega Rodolpha.«
»Zakaj?« je zanimalo Perskyja. »Ga ne moreš prekositi?«
»Prekositi njega? Zemljiški posestnik je. Nižje plemstvo. Ne znajo početi nič
drugega, kot zapeljevati in jahati konje. Meni se tip zdi kot obraz iz Women's
Wear Daily. S pričesko á la Helmut Berger. .Ampak za njo je on vroča stvar.«
»In njen možakar? Ne sluti ničesar?«
»Ničesar ne zna. Majhen šarlatanski dohtarček brez leska, deleč svojo usodo s
plešočo stenico. Do desetih se spravi v posteljo, potem pa si ona natakne plesne
čevlje. .. No, v redu... vidiva se kasneje.«
In vnovič seje Kugelmass skobacal v omaro in se pojavil na posestvu Bovaryje-
vih v Vonvillu. »Kako si kaj. sladkorček?« je nagovoril Emmo.
»Oh. Kugelmass.« je zasopla Emma. »S čim le se moram sprijazniti. Včeraj je
gospod Osebnost zaspal sredi deserta. Ravno sanjarim o Maximu in baletu, ko
nenadoma zaslišim smrčanje.«
»Že v redu. draga. Zdaj sem tu.« je imel izjaviti Kugelmass in jo objel.
Zaslužil sem nekaj takega, si je mislil, ko je vdihaval Emmin francoski parfum,
in zakopal nos v njene lase. Dovolj sem trpel. Preplačal še preveč analitikov.
Iskal do izmučenosti. - Mlada je in godna za možitev. In jaz sem tukaj, nekaj
strani za Léonom in ravno pred Rodolphom. S pojavljanjem v pravih poglavjih
lahko obvladam situacijo.
Tudi Emma ni bila nič manj srečna. Norela je od užitka; njegove zgodbe o noč-
nem Broadwaju. hitrih limuzinah in Hollywoodu in TV zvezdah so prevzele
mlado lepotičko.
»Še enkrat mi pripoveduj o O. J. Simpsonu.« je moledovala, ko sta s Kugelmas-
som postopala okoli cerkvice abbéja Bournisiena.
»Kaj lahko še povem? Zares velik igralec. Podira vse rekorde. Kakšni gibi! Ne
120
morejo ga ujeti.«
»In nagrade Akademije? Vse bi dala za Oscarja.«
»No. najprej te mora kdo sploh nominirati.«
»Vem. razložil si mi. Ampak prepričana sem, da znam igrati. Veijetno bi se mo-
rala naučiti še kakšno malenkost, dve... Morda s Strasbergom. Potem, če bi
imela pravega agenta... «
»Bomo videli, bomo videli. Govoril bom s Perskyjem.«
Ko je tisto noč Kugelmass spet sedel v Perskyjevem stanovanju, je prišel na dan
z idejo o Emminem obisku velemesta.
»Naj pomislim,« je nagubal čelo Persky. »Mogoče bi se dalo izvesti. Še bolj nore
stvari so se že zgodile.«
Seveda se nobeden od njiju ni spomnil, katere.
»Kje. hudiča, si ves čas?« je Daphne Kugelmass zalajala na moža, ko se je tisti
večer prikazal v stanovanju. »Se skrivaš s kakšno pobeglo mladoletnico?«
»Ja. seveda, ravno tak tip sem,« je zdolgočaseno odgovoril Kugelmass. »Bil sem
z Leonardom Popkinom. Razpravljala sva o socialistični agrikulturi na Polj-
skem. Saj poznaš Popkina. Obvlada tematiko.«
»Prav čuden si zadnje čase. Nekako odsoten. Ne pozabi na rojstni dan mojega
očeta. V soboto?«
»Že v redu,« je rekel Kugelmass in se odpravil proti kopalnici.
»Vsa moja družina bo tam. Pozdravila bova dvojčka. In bratranca Hamisha.
Lahko bi bil prijaznejši z njim - rad te ima.«
»V redu, dvojčka,«je zaklical Kugelmass in zaprl vrata kopalnice. Pretegnil seje
in globoko zajel sapo. Čez nekaj ur bom spet v Yonvillu, si je ponavljal. Pri lju-
bljeni. In če bo šlo po sreči, jo bom pripeljal s sabo. v New York.
Petnajst čez tretjo naslednji {»poldan je Persky znova izvedel svojo čarovnijo.
Kugelmass se je udejanjil pred Emmo, nasmejan in nestrpen. Upoštevaje Persky-
jeva strokovna navodila sta napregla Bovaryjevo kočijo, se trdno objela, zaprla
oči in štela do deset. Ko sta jih znova odprla, je kočija ravno zavijala skozi
stranski vhod na dvorišče hotela Plaza, kjer je Kugelmass že prej optimistično
rezerv iral razkošen apartma.
»Božansko! Vse je tako, kot sem si predstavljala,« je dahnila Emma, koje pople-
sala po spalnici in se nato zazrla skozi okno.
»Tamle je F. A. O. Schwarz. In tam Centralni park. Kje je Sherry? O, tam zadaj,
vidim. Božaaansko.«
Na postelji so ležali škatle z napisi Halston in Saint Laurent. Emma je odvila
prvo in navlekla na svoje idealno telo par žametnih kavbojk.
»Obleka je od Ralpha Laurena,« je razložil Kugelmass. »V nji boš videti kot mi-
lijon dolaijev. Pridi, punčka, daj nama poljubček.«
»Nikoli še nisem bila tako srečna!« je zacvilila Emma pred ogledalom. »Pojdiva
v mesto. Hočem videti Chorus Line. Guggenheima in tistega, kako mu je ime.
Jack Nisholson?, o katerem si tolikokrat govoril. Se vrti kaj njegovega?«
»Tega ne morem razumeti.« je izjavil profesor s Stanforda. »Najprej se pojavi
čudna oseba z imenom Kugelmass in potem Bovarjjeva izgine iz knjige! Bo že
121
držalo, daje bistvena lastnost klasikov v tem, da jih lahko prebereš tisočkrat, pa
zmeraj najdeš v njih kaj novega.«
Ljubimca sta preživela srečen konec tedna. Kugelmass je obvestil Daphne, da se
bo zaradi udeležbe na simpoziju v Bostonu vrnil v ponedeljek. Uživajoč vsak tre-
nutek sta z Emmo odšla v kino. obedovala v Kitajski četrti, obiskala diskoteko in
pozno ponoči zaspala ob TV filmu. V nedeljo sta se prebudila šele opoldan, si
šla ogledat Soho, se vrnila v Plazo in ob šampanjcu in kaviaiju čebljala do zore.
Zjutraj, ko ju je taksi vozil proti Perskyjevemu stanovanju, je Kugelmass pre-
mišljal, da je bilo sicer utrujajoče, a vredno napora. - Ne morem je prepogosto
pripeljati sem, ampak od časa do časa bo New York izvrstna zamenjava za Yon-
ville.
Pri Perskyju je Emma zlezla v omaro, varno razmestila svoje škatle z oblekami
in nežno poljubila Kugelmassa. »Prihodnjič pri meni,« je pomežiknila. Persky je
trikrat potrkal po omari. Zgodilo se ni nič.
»Hm,« je bleknil Persky in se popraskal za ušesom. Potrkal je še enkrat - brez
uspeha. »Nekaj mora biti narobe,« je zamrmral.
»Zafrkavaš se, Persky!« je skoraj zavpil Kugelmass. »Kako da ne deluje?«
»Brez panike. Si še tukaj, Emma?«
»Aha.«
Persky je poskusil znova, tokrat močneje.
»Še sem tu, Persky.«
»Vem, draga. Le sedi.«
»Persky, morava jo vrniti,« je zarezgetal Kugelmass. »Jaz sem poročen in-
... čez tri ure imam predavanje. Ta hip sem pripravljen zgolj na zanimivo zvezi-
co in na nič več.«
»Ne morem razumeti,« je godrnjal Persky. »Tako zanesljiv trik je bil.«
Storiti ni mogel ničesar. »Malce se bo zavleklo,« je razložil Kugelmassu. »Moral
bom razstaviti zadevo. Poklical te bom kasneje.«
Profesor Kugelmass je zrinil Emmo v taksi in jo znova nastanil v Plazi. S težavo
je odpredaval razredu. Telefoniral je Emmi in pa Perskyju, ki mu je povedal, da
bo najverjetneje trajalo nekaj dni, da bo oodkril in popravil napako.
»Kako je bilo na simpoziju?« gaje tisti večer pobarala Daphne.
»Odlično, odlično,« je odvrnil Kugelmass in si pržgal filter cigarete.
»Kaj je narobe? Napet si kot mačka.«
»Jaz? Traparija. Miren kot poletna noč in zdajle grem na sprehod.« Napotil seje
v Plazo.
»To ni v redu,« je rekla Emma. »Charles me bo pogrešal.«
»Pomiri se, sladkorček.« Kugelmass je bil ves sladek. Poljubil jo je, odhitel v ho-
telsko vežo, po telefonu ozmerjal Perskyja in se tik pred polnočjo vrnil domov.
»Popkin pravi, da cena ječmena v Krakówu že šest let ni bila tako stabilna,« je
informiral Daphne in se z medlim nasmehom spravil v posteljo.
Tako je trpelo ves teden. V petek zvečer je Kugelmass oznanil Daphne, da mora
iti še na en simpozij, tokrat v Syracuse. Pohitel je v Plazo, a drugi vikend ni bil
niti senca prvega. »Spravi me nazaj v roman ali pa se poroči z mano,« mu je za-
brusila Emma. »Medtem pa moram dobiti delo ali pa se vpisati v šolo. Celo
122
dnevno buljenje v televizor ni ravno nekaj fantastičnega.«
»Prav. Bova vsaj dobro uporabila denar. Tukaj ga porabiš na dan dvakrat toliko,
kolikor tehtaš.«
»Včeraj sem v Centralnem parku srečala producenta z Broadwaya in zdi se, da bi
mu ustrezala v projektu, ki ga pripravlja.«
»Kdo je ta klovn?« je vprašal Kugelmass.
»Nikakršen klovn ni. Občutljiv je. prijazen in simpatičen. Ime mu je Jeff Ne-
vem-kako in pričakuje nagrado.«
Popoldan se je Kugelmass prikazal pri Perskyju pijan.
»Pomiri se,« mu je svetoval Persky. »Še zbolel boš.«
»Pomiri se!? V hotelu me čaka oseba iz romana. Zdi se mi, da je žena najela
špiclja, da me zasleduje. In on mi pravi, pomiri se ! ! !«
»Dobro, dobro. Saj veš, da imamo težavico.« Persky se je splazil pod omaro in
začel rabijati z velikim kladivom.
»Kot divja žival sem,« je nadaljeval Kugelmass. »Skrivam se po mestu, z Emmo
sva sita drug drugega, da sploh ne omenjam hotelskega računa, ki je videti kot
državni proračun za obrambo.«
»In kaj naj naredim? To je svet čarovnije. V tem je razlika.«
»Razlika, čvekarija. V tisto malo francosko miš zlivam neveijetne količine dom
pérignona in jo zatrpavam s kaviarjem. Plus obleke. Plus profesionalne fotografi-
je, ki jih madame nenadoma potrebujejo za ne vem katero agencijo. Še več,
Persky: profesor Fivish Kopkind, ki predava primerjalno književnost in mi je že
od nekdaj zavidal, meje prepoznal kot občasno pojavljajočo se osebo v Flauber-
tovi knjigi.Odločen je iti k Daphne. Že vidim uničenje in zapor zaradi neplača-
nih alimentov. Zaradi prešuštva z Bovaryjevo me bo žena spravila na beraško
palico.«
»Kaj hočeš, da ti rečem? Delam dan in noč. Ne morem ti pomagati. Pravzaprav
sem čudodelec in ne analitik.«
V nedeljo popoldan se je Emma zaklenila v kopalnico in ni hotela več odgovar-
jati na Kugelmassova moledovanja. Kugelmass seje zazrl skozi okno in premiš-
ljeval o samomoru. Škoda, ker je prenizko, si je mislil, sicer bi se takoj vrgel.
Morda, če zbežim v Evropo in......Lahko bi prodajal International Herald
Tribune kot tiste mlade begavke.
Zazvonil je telefon in Kugelmass je mehanično dvignil slušako.
»Pripelji jo sem,«je bilo slišati Perskyja. »Mislim, daje zadeva popravljena.«
Kugelmassu je zaigralo srce. »Resno? Popravil si?«
»Bilo je nekaj s prenosom.«
»Persky, ti si genij. V trenutku bova pri tebi. Še prej.«
Ljubimca sta spet odhitela k čudodelcu in Emma Bovary je še enkrat sedla v
omaro. Tokrat brez poljuba. Persky je zaloputnil vrata, globoko vzdihnil in tri-
krat potrkal po lesu. Zaslišal se je pomiijajoč zvok, in ko je Persky znova poku-
kal v omaro, je bila prazna. Madame Bovary seje vrnila v roman. Kugelmass je
Perskyju stisnil roko.
»Končano je. Dobil sem lekcijo. Nikoli več. Prisegam.«
Ko je Kugelmass odhajal, je dal z gibom vedeti, da lahko Persky v kratkem pri-
čakuje novo kravato.
123
Tri tedne kasneje seje na vratih Perskyjevega stanovanja pojavil možakar z zme-
denim izrazom na obrazu. »O.K., Kugelmass,« je rekel Persky. »Kam tokrat?«
»Samo enkrat. Vreme je tako lepo. Nisem vsak dan mlajši. - Poslušaj, si bral
Portnoyevo tožbo? Se spominjaš O-pičke?«
»Višji stroški življenja. Cena je zdaj petindvajset dolaijev, ampak zaradi težavic
zadnjič ti ponujam prv ič zastonj.«
»Dober človek si,« je odvrnil Kugelmass, si počesal še tistih nekaj las, ki mu jih
je ostalo, in zlezel v omaro. »Deluje?«
»Upam. Nisem je uporabljal vse od zadnjič.«
»Seks in sanjaijenje.« se je oglasilo iz omare. »Česa vsega ne prestanemo zaradi
žensk!«
Persky je zalučal v omaro izvod Tožbe in trikrat potrkal.
Tokrat seje namesto značilnega zvoka oglasila medla eksplozija, sledilo ji je po-
kanje in snop isker. Perskyja je vrglo na hrbet; doživel je srčni napad in obležal
mrtev. Omara seje vžgala, zgorela. In cela hiša z njo.
Kugelmass je - ne vedoč za katastrofo - imel drugačne probleme. Ni bil presta-
vljen v Tožbo, sploh v nikakršen roman ne. Znašel se je v učbeniku stare špan-
ščine in se boril za življenje z besedo »tener« (»imeti«) - velikim nepravilnim
glagolom.
Prevedel Igor Bratož
»Madame Bovary , ć est moi.«
G.F.?, W.A.?
Woody Allen, Brooklyn, New York. Comedian. Writer. Actor. Film director.
Stvarnik trenutkov, v katerih se rabljeno in izrabljeno formalno ne sprevrača v
mistično dolgočasje stereotipa. Na poti od zgolj registracije in reprodukcije v
svet, katerega grobnica in maternica obenem je avtoriteta mitskega in vsezapre-
jajoča samo-ironija. Na poti v svet, iz katerega nam je naturalistično hlepenje po
»something more« sicer projicirano skozi prizmo fantastike (M.Š.:... moglo bi
se govoriti o njegovom nastojanju uspostavljanja jednog tipa angloameričke
»borhesovštine«.. . ). pa zaradi tega nikakor ni manj razberljivo. In naj pogleda-
mo ka(ko)rkoli - widescreen ali paperback - tudi v našem primeru se nam prej
ali slej ponuja in izpisuje .Allena označujoč atribut: uspeh urbanega židovskega
neuspeha.
V nasprotju z namigovanji zlonamernih antisemitističnih krogov moramo na
tem mestu zagotoviti, da The Kugelmass Episode ni izšla v National Jewish
Monthly, pač pa seje prvič pojavila v New Yorkerju. 7л zgodbo je 1978. Allen
prejel The O. Henry Award - prvo nagrado za najboljšo kratko prozo leta. Kla-
sik?
g. A.
124
Donald Barthelme
Bliskanje
Edward Connors seje po naročilu revije Folks pripravljal na pogovor z devetimi
ljudmi, ki jih je zadela strela. »Devet?« je rekel svojemu uredniku Penfieldu.
»Devet, deset,« je rekel Penfield, »saj je vseeno, a biti jih mora več kakor osem.«
»Zakaj?« je vprašal Connors in Pennfield je povedal, da naj bi prispevku pripad-
lo pet strani revije, in hoteli so vsaj dva od strele zadeta na stran, in še nekoga
posebnega za naslovno. »Nekoliko čudovitega,« je rekel Penfield, »lepo telo. saj
ni potrebno, da ti razlagam, nekoga s posebnim obrazom. In zadetega od strele.«
Connors je v Village Voice objavil oglas, s katerim je iskal ljudi, ki jih je zadela
strela, in bi bili o doživetju pripravljeni spregovoriti za tisk; takoj je začel preje-
mati telefonske klice. Izkazalo se je, da je precej ljudi, ki so klicali, imelo prade-
de in prababice, ki ih je prav tako zadela strela in jih navadno zbila s sedeža ka-
kega vprežnega voza na podeželski cesti leta 1910. Connors sije zapisal imena in
naslove, se dogovoril za intervjuje in poskušal iz ženskih glasov razbrati, če bi
katera izmed njih lahko bila, po revialnih merilih, čudovita.
Connors je bil poročevalec deset let in svoboden novinar pet, vmes pa šest let
človek za stike z javnostjo pri Topsyjevem Olju v Midland-Odessi. Kot poroče-
valec je bil zavzet, zanesljiv, premalo plačan, zaljubljen v svoje delo, specialist za
poslovne novice, mož, kije vedel, kaj bi bilo treba narediti z zemeljskim plinom,
z nuklearno energijo, ki seje spoznal na vse od kronskih draguljev do šolske kre-
de in kije klobuk odlagal na kartotečno omaro v svoji pisarni.
Ko ga je žena opozorila, da navsezadnje ne zasluži dovolj (resnično!), je odšel k
Topsyju, čigar mož za stike z javnostjo je že več let metal rabljene papirnate rob-
čke okoli sebe. Koje podpisal za Topsyja, se mu je dohodek potrojil, kupil je šti-
ri zmerno drage obleke, užival (kratkotrajno) spoštovanje svoje žene, svoj čas pa
je zapravljal v pisanju neveijetno puščobnih poročil o firminih početjih ali govo-
rov, ki so hvalili svobodno iniciativo, za generalnega direktoija družbe, E. H.
Ludwiga, imenovanega Hrošč, okroglega, družabnega zapovednika, ki ga je imel
zelo rad. Ko gaje zapustila žena in odšla s profesionalnim tenisačem iz Deželne-
ga pomladnega kluba, seje odločil, da si spet lahko privošči revščino, in odpove-
dal je pri Topsyju, najel temačno stanovanje, obrnjeno na dvorišče, na Lafayet-
tovi ulici v New Yorku in si začel krpati dohodke s pisanjem najrazličnejših
člankov, ocen plošč klasične glasbe za High Fidelity, potopisov za Times (Zna-
menite plaže Portugalske), poročil za Penthouse (Trojni funkcionar). Vsake na-
loge seje lotil s pametjo, dobrim vpogledom, prenikavostjo in okusom. Bilo mu
je petinštirideset let, slabo je živel in zanimal seje za ljudi, ki jih je zadela strela.
Prvi, ki gaje intervjuval, je bil osemintridesetletni krovec Burch. ki ga je strela
zadela februarja 1978 in je nemudoma postal Jehovina priča. Rekel je: »To je
bilo nekako najboljše, kar meje doletelo v življenju.« Bil je miren, čeden moški z
125
na kratko, po vojaško postriženimi svetlimi lasmi, kije živel v elegantnem stano-
vanju krepkih sivih in ijavih barv ; Connorsu se je zazdelo, da se je tu vmešal
strokovnjak za notranjo opremo.
»Vračal sem se z dela.« je rekel, »in guma mije počila. Nebo seje začelo temniti
in hotel sem zamenjati kolo še pred dežjem. Snel sem kolo in ravno hotel natak-
niti rezervnega, koje strašno počilo in ležal sem na hrbtu sredi ceste. Orodje mi
je zbilo trideset metrov daleč, našel sem ga sredi polja. Fant v volkswagnovem
tovornjaku je ustavil tik za mano. skočil ven in mi povedal, da meje zadelo. Ni-
sem mogel slišati, kaj govori, oglušel sem, a pomagal si je z rokami. Odpeljal me
je v bolnišnico in tam so me preiskali, niso mogli verjeti - nič opeklin, ničesar, le
gluhost, ki je trajala približno oseminštirideset ur. Mislil sem si, da nekaj dolgu-
jem Gospodu, in tako sem poslal Priča. In naj vam povem, da je moje življenje
od tega dne -« Zaustavil se je in iskal pravo besedo. »Svetlo. Resnično svetlo.«
Burch je imel pradeda. ki ga je tudi zadela strela in ga zbila s prednjega sedeža
vprežnega voza na podeželski cesti v Pensilvaniji leta 1910, a kolikor je mogel
reči, ni šlo za nikakršno dedovanje. Connors je pripeljal revialnega fotografa in
taje Burcha slikal naslednjo sredo. Bilje zelo presenečen, redkokdaj seje srečal s
toliko svetlobe. Stanovanje je zapustil s celimi kupi literature Jehovinih prič.
Zatem je Connors govoril z žensko, ki se je pisala MacGregor, in jo je strela za-
dela, ko je sedela na ogradi železniške postaje Cold Spring, New York; dobila je
opekline tretje stopnje na rokah in nogah. Nosila je plastificiran dežni plašč, ki
jo je, tako se ji je zdelo, nekako zvaroval ali pa tudi ne, ni bila prepričana. Ta
skušnja jo je napeljala k skrbnemu premisleku o njenem življenju, čeprav zanjo
ni imela religiozne razsežnosti, in rekla je, da so nastale pomembne spremembe.
(Bliski spremenijo stvari, si je Connors zapisal v beležnico.) Poročila se je z mo-
škim, s katerim se je sestajala dve leti; obotavljala se je, a izkazalo se je, da je
naredila prav. Z Martvjem sta imela hišo v Garrisonu, New York, kjer je Marty
prodajal nepremičnine, in ona je odpovedala pri Estée Lauder, ker je bila pot v
službo, po kateri seje vozila že vse od 1975, preprosto preutrudljiva. Connors se
je dogovoril za fotografiranje. MacGregorjeva je bila prijetna in privlačna (oble-
ka srnje barve, črne svilene nogavice), vendar, si je mislil Connors, nekoliko pre-
stara za naslovno stran.
Naslednjega dne gaje poklical nekdo, kije bil slišati mlad. Njeno ime je bilo Ed-
wina Rawson, in strela jo je zadela na Novo leto 1980, ko seje sprehajala po goz-
du s svojim možem Martyjem. (Dva Martvja v istem članku? je pomislil namrš-
čeni Connors.) Nenavadno, je rekla, njeno prababico je prav tako zadela strela in
jo zbila s prednjega sedeža vprežnega voza na podeželski cesti blizu Iowa Cityja
leta 1911. »Ampak nočem v časopise,« je rekla. »Mislim, tja zraven vseh teh
zvezd ročka in filma. Saj nisem Olivia Newton-John. Če pišete knjigo ai kaj take-
ga-«
Connors je bil očaran. Še nikoli ni srečal koga, ki se ne bi hotel pojaviti v revi-
ji Folks. Bilje tudi nekoliko vznemirjen. Videl je čisto spodobne novinarje, ki so
poslali presenetljivo nečloveški, če jim je kdo zavrnil prošnjo za intervju. »No.«
je rekel, »ali bi lahko vsaj govorila? Obljubim, da vam ne bom vzel preveč časa.
in. veste, loje precej pomembna izkušnja, da te zadene strela - ni jih dosti, ki se
jim je to zgodilo. Morda vas zanima, kako so se počutili drugi. . « »V redu.« ie
126
rekla, »vendar ni nič s stvarjo, če se ne odločim drugače.« »Velja.« je rekel Con-
nors. Moj bog, ta misli, daje zunanje ministrstvo.
Edwina ni bila le nekoliko čudovita, temveč tudi rahlo krasna, vredna fotografije
v sredini revij, kakršne so Vogue, Life, Elle, Ms., Town and Country, katereko-
li. O bog. je pomislil Connors, toliko načinov je, da te zadene strela. Bila je oble-
čena v kavbojke in anorak in bila je čudovito, čudovito črna - upoštevanja vre-
den plus, je avtomatično pomislil Connors, revija seje poskušala izogibati bledi-
ci. S seboj je nosila primerek Varietvja (ni igralka, si je rekel, prosim, ni igralka)
in ni bila igralka, temveč je delala seminarsko nalogo iz Varietyja za potrebe štu-
dija medijev na newyorški Univerzi. »Bog, rada imam Variety,« je rekla »Cel
kup robatosti je na srednjih straneh.«
Connors se je odločil, da »Ali bi se poročila z menoj?« ni ravno primeren nago-
vor nekomu, ki ga prvič vidiš, a bila je težka odločitev.
Bila sta v Bradleyevi kavarni na Univerzitetnem trgu v Villagu, v kavami, ki jo
je Connors občasno uporabljal za intervjuje zaradi njene topline in prisrčnosti.
Edwina je pila Beckovega in Connors, od strele zadet, se je oprijemal vodke s
tonikom. Sprosti se, si je prigovarjal, pol popoldneva imava. Bil je otrok, je re-
kla, dve leti star, fantek, Martyjev. Marty je prišel iz Kalifornije in tam zapustil
delo sistemskega analitika pri Wameijevih komunikacijah, dobro se je potegnil
iz brozge. Connors ni imel pojma, kaj je počenjal sistemski analitik: šel s tokom?
Narobe pri Martyju, je rekla, je bilo to, daje bil nezrel, sistemski analitik in bel.
Priznavala je, da ji je pomagal z umetnim dihanjem usta na usta, ko jo je zadela
strela, in ji tako morda rešil življenje; obiskoval je namreč tečaj prve pomoči, to
je sodilo k njegovemu previdnemu, na vse pripravljenemu, belčevskemu načinu
življenja. Ničesar nima proti belcem, je rekla Edwina s toplim nasmeškom, proti
zajcem, kot jih črni včasih imenujejo, a priznati je treba, da so goljufiva rasa. Po-
glejte funkcionarje, je rekla, značilen primer. Connors se je vmešal z nekaj po-
znavalskimi opombami, ki so mu preostale od njegovega članka za Penthouse, in
poskušal obdržati njeno pozomost pri drugem Becku.
»Ali je spremenilo vaše življenje, ko vas je zadelo?« je vprašal Connors. Namrš-
čila seje in pretehtavala. »Je in ni,« je rekla. »Da sem se znebila Martyja. je že v
redu. Zakaj sem se poročila z njim, ne bom nikoli vedela. Zakaj seje on poročil z
mano. ne bom nikoli vedela. Trenutek poguma, ki se ne bo nikoli ponovil.«
Connors je videl, da se zelo zaveda svoje lepote, njeno stališče do pojavljanja v
reviji je bilo upravičeno - kdo je to potreboval? Ljudje bi kopali naftne vrtine v
pesek za to žensko, v gluhi noči bi se s cistemo pripeljali k črpalki in natočili dva
tisoč galon tuje nafte, pisali bi čeke brez pokritja in ustanavljali Piramidni klub z
gizdavim upravnim poslopjem iz marmorja in zlata, postavljenim na Bahnhof-
strasse v Ziirichu. Kaj je lahko ponudil on?
»Ali mi lahko poveš nekaj več o tem. kako si se počutila, ko te je zadelo?« je
vprašal in se trudil, da bi mislil na posel. »Da,« je rekla Edwina. »Sprehajala sva
se - bila sva na posestvu njegove mame v Connecticutu, blizu Madisona - in
Marty seje spraševal, ali naj se vpiše v tečaj za odvajanje kajenja, kadil je Kent,
cele zaboje Kenta. Rekla sem mu. ja. ja. stori to! in bum! strela. Ko sem prišla k
sebi. sem se počutila, kot da mi v prsih gori, popila sem sedemnajst kozarcev'
vode. pogoltnila sem jih, mislila sem. da je z mano konec. Bila sem tudi brez
127
obr\i. Pogledal sem se v ogledalo, obrvi mije požgalo. Res je bilo smešno, mor-
da me je polepšalo.« Ko si jo je ogledoval od blizu, je Connors opazil, da so nje-
ne obrvi pravzaprav temne dramatične zareze z barvico za obrvi. »Si bila kdaj
manekenka?« je vprašal, nenadoma navdihnjen. »Tako se preživljam,« je rekla
Edwina, »tako vzdržujem malega Zacharyja, poglej v Sunday Times .Magazine,
delam za Altmana. za Machyja. videl boš mene in tri bele piške, ponavadi na
oglasih za spodnje perilo...
Duša zgori, je pomislil Connors, ko vanjo udari strela. Brez glasbe bi bil svet po-
mota, je rekel Nietzsche. Ali ni tako? Connors, ki ni bil glasbenik (pač pa pozna-
valec goslanja od Pinchasa Zuckermana do Eddieja Southa, 'temnega angela vio-
line', 1904-1962), seje z vsem srcem strinjal. Je bliskanje glasba, v kakršni se
poskuša Bog? To je vredno pozornosti, je Connors pomislil, poskus je napačen
po definiciji, ker je Bog po definiciji popoln.. . Bliskanje je nenadoma postalo
coup de theátre in poželenje po slavi? Connors se je spraševal, če lahko zapoje
pesem, ki bi kaj pomenila čudovitemu ožganemu bitju pred njim.
»Pasavecje edina žival razen človeka, ki seje loteva gobavost.«je rekel Connors.
»Počasni, prijazni pasavec. Predstavljam si gobavega pasavca, belega kot sneg, z
zvončkom okoli vratu, kako se poganja preko Teksasa od El Pasa v Big Spring.
Srce mi poka.«
Edwina se je zastrmela v njegove prsi, kjer je strto srce utripalo v svoji kostni
kletki. »Človek, ti si sentimentalni davkoplačevalec.«
Connors je pomignil natakarju za novo pijačo. »Bilo je približno leta 1880, koje
svetniški pasavec prekoračil Rio Grande in stopil v Teksas,« je rekel. »Prinašal
je svoje sporočilo veliki državi. Njegovo sporočilo je bilo, zmečkajte me na va-
ših avtocestah. Spremenite moj oklep z devetimi obroči v lepo lakirane košare za
vaše vrtičke, podstrešja in počitniške hišice. Opazujte me, kako nerodno kora-
kam prek vaših pustih savan, ki jih bogatim s svojimi izmečki najboljše kakovo-
sti. V nekaterih delih Južne Amerike pasavci zrastejo do skoraj poldrugega metra
v dolžino in lahko poučujejo v osnovnih šolah. V Argentini - «
»Ti si nor, dečko,« je rekla Edwina in ga potrepljala po roki.
»Da,« je rekel Connors, »bi šla v kino?«
Film je bil »Moskva ne verjame solzam«, modna reč. Connors, ki mu je Edwina
naselila obe polovici možgan, je nato intervjuval moža po imenu Stupple, ki ga
je strela zadela v aprilu 1970 in seje zato včlanil v ameriško nacistično stranko,
natančneje v Horst Wessel Post 66 v Newarku, ki je imela, z njim vred, tri člane.
Ne morem ga uporabiti, je pomislil Connors, zapravljam čas. a vseeno je vestno
zapisoval v notes cele strani zlobe, ki si je dala opraviti z židovsko vero in z do-
mnevno genetično podrejenostjo črncev. Čudovito, kaj si ti fantje nikoli ne izmis-
lijo česa novega? Connors se je spominjal, da je prav to, skorajda v enakih bese-
dah, poslušal od služabnika Velikega Zmaja iz shreveportskega klana, človeka,
zabitega kakor kopalna kad. leta 1957 v restavraciji Dew Drop v Shreveportu,
kjer niso imeli slabih rebrc v omaki. Stupple, ki si je trak za in-
tervju, kije potekal k dvosobnem stanovanju nad usihajočim štiristeznim kegljiš-
čem v Newarku, prek kariraste fianelne srajce nadel nacistični trak, je Connorsu
postregel z danskim žganjem, zamrznjenim v ledene kocke; poplaknila sta z zelo
dobrim japonskim pivom. ».Ali ne boste potrebovali fotografije?« je Stupple kon-
128
čno vprašal in Connors je izmikajoče dejal, »Veste, mnogo ljudi zadene stre-
la. . . «
Ko je poklical Edwino iz govorilnice, je izvedel, da ni dosegljiva za večeijo.
»Kako se počutiš?« jo je vprašal, zavedajoč se, da je vprašanje nenatančno -
pravzaprav je hotel izvedeti, če je zadetost od strele pri njej kaj napredovala ali
pa je šlo le za enkratno presvetlitev - in vznejevoljila ga je njegova nezmožnost,
da bi nadzoroval potek zgodbe. »Utrujeno,« je rekla, »Zach je veliko prejokal,
pokliči me jutri, morda lahko kaj narediva. .. «
Penfield. urednik pri Folksu. gaje poklical, ko seje vrnil na Lafayettovo ulico.
»Kako gre?« je vprašal. »Ne razumem še,« je rekel Connors, »kako deluje. Spre-
minja ljudi.« »Kaj je tu treba razumeti?« je rekel Penfield. »En-dva-tri-hvala-ti,
imaš koga za prvo stran? Imamo čudovite posnetke posameznih bliskov, vidim
štiri, ki se spuščajo iz naslova na gostem, škrlatnem nebu, in ta drobni, toda
čudoviti obraz, ki gleda v bliske -« »Črna je,« je rekel Connors, »s škriatno boš
imel težave, ne bo dovolj kontrasta.« »Bo pa nežno,« je rekel Penfield navduše-
no, »bogato in nežno. Blisk bo poskrbel za živahnost. Prijetno bo.«
Prijetno, je pomislil Connors, kakšna beseda za zadetost od strele.
Connors je poskušal priti stvari do dna - je strela poboljšala ali poslabšala prejš-
nje lastnosti in mnenja, in kakšna je bila učinkovitost terapije z elektrošoki, če
gre za terapijo? - in govoril je z menihom trapistom, ki ga je strela zadela leta
1975. koje delal na poljih pri PifTardu, newyorška opatija. Ko mu je predstojnik
dal dovoljenje, da govori s Connorsom, je postal mali plešasti menih zelo zgovo-
ren. Connorsu je povedal, da je bil edino, za kar ga je meniški red resnično pri-
krajšal. rock glasba. »Zakaj?« se je retorično vprašal. »Prestar sem za to glasbo,
to je za otroke, vem, in vi to veste, kaj bi še govorila. Ampak rad jo imam. pre-
prosto jo imam rad. Ko pa meje zadela strela, mije skupnost kupila tale Sony-
jev walkman.« Ponosno je pokazal Connorsu malo napravo z drobnimi slušalka-
mi. »Posebna odveza. Najbrž so mislili, da sem bil tako blizu smrti, da lahko ne-
koliko prekršijo pravila. Preprosto rad ga imam. Ste že kdaj poslušali Avtomobi-
le?« Koje stal v polju pese z rjavo oblečenim menihom, je Connors začutil globi-
no njegove sreče, in spraševal se je, če ne bi moral premisliti svojega odnosa do
krščanstva. Ne bi bilo tako slabo preživljati svojih dni v ruvanju repe na toplem
soncu ob poslušanju Avtomobilov, nato pa se umakniti v celico in prebirati sve-
tega Avguština ob spremljavi Roda Stewarta in В-52's.
»Gre za to.« je rekel Connors Edwini tiste noči pri večerji, »da ne razumem
prav, kaj je povzročilo spremembo. Goli strah? Hvaležnost, da si preživel?« Bila
sta v italijanski restavraciji, imenovani Da Silvano, na Šesti blizu Houstona, in
jedla sta tortelline v belem soku. Mali Zachary, krepki dveletnik, je sedel v viso-
kem stolčku in poizkušal grižljaje priloge. Edwina je imela popoldne snemanje
in ni bila dobro razpoložena. »Ista prekleta stvar,« je rekla, »jaz in tri bele piške,
človek bi mislil, da bo vsaj enkrat drugače.« Potrebovala bi naslovnico pri Vogue
in reklamo za parfume, je rekla, potem bi bilo vse urejeno. Konkurirala je za
Hasish prd časom, vendar je niso sprejeli, in spraševala seje, če jo je njen agent
(Jerry Francisco) resnično podpiral. »Pridi,« je rekla Edwina, »zmasirala ti
bom hrbet, nekoliko slab si videti.«
Connors je pozneje intervjuvel še pet ljudi, zadetih od strele, in odkril nekaj ne-
129
navadnnih reči, med njimi fanta, nemega od rojstva, ki je, ko ga je zadelo, začel
govoriti občudovanja vredno francoščino; njegovega pradeda je prav tako zadela
strela in ga zbila z lojtmika v Britaniji leta 1909. V svojem članku je Connors to
doživetje popisal kot »nepopisno«, uporabil je besedo, ki jo je sovražil in preziral
vse življenje, o bliskanju je spregovoril kot o milosti in šel je tako daleč, da je
omenil Svetega Duha. Penfield je brez obotavljanja črtal celo poglavje, rekoč (in
bilo je res), da bralci Folksa nimajo radi »hecov« in poudaril, daje besedilo tako
ali tako predolgo zaradi posebne strani, ki jo je dobila Edwina, na njej nosila
obleko, ki jo je oblikovala Marv McFadden, in videti je bila, kakor je rekel Pen-
field, skorajda fantastična.
Prevedel Andrej Blatnik
-O-
Donald Barthelme, rojen 1931, avtor knjige za otroke, dveh romanov in - če se
ne motimo - desetih knjig kratkih zgodb. Romana sta Snow White, 1967, in The
Dead Father, 1975, najbolj pomembne zbirke kratke proze pa City Life, 1970,
Sadness, 1972, Guilty Pleasures. 1974, retrospektivna Sixty Stories, 1981, in
Overnight to Many Distant Cities. 1983, iz katere smo izbrali tudi objavljeno
zgodbo. Taje za Barthelmovo pisanje najbrž precej netipična, čeprav ne manjka
njegove značilne blage ironije: je namreč povsem korektna newspaper story, ni-
kjer ni drobcev, ki bi jih bilo treba šele povezati v celoto. Ker se, če jo seveda ho-
čemo tako brati, lahko predstavi tudi kot 'le' časopisna zgodba, si v skladu s
postmodernističnim nagibom 'pisanja o pisanju' tudi za predmet obravnave je-
mlje žumalizem. S svojo lahkostjo, ki pa je ne bi bilo nedopustno, s Kundero,
poimenovati: neznosna, predstavlja eno skrajnih točk s široke pahljače Barthel-
movega pisanja, in tako istočasno sodobne kratke zgodbe.
Barthelme je redni sodelavec revije New Yorker, doslej je bil, kolikor nam je
znano, v slovenščini natisnjen dvakrat, obakrat s po eno zgodbo v Problemih
(9/83, 5/84). Ker je v tej številki o njem in tudi o knjigi Prek nočiv mnoga daljna
mesta govor še drugje, bodi dovolj.
(A. B.)
0
Robert Coover
Dejanje s klobukom
Sredi odra: prazna miza.
Vstopi človek, oblečen kot čarovnik, v črnem ogrinjalu, s črnim svilenim klobu-
kom. S širokim zamahom se odkrije občinstvu, elegantno se pokloni.
Aplavz.
Razkazuje notranjščino klobuka. Prazen je. Potrese ga. Popolnoma prazen je.
Položi klobuk na mizo, s krajci navzgor. Iztegne dlani prek klobuka, zaviha si
rokave in pokaže zapestji, tleskne s prsti. Poseže noter in izvleče zajca.
Aplavz.
Zaluča zajca v zaodije. Znova tleskne s prsti nad klobukom, poseže noter in iz-
vleče goloba.
Aplavz.
Zaluča goloba v zaodije. Tleskne s prsti nad klobukom, poseže noter in izvleče
še enega zajca. Brez aplavza. Naglo stlači zajca nazaj v klobuk, tleskne s prsti,
poseže noter, izvleče drug klobuk, prav takšen, kakršen je ta, iz katerega je prišel.
Aplavz.
Položi drugi klobuk ob prvega. Tleskne s prsti nad novim klobukom, potegne
ven tretji klobuk, kije natanko tak kot prva dva.
Rahel aplavz.
Tleskne s prsti nad tretjim klobukom, potegne ven četrtega, spet enakega. Brez
aplavza. Ne tleskne s prsti. Pogleda v četrti klobuk, izvleče petega. V petem naj-
de šestega. Zajec se pojavi v tretjem klobuku. Čarovnik izvleče sedmi klobuk iz
šestega. Zajec iz tretjega klobuka potegne drugega zajca iz prvega klobuka. Ča-
rovnik potegne osmi klobuk iz sedmega, devetega iz osmega, ko zajca vlečeta
druge zajce iz drugih klobukov. Povsod so klobuki in zajci. Na odru je nora
zmešnjava klobukov in zajcev.
Smeh in aplavz.
Čarovnik razburjeno zbira klobuke in jih tlači, enega v drugega, priklanja se,
smehlja se publiki, zajce meče v zaodrje po tri, štiri hkrati, smehlja se. priklanja.
To je obupen boj. Najprej je težko biti prepričan, da tlači klobuke in meče zajce
hitreje, kot se obnavljajo. Priklanja se, tlači, meče, smehlja se, poti se.
Smeh narašča.
Počasi zmeda pojenjuje. Zdaj je samo še majhen kupček klobukov in zajcev.
Zdaj ni več zajcev. Končno ostaneta samo še dva klobuka. Čarovnik, poten od
napora, hlastajoč za zrakom, se opoteče k mizi z dvema klobukoma.
Rahel aplavz, smeh.
Čarovnik si obriše čelo s svilenim robčkom, zmedeno strmi v preostala klobuka.
Robček spravi v žep. Pogleda v en klobuk, nato v drugega. Oklevaje poskusi za-
131
tlačiti prvega v drugega, vendar zaman. Poskuša spraviti drugega v prvega, a
prav tako neuspešno. Šibko se nasmehne občinstvu. Brez aplavza. Spusti prvi
klobuk na tla in skače po njem, dokler ga ne potepta. Zbaše poteptani klobuk v
pest, ponovno ga poskuša stlačiti v drugega. Še zmeraj ne gre.
Rahlo negodovanje, nepotrpežljiv aplavz.
Tresoč se od skrbi čarovnik poravna prvi klobuk, položi ga na mizo s krajci na-
vzgor, drugega potepta na tleh. Pograbi ga in ga obupno poskuša namestiti v prvi
klobuk. Ne, ne prilega se. Razdražen se zasuka in zaluča drugi klobuk v zaodrje.
Glasno negodovanje.
Otrpne. Prebledi. Vme se k mizi z obema klobukoma, s prvim v dobrem stanju,
obrnjenem s krajci navzgor, z drugim, še zmeraj poteptanim. Poražen opazuje
klobuka. Povesi glavo, kot da bo tiho zajokal.
Sikanje in negodovanje.
Smehljaj nenadoma razsvetli čarovnikov obraz. Poravna drugi klobuk in si ga
trdno namesti na glavo, prvega pa pusti na mizi s spodnjo stranjo navzgor. Zleze
na mizo in izgine v klobuku z nogami naprej.
Presenečen aplavz.
Čez čas se čarovnikova stopala pokažejo iz klobuka na mizi, nato noge, nato
trup. Zadnja je čarovnikova glava, ki obdrži na sebi prvi klobuk, ko se dvigne z
mize. Čarovnik se odkrije občinstvu in pokaže, daje klobuk prazen. Drugi klo-
buk je izginil. Globoko se prikloni.
Navdušen in dolg aplavz, odobravanje.
Čarovnik si znova natakne klobuk, potolče po njem, stopi za mizo. Ne da bi pre-
maknil klobuk, seže navzgor, tleskne s prsti, izvleče zajca iz vrha klobuka.
Aplavz.
Zaluča zajca v zaodije. Tleskne s prsti, izvleče goloba iz vrha klobuka.
.Malce aplavza.
Zaluča goloba v zaodrje. Tleskne s prsti, izvleče ljubko pomočnico iz vrha klo-
buka.
Presenečen, vendar navdušen aplavz in žvižgi.
Ljubka pomočnica nosi visok zelen klobuk s perjem, tesno zeleno majico, maj-
hne zelene hlačke, črne mrežaste nogavice, visoke zelene pete. Sramežljivo se na-
smiha ob žvižgih in ploskanju, odskaklja z odra.
Žvižganje in klici, aplavz.
Čarovnik poskuša sneti klobuk, vendar je ta trdno nataknjen. Stresa in zvija se v
borbi s klobukom.
Zmeren smeh.
Boj se nadaljuje. Zvijanje. Grimase.
Smeh.
Končiio čarovnik zaprosi za dva prostovoljca iz občinstva. Dva velika mišičasta
moška iz občinstva stopita na oder. v zadregi se smehljata.
Rahel aplavz in smeh.
Eden od njiju zgrabi klobuk, drugi pograbi čarovnikovo nogo. Previdno povleče-
ta. Klobuk ne popušča. Potegneta močneje. Še zmeraj se drži. Zdaj potegneta z
vso silo, obraza jima zardevata. vratne mišice se jima napenjajo in utripajo. Ča-
rovnikov vrat se raztegne, gre na dvoje: POP! Možaka se prevrneta vsaksebi, za-
132
kotalita se na nasprotne strani odra, eden s telesom, drugi s klobukom s čarovni-
kovo odtrgano glavo.
Kriki groze.
Možaka stojita, prepadena strmita v svoj dosežek, grabita se za usta.
f 'reščanje in kriki.
Obglavljeno telo vstane.
Vreščanje in kriki.
Zadrga na sprednji strani obglavljenega telesa se razpre, pojavi se čarovnik. Tak
je kot prej, isto črno ogrinjalo in črn svilen klobuk nosi. Uplahnjeno brezglavo
telo zaluča v zaodrje. Glavo in klobuk zaluča v zaodrje. Možaka zavzdihneta z
brezmejnim olajšanjem, streseta z glavama, kot da bi bila popolnoma zinedena,
šibko se nasmehneta, vrneta se v občinstvo. Čarovnik sname klobuk in se priklo-
ni.
Divji aplavz, vpitje, odobravanje.
Ljubka pomočnica, še zmeraj v zelenem kostumu, nosi kozarec vode.
Aplavz in žvižgi.
Ljubka pomočnica se odzove žvižgom s sramežljivim smehljajem, kozarec vode
postavi na mizo, uslužno stoji poleg. Čarovnik ji poda klobuk, pomigne ji, naj ga
poje.
Žvižganje se nadaljuje.
Ljubka pomočnica se nasmehne, ugrizne v klobuk, počasi žveči.
Smeh in precej žvižganja.
Vsak ugriz v klobuk poplakne z vodo iz kozarca, ki ga je prinesla s seboj. Kon-
čno klobuk popolnoma použije, razen ozkega svilenega traku, ki ga pusti na
mizi. Zastoka, pogladi se po nekoliko izbočenem trebuhu.
Smeh in aplavz, razburjeno žvižganje.
Čarovnik povabi mladega podeželana v občinstvu, naj pride na oder. Mladi po-
deželan sramežljivo pristopi, okorno se spotika ob svojih velikih stopalih. Zme-
den je in zelo mu je nerodno.
Glasen smeh in žvižganje.
Mladi podeželan stopi z eno nogo na drugo, zardel strmi v svoje roke, ki mu živ-
čno trepetajo.
Smeh in žvižganje narašča.
Ljubka pomočnica se mu približa, materinsko ga objame. Fant skloni glavo, po-
stavi se najprej na eno nogo, nato na drugo, vije roke.
Še več smeha in žvižganja.
Ljubka pomočnica se prostodušno ozre po občinstvu, poljubi mladega podežela-
na na lice. Fant poskoči kot popaijen, spotakne se ob lastne noge in pade na tla.
Huronski smeh.
Ljubka pomočnica mu pomaga na noge, dviguje ga s prijemom pod pazduhama.
Fant, ves na trnih, se nemočno upira in heheta.
Smeh t kot prej).
Čarovnik potrka na mizo. Ljubka pomočnica izpusti histeričnega podeželana,
smehljaje se vrne k mizi. Fant negotovo obstoji, s hrbtiščem dlani si obriše nos,
posmrkne.
Zmeren smeh in aplavz.
133
čarovnik poda ljubki pomočnici ozki svileni trak s klobuka, ki ga je pojedla.
Stlači si trak v usta, žveči s premislekom, z nekaj težavami pogoltne, zadrgeta.
Pije iz kozarca. Smeh in vzklikanje se spremeni v pričakujoče šušljanje. Čarov-
nik zgrabi ljubko pomočnico za tilnik, upogne ji glavo z operjenim klobukom
med kolena. Sprosti prijem in glava ji skoči nazaj v pokončen položaj. Čarovnik
počasi ponovi dejanje. Nato dejanje hitro ponovi štirikrat ali petkrat. Sprašujoče
gleda ljubko pomočnico. Njen obraz je rdeč od napora. Premišlja, nato strese z
glavo: ne. Čarovnik znova porine njeno glavo proti kolenom, sprosti prijem, da
se glava vme v pokončen položaj. To ponovi dvakrat ali trikrat. Sprašujoče gle-
da ljubko pomočnico. Ta se nasmehne in prikima. Čarovnik potegne zmedenega
mladega podeželana za ljubko pomočnico in ga povabi, naj poseže v njene ozke
zelene hlačke. Mladi podeželan je neverjetno zbegan.
Spet glasen smeh in žvižganje.
Mladi podeželen obupan poskuša pobegniti. Čarovnik ga prestreže in ga znova
porine za ljubko pomočnico.
Smeh itd. 'kot prej).
Čarovnik zgrabi podeželanovo roko in jo na vso silo porine ljubki pomočnici za
hlačke. Mladi podeželan zmoči hlače.
Histeričen smeh in žvižgi.
Ljubka pomočnica se zmrdne. Čarovnik, smehljajoč se, izpusti mučno zbegane-
ga podeželana. Ta potegne roko ven. V njej najde čarovnikov čmi svileni klo-
buk, popolnoma cel, z ozkim svilenim trakom vred.
Divji aplavz, topotanje, smeh in odobravanje.
Čarovnik prostodušno pomežikne občinstvu, v trenutku jih utiša, povabi mlade-
ga podeželana, naj si nadene klobuk. Fant sramežljivo skloni glavo. Čarovnik vz-
traja. Fant plašno, z bedastim izrazom, dvigne klobuk na glavo. Voda se izlije,
steče mu po glavi in ga zmoči.
Smeh, aplavz, divje žvižganje.
Mladi podeželan, popolnoma osramočen, spusti klobuk in poskuša steči z odra,
a ljubka pomočnica mu stoji na nogi. Spotakne se in pade na obraz.
Smeh itd. 'kot prej)
Podeželan se ponižan po trebuhu odplazi z odra. Čarovnik, ki se od srca smeji,
skupaj z občinstvom, zaluča ljubko pomočnico v zaodrje, s tal pobere klobuk.
Obriše ga ob rokavu, dvakrat ali trikrat ga potolče, z elegantnim zamahom si ga
vme na glavo.
Spo.štljiv aplavz.
Čarovnik se postavi za mizo. Pozorno obriše del prostora na mizi. Odpiha prah.
Poseže za klobukom. Vendar je ta znova nepremičen. Vročično se bojuje s klo-
bukom.
Blag smeh.
Zahteva prostovoljca. Prideta ista možaka kot prej. Eden naglo zgrabi klobuk,
drugi zgrabi čarovnikovo nogo. Silovito povlečeta, a zaman.
Smeh in aplavz.
Prvi možakar zgrabi čarovnikovo glavo za čeljusti. Videti je, kot da čarovnik
ugovarja. Drugi možak si ovije čarovnikove noge okoli pasu. Obadva povlečeta s
silovitim naporom, lica jima pordečijo, žile na sencih utripajo. Čarovnik iztegne
134
jezik, roke brezupno frfotajo.
Smeh in aplavz.
Čarovnikov vrat se raztegne. Vendar se ne prelomi. Zdaj je dolg več decimetrov.
Možaka si zelo prizadevata.
Smeh in aplavz.
Čarovnikovi očesi se v svojih jamicah razpočita kot mehurček.
Smeh in aplavz.
Končno se vrat pretrga. Možaka se prekobalita s krvavim tovorom vred v različ-
ne smeri odra. Občinstvo zavzdihne v očaranem pričakovanju. Prvi možak se
postavi na noge, zažene glavo in klobuk v zaodije, pohiti na pomoč drugemu
možaku. Skupaj razparata uplahnjeno telo. Ljubka pomočnica se prikaže.
Presenečen smeh in navdušen aplavz, žvižganje.
Ljubka pomočnica vrže uplahnjeno obglavljeno telo v zaodrje. Možaka si jo po-
željivo ogledujeta in namigujeta občinstvu z nekoliko obscenimi gibi.
Naraščajoč smeh in spodbudni žvižgi.
Ljubka pomočnica povabi enega izmed možakov, naj ji poseže za ozke zelene
hlačke.
Divje žvižganje.
Oba možaka se poželjivo poženeta, spotakneta drug ob drugega in padeta na tla
kot kup nesreče. Ljubka pomočnica namigne občinstvu.
Naraščajoče žvižganje.
Možaka si stojita iz oči v oči, besna. Prvi pljune v drugega. Drugi pahne prvega,
prvi mu vrne, zbije drugega na tla. Drugi se postavi pokonci, udari drugega v
nos. Prvi se zvije, obriše si kri z nosa, drugega boksne v želodec.
Glasno odobravanje.
Drugi se zmedeno opoteče, zruši se na tla, držeč se za trebuh. Prvi ga silovito
brcne v obraz.
Odobravanje in nekaj smeha.
Drugi se oslepljen dvigne, njegov obraz je pohabljen, čežana. Prvi ga porine k
steni, udari s kolenom v dimije. Drugi se upogne, oslepljen od bolečine. Prvi
udari drugega s hrbtiščem dlani za uho. Drugi se zvali na tla, mrtev.
Daljše odobravanje, aplavz.
Prvi možak se zahvali za aplavz s samozavestnim priklonom. Podrgne si členke.
Ljubka pomočnic se mu približa, materinsko ga objame, ozre se po občinstvu.
Daljši aplavz in žvižganje.
Možak se zareži in objame ljubko pomočnico na nematerinski način, ona pa
pred občinstvom hlini presenečenje.
Vzklikanje in smeh, divje žvižganje.
Ljubka pomočnica se otrese možaka, nastavi mu zaobljeno zadnjico in se pripo-
gne, roke ima na kolenih, lepo oblikovane noge iztegnjene. Možak se zareži ob-
činstvu, poboža zeleno odeto zadnjico ljubke pomočnice.
Divje vpitje itd. (kot prej)
Možak poseže v tesne zelene hlačke ljubke pomočnice, zavije oči in se obsceno
zareži. Ona se nakremži in odmakne zadnjico.
Možak potegne roko izza hlačk ljubke pomočnice, izvleče čarovnika v črnem
ogrinjalu s črnim svilenim klobukom.
135
Uragan presenečenega aplavza.
Čarovnik se globoko prikloni, odkrije se občinstvu.
Daljši navdušen aplavz, odobravanje.
Čarovnik zaluča ljubko asistentko in prvega možaka v zaodrje. Preišče drugega
možaka, ki leži mne\ na odru. Razpara ga in pojavi se mladi podeželan, zardel
in zbegan. Mladi podeželan se ponižan po trebuhu odplazi z odra.
Smeh in žvižganje, še več aplavza.
Čarovnik zaluča uplanjeno telo drugega možaka v zaodrje. Ljubka pomočnica se
znova prikaže, smehlja se. oblečena kakor prej; v visok zelen klobuk s peijem.
tesno zeleno majico, zelene hlačke, mrežaste nogavice, visoke pete.
Aplavz in žvižganje.
Čarovnik pokaže notranjščino klobuka občinstvu, ljubka pomočnica pa kaže na
čarovnika. Dvakrat ali trikrat potloče po klobuku. Prazen je. Klobuk položi na
mizo in povabi ljubko pomočnico, naj stopi vanj. Ona tako naredi.
Krepak aplavz.
Ko popolnoma izgine, čarovnik iztegne dlani preko klobuka, zaviha si rokave in
pokaže zapestji, tleskne s prsti. Poseže noter, izvleče zelen čevelj z visoko peto.
.Aplavz.
Zaluča čevelj v zaodije. Spet tleskne s prsti nad klobukom. Poseže noter, izvleče
drugi čevelj.
.Aplavz.
Zaluča čevelj v zaodrje. Tleskne s prsti nad klobukom. Poseže noter, izvleče dol-
go mrežasto nogavico.
.Aplavz in posamezni žvižgi.
Zaluča nogavice v zaodije. Tleskne s prsti nad klobukom. Poseže noter, izvleče
drugo čmo mrežasto nogavico.
.Aplavz in posamezni žvižgi.
Zaluča nogavico v zaodrje. Tleskne s prsti nad klobukom. Poseže noter, izvleče
visoki klobuk s peijem.
Močnejši aplavz in žvižganje, topotanje.
Zaluča klobuk v zaodije. Tleskne s prsti nad klobukom. Poseže noter, išče.
Nekaj smeha.
Izvleče zeleno majico, pokažejo z velikim zmagoslavjem.
Navdušen aplavz, vpitje, žvižganje, topotanje.
Zaluča majico v zaodije. Tleskne s prsti nad klobukom. Poseže noter. Išče. Od-
soten, zamišljen pogled.
Izbruh smeha.
Izvleče zelene hlačke, pokaže jih z elegantnim gibom.
Velikanski aplavz in odobravanje. Žvižgi.
Zaluča zelene hlačke \ zaodije. Tleskne s prsti nad klobukom. Poseže noter.
Daljše iskanje. Zvok klofute. Naglo izvleče roko, na obrazu izraz presenečene
bolečine, pogleda noter.
Smeh.
Iz klobuka se pokaže glava ljubke pomočnice, mulasto užaljena.
Smeh in aplavz.
S težavo izvleče roko iz klobuka, nato še drugo. Opira se na rob klobuka in zvi-
136
ja in stresa, doider iz klobuka ne pogleda gola dojka.
Aplavz in divji žvižgi.
Druga dojka: POP!
Se več aplavza in žvižganja.
Izvije se do pasu. Godrnja in prizadeva si, vendar ne more osvoboditi bokov.
Ganljivo, vendar negotovo, pogleda čarovnika. Ta vleče, vendar je očitno trdno
zagozdena.
Smeh.
Ljubko pomočnico zgrabi pod pazduhami in se z nogami opre na klobukove
krajce, povleče. Zaman.
Smeh.
S silo ljubko pomočnico zbaše nazaj v klobuk. Znova išče. Glasna klofuta.
Smeh narašča.
Čarovnik vrne zvenečo klofuto.
Smeh močno naraste, nekaj negodovanja.
Čarovnik poseže v klobuk, izvleče golo nogo. Spet poseže noter, izvleče roko.
Vleče za roko in nogo, vendar pri vsem naporu ne more izvleči preostanka.
Sekaj negodovanja, nekaj žvižganja.
Čarovnik nelagodno pogleda občinstvo, zatlači roko in nogo nazaj v klobuk. Poti
se. Išče v klobuku. Izvleče golo zadnjico ljubke pomočnice.
Izbruh odobravanja in divjega žvižganja.
Nelagodno se nasmehne občinstvu. Obupno vleče za golo zadnjico, a preostanek
ji noče slediti.
Pojemajoče žvižganje, naraščajoče negodovanje.
Potlači zadnjico nazaj v klobuk, obriše si pot s svilenim robčkom.
Glasno, neprijazno negodovanje.
Spravi robček v žep. Postaja živčen. Zgrabi klobuk in tolče po njem, stresa ga. Še
enkrat ga postavi na mizo, s krajci navzgor. Zapre oči, kakor da bi se zaklinjal.
dlani iztegne nad klobuk. Večkrat tleskne s prsti, previdno poseže noter. Išče.
Glasen tlesk. Nemudoma izvleče roko, jezen, presenečen. Zgrabi klobuk. Škripa-
joč z zobmi, razjaijen, vrže klobuk na tla, skoči nanj z obema nogama. Nekaj se
drobi. Strašen, prediren krik.
Kriki in vpitje.
Čarovnik, prepaden, pobere klobuk, pogleda vanj. Prebledi.
Divji kriki in vpitje.
Čarovnik previdno položi klobuk na tla, poklekne predenj, popolnoma bled in
zelo prizadet. Tiho zahlipa.
Jok. stokanje, vpitje.
Čarovnik se zgrbi ob klobuku, krčevito zahlipa. Prvi možak in mladi podeželan
se plaho, resnobno prikažeta iz zaodija. Bleda sta in preplašena. Nelagodno po-
gledata v klobuk. Odskočita v grozi. Zgrabita se za usta, obrneta se stran in bru-
hata.
Jok. vpitje, bruhanje, obtožbe umora.
Možak in podeželan zvežeta čarovnika in ga odvlečeta.
Jok. hlastanje za zrakom.
Možak in podeželan se vrneta, previdno dvigneta poteptani klobuk, in ga, neob-
7
viadane se tresoč, odneseta v zaodije, držeč ga stran od sebe.
Kratko naraščanje joka. hlastanja za zrakom, stokanja, nato usihanje do tišine.
Podeželan se splazi na oder, sam, postavi lepak pred mizo in se zazre v publiko,
nato se potrt odplazi.
DEJANJE JE KONČANO
VODSTVO OBŽALUJE, DA
POVRAČILA VSTOPNINE NE BO
prevedel Andrej Blatnik
Na prvi strani knjige s čudnim naslovom Pricksongs & Descants nas pričaka del-
ček slike Hieronymusa Boscha Sedera smrtnih grehov, na zadnji pa moški me-
lanholičnega obraza, na moč podoben Branetu Bitencu; na preprostem starin-
skem stolu sedi pred zastekljenimi vrati, skozi katera preseva mila svetloba. Zr-
calo na steni ne odseva nič razpoznavnega. Moški, ki plašno zre naravnost v oko
fotografskega aparata, je Robert Coover. avtor knjige, eden izmed štirih 'velikih'
ameriške metafikcije (Barth, Barthelme, Coover, Gass). Že s svojo prvo knjigo,
The Origin of the Brunists (1966). je zbudil precejšnje zanimanje in zanjo prejel
nagrado Williama Faulkneija za roman leta. Leta 1986 je izšla knjiga The Uni-
versal Baseball Association, J. Henry Waugh, Prop., naslednjega leta pa zbirka
'fikcij' Pricksongs & Descants. Cooveiju je kot prvemu od inovativnih piscev us-
pelo združiti korenine modernizma - Beckett, nedvomno - s prvinami, ki so bile
všečne tudi širši publiki. To je proza, kije brez pridržkov v svojo strukturo spre-
jela postopke numerične pojavnosti, zakone številčnih zaporedij in ponavljajoče
se - ob drobnih variacijah - events, dogodke, pripetljaje. Pri tem pa se v brez-
brežni mrežnici števil ta pisava ne izgubi, ohrani znamenja svojega časa, ki se re-
prezentirajo predvsem v blagi ironiji (blagi? nekateri pasusi so vendar prav
okrutni! - a saj ves čas vemo, da gre vendar samo za fiction... ), da o negotovosti
in poljubnosti možnih izpeljav iz posameznih situacij niti ne govorimo. Knjiga
Pricksongs & Descants je vsekakor ena temeljnih knjig sodobne ameriške kratke
proze, edina možna konkurenca je Barthova Lost in the Funhouse; objavljena
zgodba, v originalu naslovljena kot The Hat Act, paje uvrščena v več, če že ne v
večino, ameriških antologij sodobne kratke proze.
(A. B.)
138
Beremo, da bi
pisali
Uredništvo Problemov-literature z novim letniicom uvaja tudi novo rubriico. na-
menjeno kraticim informativnim zapisom o najpomembnejših tujejezičnih knji-
gah, ki niso izšle v slovenskem prevodu, in tistim izvirnim novim slovenskim ro-
kopisom, ki jih ne bo mogla zajeti bolj poglobljena obravnava v rubriki Branje.
Ob sugestijah uredništva bo obravnavane knjige izbral pisec rubrike, ki bo iz šte-
vilke v številko drug. Tokratni zapis podpira blok ameriške metafikcije.
Andrej Blatnik
Branje iz uvoza
Tujejezična knjiga. To je tisti preprosti predmet, ki postaja v današnjih razme-
rah dragocena redkost. Tisti predmet, ki ne spravlja v zadrego le delavcev carin-
skih organov, ki se nanj odzivajo z ugotovitvami tipa »šta-ti-je-to« in »šta-tu-
piše«, temveč tudi urednike ustreznih založniških programov, ki sedaj ne morejo
slediti niti najpomembnejšim delom največjih književnosti, kaj šele, da bi spre-
mljali z ustreznimi izdajami tudi manjše; in, navsezadnje, tudi tiste pisce, ki se
ne predajajo le nareku domačije, temveč jih zanima tudi početje kolegov po sve-
tu.
Ta zapis v mejah svojih možnosti opozaija na nekaj ameriških proznih knjig, ka-
terih skupna lastnost je najbrž ta, da so značilne predstavnice svojega sloga in da
ta slog, pa naj gre za erotično literaturo, beatniško prozo, akcijski roman, meta-
fikcijo, karkoli že, od knjige do knjige pač drugače, v slovenski literaturi nima
ustreznih zastopnikov, ne v prevodu ne v - ob redkih izjemah - posnemanju.
Namen zapisa kajpada ni, da bi si privzel vlogo nekakšnega digesta. kvečjemu da
opozori, da pišejo literaturo tudi na drugi strani državnih meja, saj se zdi, da ve-
denje o tem izginja. Pred kratkim je na primer gostujoči lektor na ljubljanski fi-
lozofski fakulteti vprašal študente v svojem lektoratu, če poznajo pesnika Teda
Hughesa. Nihče ga ni poznal.
139
1.	Henry Miller: Opus Pistorum. (1984) Pistorum po latinsko pomeni seveda
mlinar, tj. miller. Gre za tekste, pisane po naročilu knjigotržca, kije erotično li-
teraturo plačeval po dolar za stran in jo nato prodajal naprej zbiralcem. Dogaja
se kje-drugje-kot v Parizu, na številnih straneh te štiri leta po Millerjevi smrti pr-
vič izdane knjige pa spremljamo pravi bestiarij pohotnih žensk in uslužnih mo-
ških; to so precej nenavadni spleti in razpleti erotičnih igric, včasih - tj. nemalo-
krat - pa gre tudi krvavo zares, vendar Miller nikoli ne opusti svojega sarkastič-
nega 'macho' prijema, zaradi katerega je knjiga vseskozi zabavna in ne zdrseva v
ponavljanja, kot se rado dogodi izdelkom tega žanra, čeprav ga je knjigar občas-
no opozaijal, naj ne pesni in naj se osredotoči na stvar samo, in čeprav Anaïs
Nin sporoča, daje bil Henry te tlake proti koncu že do grla sit. Ne, prav živahno,
čisto nič dolgočasno. Knjiga ima približno realistično romaneskno formo, z glav-
nim junakom Henryjem, kot tudi preostale. Zdi se, da ne izpusti ničesar in niče-
sar ne ponovi: ob Apollinairovih 11000 batinah morda najboljša 'trda' erotična
knjiga, kar jih je napisanih. (Odpusti mi, božanski Marki, kjerkoli že si!) Za spre-
mljevalce in ljubitelje žanra torej obvezno branje. V zbirki DOTIK se pripravlja
slovenski prevod.
2.	Richard Brautigan: Trout Fishing in America. (1967) Američani se ne morejo
zediriti, alije Brautigan pozni beatnik ali zgodnji postmodernist. Zdi se, daje pi-
sec prehoda. Lovljenje postrvi je njegova najbolj znana, kultna knjiga. Osebno bi
sicer bolj priporočal zbirko kratke proze Revenge of the Lawn in še posebno ro-
man - to oznako jemljite z rezervo - In \\ atermelon Sugar, je pa tudi ta knjiga
dovolj reprezentativna: prava zakladnica spretnih in nepričakovanih stilističnih
preobratov, zabeljena z nepregledno množico duhovitih domislic, reminis-
cenc... 'Čudežno potovanje skozi deželo in razum', kot piše na ovitku, pa je
tudi vzorčen primer t. i. tehnike patchworka (krpanke).
3.	Philip Roth: Our Gang. (1971) Rötha poznamo po knjigi Zbogom, Columbus,
ne pa po - najbrž boljši in pomembnejši - Portnovevi tožbi. Naša klapa je po
vsebini že povsem neaktualna knjiga, spada namreč med romane, ki jih je na-
vdihnil Watergate. Pripoved o volilnih spletkah na samem vrhu: predsednik
Tricky Dixon(!) pripravlja volilni zakon, po katerem bi lahko glasovali tudi em-
briji. Cel kup neprizanesljive duhovitosti in seveda židovskega cinizma, zaradi
katerega je mojster Prescott iz Newsweeka tudi poimenoval to knjigo za najbolj-
šo politično satiro po Živalski farmi. Ker so se imena na političnem vrhu spre-
menila, te knjige ni več med največjimi Rothovimi uspehi; škoda, saj po Aristo-
telu velja, daje poezija resničnejša od zgodovine in se stvari najbrž niso bistveno
spremenile. Opozoriti velja na pisateljski prijem: knjiga je napisana v politični
formi, posamezna poglavja so oblikovana kot (po vrsti) pogovor z državljanom v
težavah, tiskovna konferenca, spopad v duševni notranjščini, kjer se kosajo poli-
tical. spiritual, legal coach, govor javnosti, izvlečki iz televizijskih poročil, in
končno Trickyjev predvolilni govor v peklu, kjer po smrti prevzame stolček hu-
diču. Zabavno, še posebno, če poznaš kaj več detajlov o Watergatu. Eden redkih
aktualnopolitičnih romanov, ki vidi dlje.
4.	William S. Burroughs: Junky. (1953 pod psevdonimom William Lee, prva
necenzurirana verzija 1984). Prvi roman znanega beatnika, ki ga leksikon Sve-
tovna književnost (CZ 1984) - kakor še marsikoga ne - ne omenja. Prvoosebna
140
pripoved uživalca trdih drog, napisana kajpada iz lastnih izkušenj. Precej de-
skriptivno, nima še prav nič Burroughsovega kasnejšega sloga, in moramo reči,
da v svojih ponavljajočih se opisih narkomanovih opravil sčasoma tudi dolgo-
časno, čeprav je knjiga lahko berljiva. Njena vrednost je bolj dokumentarna kot
literarna, zanimiv pa je uvod Allena Ginsberga, ki opisuje, kako težko je knjiga
izšla. Dodan slovarček jive talka, žargona porabnikov droge, je brez večje upo-
rabne vrednosti, saj navaja samo besede, ki jih pozna vsak otrok. Burroughs se-
daj snema plošče z Laurie Anderson, star je dvainsedemdeset let.
5.	Jerzy Kosinski: Pinball. (1982) Zdaj je zvezda tega poljskega emigranta na
zahodu že povsem zašla, reči je treba, ne brez razloga. Zadnja knjiga, edina, kije
ni v srbohrvaškem prevodu, je dolga, že kar razvlečena štorija o iskanju skriv-
nostnega rock zvezdnika, ki dela strahovite uspešnice, ne da bi ga kdo poznal
kako drugače kot pod imenom Goddard. Ne manjka nasilja, seksizma, napetosti,
hladne jet-set atmosfere. Mešanica žanrov, primerna za natis v kakšni knjižni
zbirki, ki bi rada združila erotiko in kriminal. Najbrž se hitro prebere. Vendar še
hitreje pozabi. In prav za to gre: knjigi ne delajmo krivice, soliden izdelek svoje
vrste je, le daje konkurenca v tem področju neizmerna, in zapomnimo si le naj-
boljše.
6.	Leonard Cohen: Beautiful Losers. (1966) Chaterine Tekakwitha. kdo si? Ali si
(1956-1980)? Je to dovolj? - Tako se začne roman, ki je Leonardu Cohenu -
zdaj, po toliko letih in izdanih ploščah, je to slišati skorajda neverjetno - prinesel
slavo, še preden je vzel kitaro v roke. Tudi tistemu, ki je vajen vragolij moderne-
ga romana, predstavlja ta knjiga preskušnjo. V bistvu je - tako se vsaj zdi - ljube-
zenska zgodba, vendar se različne plasti besedil in asociacij kopičijo ena na dru-
go. Knjiga je od začetka do konca pisana v izbrušeno žlahtnem poetičnem jezi-
ku. njena imaginacija je kar neizčфna. Priporočamo sladokuscem.
7.	Donald Barthelme: Sixty Stories. (1981) Najboljši uvod v Barthelma: precej
obsežna izbira iz njegovih sedmih knjig kratkih zgodb, z dodanim odlomkom iz
romana The Dead Father (1975) in devetimi novimi zgodbami, kar pomeni ne
dosti manj kot polovico kratkih zgodb, objavljenih od 1961, ko je Barthelme s
tem poslom zares začel, do letnice izida. Barthelme najbrž najbolje pooseblja
metafiction, prozno zvrst, ki nemalokrat meji na esejizem in ki posnema različne
sloge, žargone in pisemske forme. Teh 60 zgodb združuje toliko različnih nara-
tivnih postopkov, da bi jih bilo dovolj za več pisateljskih karier, in vendar so za-
pisane s tako prepoznavno pisavo, da brez obotavljanja rečemo: Barthelme.
Fragment kot metoda, značilnost modernizma, tukaj izgine; kljub temu da so
zgodbe izpisane iz fragmentov, so tukaj ti dosledno podrejeni tendenci in tenden-
ca je story, zgodba, seveda pa se moramo razumeti: nič nima skupnega s shemo
zasnova-zaplet-vrh-in-spet-navzdol. Zgodba je temu pisanju implicitna: drugače
najbrž niti ne bi moglo biti pri pisanju, katerega izrazita slogovna postopka sta
npr. zblazneli dialog, zgolj dialog brez kakršnihkoli didaskalij, in dolgo navaja-
nje najrazličnejših seznamov, statistik ipd., ki imajo po Barthelmovih besedah
nalogo, da narede fikcijo obstojnejšo. bolj resnično, bralcu bližjo, prepoznavne-
jšo.
8.	Donald Barthelme: Guilty Pleasures. (1974) Po založniški oznaki je ta knjiga
'non-fiction'. Sestavljajo jo različne literarne (gl. Evgenijo Grandetovo. Problemi
141
5/1984) in neliterame parodije in satire, uperjene proti - kako banalno zveni ta
oznaka v primeijavi z duhovito pisarijo knjige - stereotipnemu ameriškemu
'way of life', recimo v parafraziranju Castanade: The Teachings of Don B.: A
Yankee Way of Knowledge. Precej je uporabljenega vizualnega gradiva; Barthel-
me gaje po tej knjigi nehal vpletati v svojo fikcijo, rekoč, da gaje degradirala po-
plava vizualne poezije in letrizma. poprejšnjo uporabo pa je upravičeval s hote-
njem, da bi bila knjiga 'videti zabavna'. To mu nedvomno uspeva, tudi brez vi-
zualij. Ne le zabavna, tudi temeljita registracija najrazličnejših proznih prijemov
je.
9.	Donald Barthelme: Overnight to Many Distant Cities. (1983) Njegova trinaj-
sta knjiga, če smo dobro šteli. Hemingway... Updike... Barthelme? Si lahko
privoščimo to drzno povezovanje? Barthelme predstavlja city life - tudi naslov
ene njegovih knjig - in njegove drobne vsakdanjosti v precej bizarni podobi.
Tako na primer v kratkem zapisu človeškemu svetu nasproti postavi svet pod-
gan. Po obdobju boja se začne med njima premirje, naperjeno proti skupnemu
sovražniku - podganam iz drugega mestnega okrožja. Dvanajst sestavkov - pri
Barthelmu lahko to besedo velikokrat jemljemo dobesedno - tokrat skorajda
privzema tradicionalno formo kratke zgodbe; dvanajst jih je bolj meditativnih,
krajših, ohlapneje organiziranih besedil, ki - kar je za prozo prejkone posebnost
- niso naslovljena. Knjigo lahko le priporočimo, ne le zato, ker je edina ustrezna
jugoslovanska paralela takemu tipu pisanja David Albahari in - delno - njegov
krog.
10.	John Barth: Lost in the Funhouse. (1968) John Barth v intervjuju: »To so
eksperimentalna dela in 'eksperimentalno'je danes pejorativen pojem.« V knjigo
je povezanih 14 »fikcij za tisk. trak. živi glas«, kakor je napisano v podnaslovu,
ki naj bi »medsebojno rezonirale«. John Barth je zagotovo eno osrednjih imen
ameriške sodobne proze, znani teoretik (spis Literatura izpraznjenosti velja za
začetek razmisleka o postmodemizmu); za njegove knjige lahko trdimo, da izha-
jajo iz meje med taisto izpraznjenostjo in tišino; tako na svoj način nadaljujejo,
zdaj zanikujejo, zdaj pa radikalizirajo poetiko, ki ji je temeljne poteze dal Sa-
muel Beckett in ki najbrž najočitneje zaznamuje vse pisce ameriškega postmo-
demizma. Zdi se. da ni naključje, da je zapis v Problemih 6/1985, ki govori o
prozi Davida Albaharija. naslovljen Skozi molk k Beckettu?, da stoji na koncu
vprašaj in da se ob Barthu spet vračamo k .Albahariju, kot smo morali storiti že
pri Barthelmu. V zgodbi Title Barth napiše: 'In pomislim. Kaj zdaj. Vse je bilo že
povedano, znova in znova; tega sem sit prav kakor ti; ni več kaj povedati. Ničesar
ne reci. Kaj je novega? Nič." In kasneje: 'Kaj naj še povem ob tej pozni dobi? Naj
pomislim; poskušam misliti. Ista stara zgodba. Ali. Ali? Tišina.' (prev. A. B.) To
je položaj, ki Barthu narekuje uvodno 'neskončno' zgodbo: iz knjige naj bi izre-
zali in v krožnico zlepili trak. s katerega neskončno beremo: ONCE UPON .A
TIME THERE WAS A STOR'» THAT BEGAN / ONCE UPON A TIME. . .
(Nekoč je bila zgodba, ki seje začela. . . ) Obrazec pravljične dikcije once upon a
time se preobrazi v semantično geslo brez pomena, v označevalec, ki ne premore
več označenca. Zato se vse fikcije v tej knjigi iztečejo v nerazrešljivi položaj be-
sed, ki ne morejo več izreči ničesar več od zgolj-sebe, ne morejo več izrekati po-
menov. saj pomenov ni več. Zgodba .Autobiography se konča z besedami: moje
142
/adnje besede bodo moje /adnje besede. Zdi se, da jim več biti ni mogoče. In pri-
pomniti je treba, da je 'neskončna" zgodba, ki smo jo navedli prej, brez milosti
naslovljena kot Frame-tale. Nekaj zgodb se v tem okviru ukvarja z reinterpreta-
cijo homerskih epov kot temeljnega kamna književnosti, nekaj s pisanjem o pisa-
nju, z ob palimpsestnosti drugo priljubljeno tematiko postmodemistične litera-
ture. Namen tega početja je jasno razviden: simulacija smiselnosti. Simulacija,
brez katere ustvarjanje ni mogoče, če je še tako razvidna in neobstojna. Ob to-
vrstni intelektualni skepsi se Barthu seveda 'neskončna možnost ljubezni' razkri-
va kot absurd. Ena ključnih knjig sodobne proze.
11.	John Cheever: The World of .Apples. (1973) Ta pisec, povedati je treba, od-
stopa od profila ameriške inovativne proze, kakršno večinoma pišejo njegovi pri-
bližni vrstniki. Namreč: pri njem gre bolj ali manj za zgodbo, ki je videti na po-
gled prav preprosta, brez kakih psiholoških ali artističnih zastranitev. Časopisna
oziroma revialna zgodba pač. kakršno intelektualne revije a la Playboy prav rade
publicirajo. No, so tudi izjeme: metafizična zgodbica, v kateri trebuh pripovedu-
je o svojem lastniku. Piscu teh vrstic se zdi Cheever prav tam najbolj zanimiv:
tam, kjer zapusti trdna tla realnosti in se okolje zgodbe galantno prelije v bizarno
ter s tem svojega junaka spravi v nemalo zadreg. In spet so tu slike iz ameriškega
family life, tako značilne za ameriško kratko prozo, Updika, Barthelma, da
sploh ne gremo dalje. Cheever dokazuje, da se je moč konec 20. stoletja še zme-
raj povrniti k prozni strukturi, kakršno je poznal realizem, ne da bi se s tem
odrekli želji po novem v pripovedovanju, kar seveda ni nič drugega kakor želja,
da se izogne dolgčasu dolgočasne literature.
12.	Leonard Michaels: 1 Would Have Saved Them If I Could. (1975) Michaels je
predstavnik drugega vala, torej piscev, ki so prišli za Barthom, Barthelmom, Co-
overjem, Gassom. Ta knjiga je imela v ZDA zelo dober odziv; meni pa ni uspe-
lo, da bi jo prebral v celoti, čeprav sem si prizadeval. Michaels piše kratko, celo
zelo kratko prozo, navedimo delček, naslovljen je Bog: / Moja mati je rekla,
»Kaj je novega?« Rekel sem, »Nič.« Rekla je, »Kaj? Lahko mi poveš. Povej mi,
kaj je novega.« Rekel sem, »Nič.« Rekla je, »Kaj? Lahko mi poveš. Povej mi, kaj
je novega. « Rekel sem, »Nekaj se je zgodilo.« Rekla je, »Čutila sem. Vedela
sem. Kaj seje zgodilo?« Rekel sem. »Nič se ni zgodilo.« Rekla je, »Hvala bogu.«
/ Tako. V knjigi je večkrat omenjen Kafka, ne brez vzroka. Če je že treba izbirati
med pokafkovci, sem bolj za Josepha Hellerja. Je naključje, da se dve njegovi
knjigi imenujeta Something Happened in God Knows? Ameriški kritiki in števil-
ni date-dues na mojem izvodu, sposojenem v Ameriškem centru, pa se z mano
ne strinjajo.
13.	Joyce Carol Oates: Scenes from .American Life. Contemporary Short Fic-
tion. (1973) Antologija, ki jo je priprav ila pisateljica in pesnica J. C. Oates, po-
nuja prerez od J. H. Forda do Bartha. od socialno naturalne zgodbe, pisane v mi-
metičnem jeziku, do intelektualne igre s pisavo. Knjiga upošteva tudi Updika,
Malamuda. Cooverja, kar samo na sebi pove. da je dovolj široka v izbiri in po-
vsem uporabna kot guide % amenško kratko prozo s konca šestdesetih let.
14.	Jack Hicks: In The Singer's Temple. 71981 ) Ta knjiga daje že prebranim ne-
kakšen refiektivni okvir. Ne vem. kaj pomeni ta pisec in knjiga tam. kjer je obra-
vnavana proza del vsakdana, za nas pa ima zagotovo vsaj informativno v rednost.
143
Napisana je precej poljubno, cesarji ni moč šteti v slabo. Ne skopari s povzema-
njem vsebin in ilustrativnimi odlomki, kar naši uporabi prav tako ustreza. Na-
stopajo Barthelme, Brautigan, Kosinski, ki smo jih že omenjali, pa Ken Kesey,
Ernest Gaines, Marge Piercy. Operiranje s pojmom metafikcije pri Barthelmu si-
cer spada že med obča mesta sodobne proze, 'romance of terror' pa je kar nekoli-
ko prepotentna ali vsaj kičasta oznaka za pisanje Kosinskega, prav tako se zdi,
da vpletanje biografskih anekdot ne prispeva dosti k tekstualni interpretaciji,
vendar... Opozorimo še, da se knjiga, od katere pa ne pričakujte preveč umeš-
čanja posameznih piscev v širši referencialni okvir, ukvarja z bolj ali manj vsemi
deli navedenih piscev, ki so izšla do datuma njenega izida.
15. Postmodern Culture. Edited by Hal Foster. (1983, 1985) Ta knjiga je bila
sprva naslovljena The Anti-.Aesthetic in velja, po besedah Petra Wollena, za
'pravi manifest postmoddenizma'. Združuje deset prispevkov desetih avtoijev;
da ne bi kdo mislil, da gre za ozko zamejeno delo, bomo navedli dovolj zgovorne
naslove prispevkov: Postmodemizem: predgovor (Hal Foster), Modernost -
nepopolen projekt (Jürgen Habermas), Kritičnemu regionalizmu nasproti: šest
točk za arhitekturo upora (Kenneth Frampton), Skulptura v razprostrtem podro-
čju (Rosalind Krauus), Na muzejskih ruševinah (Douglas Crimp), Diskurz dru-
gih: feministke in postmodemizem (Craig Owens), Predmet postkriticizma (Gre-
gory L. Ukmer), Postmodemizem in potrošniška družba (Fredric Jameson), Ek-
staza komunikacij (Jean Baudrillard) in Nasprotniki, občinstva, odjemalci in
skupnost (Edward W. Said). Naslovi, ki govore ne le o širini, obravnavanih tem,
temveč marsikaj tudi o prijemu. Nekateri prispevki so naši rabi seveda čisto od-
več, o drugih več kasneje, ob drugi priložnosti.
144
Branje
Tomaž Toporišič
Marko Hudnik - Krog
sedanjosti
(Državna založba Slovenije, Ljubljana 1985, opremil Vili Vrbovec)
S Krogom sedanjosti Marko Hudnik na področju kratke proze uveljavlja in v
marsičem tudi dosledneje izpeljuje poetiko, začrtano že v svojem romanu-
prvencu Julijan O. Tudi tu izhaja iz poglavitnih motivno-tematskih pa tudi stil-
no-formalnih premikov v sodobni evropski in slovenski prozi. Ti mu omogoča-
jo. da na podlagi razširjenega spektra pripovednih postopkov in njihove uporabe
zgradi specifičen literarni krog sedanjosti, ki ga v svoji povezanosti orisujejo Ha-
bent sua fata. Krog sedanjosti ter Franz in Ulli - vsa tri v knjigo uvrščena besedi-
la. Branje posameznih zgodb predstavlja le delno zarisovanje kroga, ki postaja
jasnejši in celotnejši šele z medsebojnim prepletanjem in povezavo vsega zapisa-
nega. Tehnika Hudnikove kratke proze je namreč tehnika vedno znova pona-
vljajočega se kroženja in vračanja nejasno začrtanih fabulativnih elementov in
drobcev. Zato se pripoved in s tem tudi njeno branje vedno znova vračata k že
začrtanemu, ki se pred bralcem odpira v novih razsežnostih in osvetlitvah. Krog
sedanjosti je tako mogoče brati le kot celoto.
Pripovedno jedro začetne zgodbe Habent sua fata je pravzaprav nepomemben
pripetljaj Jakoba Kovalskega, tehničnega risarja, ki se vzporedno s svojim pokli-
cem med drugim spušča tudi na spolzko področje slovenskega literamo-
revialnega sveta: Njegovi podobi, natisnjeni ob naslovu literarnega prispevka na
straneh ugledne revije Književnik, manjka levica. Hudnikov pripovedni posto-
pek postane tu ugibanje. Prek poskusov razlage pripetljaja s fotografijo razširi
a\ tor svoja sklepanja, ki nastajajo na podlagi fragmentarnih podatkov iz junako-
vega dnevnika, še na različne, z izhodišnim pripetljajem le bežno povezane izse-
ke iz življenja Kovalskega. To je pustilo za seboj nejasne sledove - pripov edova-
lec se odpravlja za njimi, pri tem pa mu prav njihova nejasnost omogoča, da
uv eljavi svoje nagnjenje k ugibanju, ki bolj kot k logični rekonstrukciji dogajanja
145
vodi k literarno uspešnim izmišljijam. Te si pri tem namerno nadevajo masko
znanstveno zavzetega pripovednega postopka, ki naj bi vodil k možni razlagi ju-
nakovega početja, a obenem skozi samo izbiro gradiva, ki naj priča o posamez-
nih izsekih, ta postopek razgrajujejo. Skozi celotno zgodbo se jasno začrtuje pisa-
teljeva ironija. Nadvse nepomembni dogodki sprožajo v junaku plazove parano-
idnih stanj. Odškrtnjeni del fotografije in podoben dogodek iz sedemdesetih let,
ko seje fotografija Kovalskega po sili usode pojavila ob tekstu nekoga drugega,
postaneta izhodišči za junakova razmišljanja o manipuliranju z javnostjo, poli-
tičnem obračunavanju višjih sil s svobodnimi pisateljskimi strelci. Pripovedova-
lec ironično ugiba in se sprašuje, česa seje Kovalski nemara bal: »Tega, da bo na
poti v Zgodovino (in v Literaturo) usodno obstreljen?« Krog sedanjosti v prvi
zgodbi še ni avtobiografičen, svojo krožnico orisuje prav skozi ironično in paro-
dično razmišljanje o polpreteklosti, nakazovanje na tipično paranoidni sindrom
slovenskega kulturnega prostora, njegovo samozadostnost in omejenost. Od tod
tudi parodična uporaba različnih domačijsko-patetičnih sintaktičnih enot.
Če je Hudnik v Habent sua fata šele posredno nakazoval in razmišljal o naravi
svojega pisanja, v naslovni zgodbi Krog sedanjosti o njej tudi eksplicitno sprego-
vori. Pripovedni jedri, ki tudi tu le delno usmerjata pripoved, predstavljata spo-
mina na vojnega invalida Hostnikarja in avtorjev izlet v Čmo goro; povezuje ju
skupna motivika slepote. Fiktivnost pripovedovanega se pri tem nenehno razdi-
ra, pisatelj med drobce pripovedi uvršča svoja včasih esejistična, drugič spet čisto
subjektivna razmišljanja o usmerjenosti svojega pisanja in odnosu le-tega do
realnosti. Pripovedovalčevo navezovanje na domnevni junakov dnevnik v zgod-
bi Habent sua fata se tu retrospektivno razkrije kot literami prijem, ki omogoča
transponiranje realnih dogodkov in oseb. Pisateljevo nenehno ustavljanje pripo-
vedi s ponavljajočimi se razmišljanji o samem postopku pisanja, njegovi uteme-
ljenosti, smiselnosti, se pri tem približuje nekaterim tipično postmodemističnim
načinom naracije. Hudnik se jasno zaveda, da je njegov Krog sedanjosti spleten
iz »raznih vrednosti, ki pravzaprav niso vrednosti, prej nekakšna ugibanja«. V
času, ko je »naš delež vsesplošna negotovost«, ko »dvomimo o vsem bistvenem«
in se »nekateri med nami s tem ne morejo sprijazniti«, se avtor v negotovosti
prav dobro počuti. Krog sedanjosti se v tem po svoji poetiki dosledno loči od
postmodernističnih postopkov Johna Bartha. Pri Hudniku se vsesplošna negoto-
vost o vsem bistvenem ne izteče v vztrajne, a obenem že na neuspeh obsojene po-
skuse ubeseditve sveta. Predstavlja izhodišče za njegove literame ekskurze, od-
prave po poteh »luknjičastih« in v meglo zavitih sledov, prenašanje neuresničlji-
vih dogodkov v literaturo. Stopnja možnosti dejanske realizacije pripovedovane-
ga v neliteramem svetu pri tem za umetniško dodelanost teksta postaja relativna.
Prav inovativno strukturiranje možnih in manj možnih ugibanj in izmišljanj, ki
nastajajo na podlagi fragmentamega gradiva (pisateljevih biografskih ali kakr-
šnihkoli drugih, tudi izmišljenih podatkov), omogoča Hudnikovi prozi, da se
razvija v smeri nejasne atmosfere, zarisovanja usodne celotnosti življenja, njego-
ve vse težje razložljivosti in hkrati absurdnosti takšnega početja.
V zadnji zgodbi Franz in Ulli postane krog sedanjosti najtesnejši. Prek ironične
uporabe nemškega gesla Drang nach Osten se v njem povežeta spominjanje na
146
otroštvo in polpreteklost. Medvojni in vojni čas se izrisujeta najprej skozi otro-
kovo perspektivo, ta pa s samim videnjem stvari že omogoča ugibanja in nakazo-
vanja na usodnejša dogajanja, ki v otroških spominih resda ostajajo ob robu, a
kot taka pisatelju omogočajo vso svobodo interpretiranja in ironično distanco do
pripovedovanega. Razmišljanja in ugibanja o vzrokih in posledicah polstričeve-
ga bega na jugovzhod, zabrisanosti kakršnihkoli sledov za njim v povezavi s po-
dobnim postopkom rekonstrukcije smrti devetnajstletnega hipija, pripovedoval-
čevega (ironično mišljenega?) germanskega vzornika sicer razdrobljeno, a dovolj
očitno zarisujejo tematiko smrti, ki pa ni in tudi noče postati zavezujoča in odlo-
čilna za celotnost Kroga sedanjosti. Predstavlja lahko le njegovo skrajno mož-
nost zožitve. Ironija in samoironija tudi tu omogočata Hudnikovemu pisanju iz-
skok iz polja ideoloških poudarkov. Sedanjost in preteklost se pač kažeta taki,
kot sta - usodni, a obenem polni absurdno-smešnih in nepomembnih situacij.
147
Luka Novak
v
Crnič, eden izmed mnogih
Ivan Cmič: Tihota brezdanjosti
»Ta dolgčas, ta žalost!« To je prva (in morda najbolj relevantna) opazka ob Čmi-
čevi poeziji, ki sicer ni katastrofalno slaba, vendar je izrazito dolgočasna in ža-
lostna, toda ne v smislu lepe in konstruktivne žalosti. Če citiramo iz IVIcBridove-
ga filma Do poslednjega diha, kjer francoska študentka v Ameriki prebere svoj
najljubši stavek iz Faulknerja: »Med ničem in žalostjo izberem žalost,« grobi in
neizobraženi, postmodemistično-stripovski ljubimec pa ji odvrne, da bi gotovo
izbral nič - ali pa preprosto ničesar ne bi izbral - se moramo nujno spomniti tudi
na Črniča, ki bi verjetno storil isto, s tem da bi ta nič podkrepil s kakšno filozof-
sko razlago in mu dal eksistencialistično tфeč pečat. Čeprav se zdi, sodeč po
Gajšku na ovitku, da je Čmičeva poezija dejansko nekaj pomembnega, Čmič pa
pesnik eksistenčne bolečine in poet bolesti, nas to nikakor ne bi smelo zavajati.
Vsaka zbirka, ki izide, je opremljena s takimi in podobnimi apologijami, naj so
upravičene ali ne (včasih seveda so), spremne besede kar pokajo od preroškega
patosa in znanstvenih karakterizacij, vsak pesnik se uvrsti kot nekaj odmevnega
in bistvenega za slovenski prostor (dlje si kljub vsemu ne upamo) v anale umet-
niške besede in tam začne čepeti med svojimi brati pesniki in pisatelji. Pri nas je
že samo dejstvo, daje nekdo objavil knjigo ali paje bil tiskan v kaki reviji, dovolj
za to, daje umetnik. Uredniška merila bi bilo vsekakor treba pretehtati, vendar
je to vprašanje zase in ga bomo zaenkrat pustili ob strani. Pred nami zdaj leži
pretežno bela knjiga, kjer so tiskane povsem konkretne Čmičeve pesmi. Kritik je
tu zato, da bi precenil, ali so vredne objave, saj to sploh ni samoumevno. Toda
to je danes tako težko! Res je pri morju poezije, kije tiskana, težko izbrati nekaj,
kar resnično izstopa, še teže pa je to storiti s poezijo, ki prihaja v uredništvo.
Zato je morda najboljše metati kovanec ali žrebati: povprečje ne more pokazati
drugega kot povprečje in je zato tako rekoč vseeno, katero ime gre na prvo stran
neke knjige. V slovenski mlajši poeziji je sicer čutiti precej razlik, vendar so te
bolj ali manj formalne, zadevajo samo tehnični prijem, v vsem skupaj pa ni no-
bene pristnosti in je vse zelo bledo, hudo dolgočasno. Zelo težko si je v tem času
izmisliti nekaj novega in svežega, vendar po mojem to še ne pomeni, da je treba
ves čas kloniti Zeitgeistu. opevati neznosno lahkost bivanja in eklekticizem na
kvadrat. Slovenci si ne morejo kaj: še eklekticizma, ki ga hočejo zadnje čase celo
legalizirati, si niso izmislili sami, ampak je to tako rekoč že star in izrabljen
postmodemistični postopek, ki je zdaj pri nas privrel na dan kot pogruntavščina
stoletja. Ravno zdaj. koje ekiektična metoda že v popolni krizi, si je peščica Slo-
vencev vtepla v glavo, daje to edini pravi način eksistiranja tega naroda.
148
čutim, da se Čmiču to v nekem smislu upira, in zato poskuša na vse načine
ustvariti pristno poezijo. Ogorčen je nad svetom in žalostno,včasih besno raz-
mišlja o svoji usodi v njem. Ker je v zbirki mnogo pesmi, ki izražajo prikrit od-
por do obstoječega reda v svetu (to je stoijeno resnično nevsiljivo), se že zdi, daje
Cmič nekakšen posteksistencialist, ki se izpoveduje, je pri pesniški spovedi, ven-
dar nima nobene moči, da bi se odločno uprl disharmoniji, ki vlada v svetu. Ek-
sistencialistična literatura (kolikor jo je pač mogoče tako označiti) je še imela ne-
kaj takšne moči, saj je bila sveža in prepolna novih in prerojenih idej. S tem je
imela seveda možnost, da se postavi nasproti določenemu sistemu mišljenja in
ga izkorenini s svojo logiko. To pa se pri Čmiču izkaže za nemogoče. Oprt na
neki sistem, kije že star. oguljen s svojo tu-bitnostjo in tam-bitnostjo, se skuša iz-
vleči iz eksistenčnih in eksistencialnih težav, s tem da tarna, ker ni nobenega no-
vega in močnega modusa reflectandi, zmožnega pobiti človeški notranji kaos. ki
ga povzroča zunanja neuravnovešenost. Jalovo početje! Pri branju sem se nemu-
doma spomnil na esej Boštjana M. Zupančiča v Naših razgledih (zadnja številka
leta 1985). kjer so Slovenci označeni kot neke vrste tamajoči narod, prepoln
mehkužnega svetobolja, ki ne vodi nikamor. Gotovo je, da živimo v času krize
idej - nič revolucionamega se ne zgodi - ko je v modi svojevrstno vegetiranje in
ugotavljanje resnic preteklosti, njihovo preobračanje in gnetenje v čudne sklope,
kijih potem priznavamo kot literaturo in umetnost nečesa, kar je po nečem dru-
gem in v bistvu ni nič. Toda: ali je v tem videti kakšen izhod tudi za poezijo, ali
je možna postmodemistična poezija, in če je, ali je njeno bistvo tamanje ali paje
to samo slovenska domislica? Čmič je zelo primeren pesnik za taka razmišljanja,
saj je v bistvu deklarativen izpovedovalec. Slutiti je hotenje po združitvi obojega:
postovskega tarnanja in miselne eklektike s poskusi pristnosti in novega, kar naj
bi bilo ideja tega časa, ki bi se rad izvil iz svoje čudne zapoznelosti. Čmič ne ve.
kaj bi, razdvojen je in ujet v čas. Neprestano se poskuša z novimi prijemi, da bi
poeziji vmil pravo čutnost in čustvenost, ubada se z lepoto napol eksotičnih
stvari, posega v krutost z esteticističnimi triki in si izmišlja besede. Navkljub vse-
mu temu pa kar naprej jamra in utesnjuje svoje pesmi v poseben smisel, ki ga
le-te po svoji formalni (inovativni?) plati ne prenesejo. Ta smisel je tisti preosta-
nek eksistencializma, preostanek filozofije življenja, the art of living, tisti magič-
ni »post«, ki reši vsako dilemo. Tudi po eksistencializmu ni več mogoče pisati o
tesnobi, ne da bi se zavedali, da se je ne moremo rešiti. Danes vsak občutek res-
nično izgubi svojo nedolžnost, treba je povedati, zakaj. Če tega ne storimo, (ali
pa v neki pesmi storimo in v drugi spet ne), se lahko v neskončnost zapletamo z
metaforami, ki se kopičijo kot grozdi in nam ne dajo ničesar. Težko je v takem
času ne zavedati se lastnega pisanja, težko se je izogniti dejstvu, da je bilo prav-
zaprav že vse povedano; če to počnemo, je dobro, če si izmislimo nekaj genialne-
ga in svežega. Čmič gotovo ni odkril ničesar presenetljivega v svoji poeziji, lebdi
med »pred« in »po«, je tako rekoč še modemist.
Naj bo njegova poezija karkoli že. pogledati je treba nanjo tudi mimo interpreta-
cije. Pravzaprav bi morali ob branju poezije uživati, misli in podobe bi se nam
morali kar vlivati v spomin in doživljanje, da bi pesmi lahko prebirali in se na-
vduševali nad njimi. Čmič se bohoti v kvazi povezavah nezdružljivih besed,
ustvarja lepljenke spontanih misli in ne zgradi skoraj nobene pesmi, ki bi stala
149
sama kot diamant, ker bi bila lepa in arhitektonsko čvrsta. Samo ciklus Iz poza-
be daje vedeti, da bi Crnič lahko ustvaril kaj dobrega in ne le kopičil podobe.
Ko sem bral Tihoto brezdanjosti, sem se v bistvu silil k početju, ki se mije upira-
lo, in na žalost se mi to dogaja vse pogosteje, ko berem sodobno poezijo; sploh ne
morem ločiti enega pesnika od drugega, vse sije podobno in nič ne diši, grozno je
dolgočasno in trhlo. Čmič in slovenska mladež se zdi »lost in the post«. Argu-
menti pri tem niso več potrebni, ker ustvarjajo samo še balast, poezijo, kolikor je
je, samo še bolj ničijo in ji jemljejo še tisto malo vrednosti, ki jo ima.
150
Bojan Žmauc
Prešita usta
(Odlomki iz propadle eksegeze ali česa vsega sem se spomnil ob branju z Ust Mi-
lana Jesiha)
O kupovanju knjig
Takole je bilo: šel sem si kupit Usta in ob tem sem nameraval še povprašati, če
mi lahko za prijateljico M. še izbrskajo kakšen izvod Volframa, ki ga v P. ni bilo
več mogoče dobiti. V pr\ i knjigarni sem ostal praznih rok, zato pa je v naslednji
prodajalka voljno prikimala. Ja, seveda, je rekla, odhitela nekam med police in
se vrnila s Kobaltom. Ne, ne, sem razočarano ugovarjal medtem koje že spet iz-
ginjala, to je tista z oblakom v raztrgani mreži. Končno mi je postregla z Volfra-
nom in izgovorom: »Uran, urin, kobalt, volfram: kdo se bo pa znašel v vsej tej
alkimiji?«
Predzgodovina I
Zabarikadiran je čas čakanje imperativ (U5)*: soočal bom Jesihove. .., ker mi v
tem trenutku pač, nihče ne gleda preko ramena in mršči obrvi: to bodo okopi.
Okopi, ki so prepredli čas v katerem pesnik pesni. Njegova pesem bo morala v
nasprotju s svojo naravo biti previdna. Da ne bi zašla na Nikogaršnjo zemljo.
Kjer svoji ne prepoznavajo več svojih in njihovi njihovih. Kjer imperativ čaka-
nja togo grozi in preizkuša. Si me začutil v razcveteli tradiciji, ti moja velika, ni-
čeva priprošnja?... Meje so. Enkrat za vselej so postavljene, vidijo jih celo barve
duha. / Tam. kjer se njihova grobost zaveže v življenje, ležijo domovanja dna.
tam so se tudi ustavili, bežeči moji jeznoriti klici zbitih dvigov. (L20) To bi znal
biti trenutek, koje Jesih v svoji pesniški diskurz sveta vstavil slutnjo vedenja o
neslogi med pravo besedo in svetom stvari, o krhki in ranljivi skladnosti označe-
valca z označenim. Tukaj so pričele kliti meje razcveteli tradiciji, ko se bo osul
njen cvet enotnosti govora in resnice, kjer bodo barve duha nujno obledele, saj
proti dnu, proti ničnosti, ne dobijo več dovolj poživljajoče svetlobe pomenov, ki
bi jim naklonila ostrejše, lastne tone: . . . enkrat za vselej... (!)
Slutnja, katere obrisi vse bolj hrepenijo v prepričanje: Simboli niso simboli, vse
bolj so to. kar so. (K 14): Trenutek spoznanja?: da jc označevalec ostal sam s se-
boj, brez opome točke h kateri bi stremel. Brez točke označenca, ki bi lahko po-
magala zarisati prostor med njima. V laterega bi se lahko umestil telos smisla.
Smisla besede. Smisel obstoja besede. Očitno sem si priredil mrežo zasebnih.
51
samo meni jasnih simbolov (K14). Seveda, samo to je bil še razlog, samo tako je
lahko beseda še obstala, na nikogaršnjem ozemlju, oziroma na ozemlju tistega,
ki blodi po njej, brez cilja v megli (žanrsko pravilo: da je namreč nikogaršnja ze-
mlja polna megle). Glas njenega edinega izklicevalca se hrani z množico papiija.
da bi preživel, medtem ko on sedi »i ligeštul zavaljen« in narekuje »ekiogo za
eklogo... « (K14). . . fanatični alkimist pomenov, ki to več niso, on sam imun za
njih, brska skozi skrivnostne, samo njemu dostopne recepte: To. kar tebi v nepo-
znanem jeziku govorijo nepoznane reči. to meni govorijo znane v znanem: (tako
imava vsak svojega bedekerja. alkimist v kovačiji, kovač v plavem laboratoriju,
(K59) iščoč svoj pesniški lapis philosophorum. Ta pa mu ne bo služil za to, da bi
se z njim dotaknil besede in jo s tem ožaril z veljavnostjo. Kakor, daje Jesih pre-
pošten in prepoučen za kaj takšnega: rad bi do tega kamna le zato, da bi vanj vre-
zal svoje sporočilo. Brez upanja, da bo ga kdo vedel prebrati in v strahu, da bi
kdo mislil, da to zmore in se ravnal po njem..., saj je njegov pomen že zapadel
premeni časa: Ostani dan noč, ki v njem, ki i' njej brez vere iščem zvezdo Vče-
rajšnjico, o lapidami ekseget, / ostani, kar kdaj spregovorim, v temi sto temnih
pik, nepreberljivi Morsov znak. (K65)
*: U = Uran. v urinu gospodar! (1972). L = Legende (1974), K = Kobalt (1976), V = Volfram
(1980) in Usta so Usta iz 1985.
Predzgodovina II
Ob radikalnih konsekvencah podleganja tej travmi, bi to navzven, do »dragoce-
nega« publikuma. ki od pesnika pričakuje vse kaj drugega, nujno moralo pome-
niti molk. Jesih paje že poprej (ko seje že v začetku njegovega pesnenja prikazal
nastavek te dileme) nakazal svojo varianto »molka«, ki mu ob njem še vedno
omogoča pridržanje pesniškega, in s tem tudi eksistencialnega, habitusa: inflator-
ni tok besed. V ta »samouničujoči« namen se je Jesih temeljito pripravil ter od-
čepil sodček tinte in naposled napisal svoj J'accuse, objesten, nesramen / potem
prazen vase zdrsnil, grenak, sladek, samega sebe pozabljajoč, (K44). Njegov Ob-
tožujem je še vedno utišan s. . . simboli niso simboli... obrnjen in podrt sam
vase: izgubljen in nem v pesnikovi letargični usnulosti.
Volfram se sedaj izkaže kot pesmarica te pozabe, tega polsna, v katerem pa pes-
nika tlači mòra neke možnosti: če pa ho komu ušla kakšna suha beseda, se je
bomo ustrašili kot od vonja po daljni svobodi. (V9) To bi torej lahko bil razlog
tega grafomanskega delirija, ki ga tisk še komaj more povzeti, ko se tok besed
nezadržno bliža robu knjige: ves ta vnež je tukaj samo zato, da kakšna osamlje-
na beseda v tem suvanju in prerivanju ne bi imela časa in moči privzdigniti gla-
ve. Njena tako izpostavljena pozicija bi namreč nase utegnila priklicati »preklet-
stvo« kakšnega (nezaželenega, napačnega in kar je še temu sorodnega) pomena,
ki bi se lahko uprl nihilistični neveri % opisljivost in dojemljivost tega sveta. To
je obenem možnost, ki bi zanikala ničevost tega deliričnega postopka. In to rav-
no v času, ko se s svojo izpraznjeno zblaznelostjo že približuje svetemu: Mogoče
naj se za ves večer, vso noč in jutro in življenje usedem pisat cikel dveh do svetosti
152
velikih oc/? (V 10) Pozicija »svete blaznosti« bi namreč, ob vsiljujoči se in nadlež-
ni sprijaznjenosti s svetom, omogočila enkraten in dokončno odrešujoč odmik
od peze osupljive fluidnosti Pomena. Nenehno utapljajočega se v prevrednotenju
vrednot. Kjer enostavna (naivna) želja dojemanja izginja pred očmi. sedaj zago-
tovo še bolj neverujočih: V disanju, o? a se je uplinil srca opojen med bit :gib ži-
vih reči na prazen vbod besed - (V 12). Kjer se takšna odrešitev kaže kot kruta
usoda: Mar ključ krčevitega nujnega sporočila, ko mimo njega v demenci zgu-
bljam zadnji rešilni impulz razuma? {У12) Ključ, ključ, ključ... do imen. kijih
tako radodarno siplje na vse strani, on, veliki Imperator imenovanja. Ko se % tre-
nutku svojega »prešernega« pohajkovanja, v spozabi ozre: Jaz. cesar, л teboj: v
ustih s pepermintom, z grozljivo praznim volumnom časa za sabo (V 17). mu v
ustih ostane oster, edini res določljiv okus, kakor v posmeh izpraznjenosti njego-
vega prejšnjega truda: konstituivni postopek poimenovanja izginja v brezpotju-
. . . merljivem (morda) v interstelamih enotah: Da capo: Boči se nad mano. noč.'
Razdalje so blazne, in ve ste. o zvezde, od vsega najbližje, o! o! bele! ( V22) Nedo-
stopnost kot srž, lamentacija, ki uvaja ali zaključuje nepretenciozne deskripcije
in naštevanja, pa kot edini relevanten izraz: Ni več začudenja vame. Drugače re-
čeno: Zgubil sem svet. M. polna termoska mleka. Odlični piškoti, sam med.
(V36) Kako je bela nedelja, ki sem vanjo vstal svetal in kako je ne morem objet, o
srečne roke poskakujoče, (V48).
Konstrukcija?
, pa kljub temu poskusimo (bojda nihče več ne bere takšnih stvari in je tveganje
ogorčenja dokaj majhno): prvi verz Volframa 76: Zjutraj, bil je še mrak in hlad
(Uran, v urinu gospodar!), sem stal pred zrcalom (Legende) in dolgo v njem pre-
poznaval svoj obraz (Kobalt). Od tukaj naprej pa sklepna beseda Volframa?
Npr.: Bilo je kot v davnem Platonovem nauku: ljubezen misel, kije ne zaobseže
nobena ljubezen. Emanacija v tostranstvo kot degradacija. S katero pesnik v svo-
ji »čistosti« ne želi imeti opravka. In je njegov krik pač temu primeren: Toneče
sence vžiga krese na vrhihi samotnih oblakov, v zraku drhti neslišen, času name-
njen klic. Kako naprej od te gluhote? Bil sem prav radoveden (čeprav sem že pre-
bral Majhne pesmi iz Nove revije '82) in - kakor že povedano - tekel po Usta.
Priznam, bil sem za trenutek razočaran, ko sem videl, da so to res
.Majhne pesmi
in v začasni zadregi prelistaval knjigo dokler se mi ni zazdelo, da bi to lahko bil
Jesi hov prispevek
K problemu teorije fragmenta
V času, ki »čistosti«, ne priznava več kot sebi lastne in je informacija napovedu-
joče se postindustrijske družbe vzbudila up, da se bo pomenom stvari le še kdaj
153
mogoče približati, mora tudi pesniški diskurz ubrati novo, temu primemo smer.
Jesih je pričel z izmeno grafičnega tlorisa, ki paje seveda še kaj več kot to. Trans-
formacija njegove dolžine je pravzaprav nasledek prejšnjega valovanja. Ki je bes-
no udaijalo ob čeri Brezpomena. Dokler se ni pojavila možnost, da se njihovi
razpršeni ostanki le vzpnejo preko njih. Vsak zase. Informacija, ki prinaša oblju-
bo vedenja, prihaja do nas po delcih. Njihovo preširoko in nasilno spajanje bi pri
stanju naše zavesti nujno moralo privesti do novih zmot in ponovitve modemi-
stične nejevere obupa in izpraznjenosti. Od tod previdna in racionalno skromna
evidenca; Sukanec daljave! / Skorja kruha in tiha / bomba in mišičast /fant. ki
doma /poljubi/svojo mamo! (Lstä 13). kjer so z verznim preskokom celo razbi-
te besedne zveze kot so tiha bomba in mišičast fant. ipd., da ne bi s svojo zaokro-
ženostjo preveč narekovale. Kjer deskripcija uživa v lastni osami: Okno odprem,
in res. / nekdo / prepeva / duševen - ' zgodnja / južna polnoč. (Usta 21 ) Kjer je
prejšnji inflatomi tok besed prekinjen sredi dogodka: Premaknila se je mimo /
okna. ko da se bo/zdaj zdaj začelo spreminjanje / in tako / obstala. (Usta 27)
Fragment je gotovo nasledek modernizma, o tem ne more biti dvoma. Toda v
njegovi redakciji je bil po robovih močno zapognjen, temno obarvan, odklanja-
joč kakršenkoli kontekst, ki bi ga lahko (lažno!) osmislil. Pri Jesihu je ta ostra
ločnica bila ponazorjena z izlitjem v brezpomenskost. Nasproti temu, pa je
postmodemistični fragment po robovih nacefran. Kakor da je iztrgan; priznava
svojo pripadnost, v tem trenutku za nas še nedosegljivi, večji celoti. Pripadnost
večji, nadrejeni makrostrukturi, ki pa je z majhnostjo in nezaključenostjo frag-
menta trenutno neponazorljiva. Vtem, ko nam skozi fragment pušča znamenja,
sledove svojega obstoja. Daje upanje: in od tod (ugibamo) nekolikanj svetlejši
toni postmodemizma: .Majhna pesem / gre čez polje /za njo je tiha /gaz v travi.
/A ji bo kdo sledil, s kakšnim / upanjem sem daleč? i}J sìa 47) V Jesihu sicer tu
in tam (morda s pesmijo: Kratka je bila - noč,, / dan jo je / malo podaljšal. (Usta
76) in veijetno še katero) ostajajo okruški modemistično-nihilističnega malodu-
šja, toda Usta so zagotovo na poti postmodemističnega iskanja. Zato paje pesnik
moral pogoltniti svoj prejšnji lapis philosophorum, ki se mu je v grlu spremenil
v lapis infemalis in ga ožgal. Nasledek tega dejanja so kratki, razdrobljeni verzi,
kakor, da bi le stežka prihajali skozi negotovost tako, z bolečino prejšnje izkuš-
nje, prešitih ust. No, bilo je dovolj, in preveč, kakor se bodo strinjali nekateri: pa
bi daljšanje tega zapisa pomenilo tudi nespoštovanje Jesihove sežetosti, ki ven-
darle obljublja.
154
KNJIŽEVNA MLADINA SLOVENIJE v času, ko se tiskajo knjige drugega let-
nika zbirke Aleph (Franjo Frančič. Alojz Ihan, Boštjan Seliškar),
znova razpisuje
NATEČAJ
ZA KNJIŽEVNO DELO
Književno delo naj bo predloženo v dveh izvodih tipkopisa; avtor naj priloži ime
in priimek, naslov, kratko biografijo in morebitni seznam dosedanjih objav.
Delo je treba poslati do 1. maja 1986 na naslov RK ZSMS, Dalmatinova 4, Lju-
bljana, s pripisom Za Književ no mladino.
Natečaj je namenjen kvalitetnim besedilom ne glede na njihovo zvrstno. estetsko
in generacijsko pripadnost.
En izvod tipkopisa ostane v lasti Književne mladine. Izidi natečaja bodo znani
letos jeseni. Za knjižni natis izbrana dela bodo s pomočjo Kulturne skupnosti
Slovenije izšla v začetku leta 1987.
KNJIŽEVNA MLADINA SLO^ EMJE, Dalmatinova 4, Ljubljana (RK ZSMS)
^borka ALEPH - prvi letnik,1985 - vse tri knjige.................. 1500 din
1.	Štefan Remic: NATE PADE PATINA.......................... 500 din
Spremna beseda Boris A. Novak, oprema Bard lucundus
»Nate pade patina ... je - preprosto in jasno rečeno - izjemen dogodek za doma-
čo umetnost vezane besede.« - Milan Dekleva, Dnevnik
»Štefan Remic: bržčas najizrazitejši pesnik letošnjega leta.« - Aleš Debeljak,
Naši razgledi
NAGRADA VII. SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA SEJMA ZA NAJBOLJŠI
PRVENEC V LETIH 1984-65
2.	Igor Zabel: STRATEGIJE, TAKTIKE.......................... 400 din
Spremna beseda Marko Juvan. oprema Emerik Bernard
»Zabelov prvenec v premišljeni zasnovi zbirke in bleščeči stilno-jezikovni izpe-
ljavi tako povezuje dva literarna bregova, ki sta pri marsikaterem drugem mla-
dem avtorju nedosegljivo vsaksebi.« - Drago Bajt, Dnevnik
»... lahko sproščeno uživamo v jezikovnih etudah, ki segajo od visokega knjiž-
nega izročila do najnižjega pogovornega jezika ...« - Marjan Pušavec. Delo
3.	Milan Kleč: BRILJANTINA................................... 800 din
Oprema Jure Kocbek z risbo Živka Marušiča
»Briljantina je pomembna novost v inovativni sodobni literarni produkciji, ko-
munikativna in duhovita, ki pa za bučnimi tematskimi 'ekscesi' skriva povsem
nevsiljive simbolne pomene, kakršne lahko izpiše samo literatura. - .Aleksander
Zorn. Razgledi
»Zabavno! Osrečujoče gladko!« - .Aleš Debeljak, Dnevnik
155
Zbirka ALEPH - drugi letnik, 1986
4.	Franjo Frančič: DOMOVINA, BLEDA MATI
Spremna beseda Denis Poniž, oprema Janez Zalaznik
Kratki Frančičev roman se ukvarja z iskanjem pristne eksistence v skušenjskih
položajih: v vojski, umobolnici ipd. »To je roman, ki bo marsikoga pretresel in
marsikoga tudi ogorčil.« (Denis Poniž)
5.Alojz	Ihan: SREBRNIK
Spremna beseda Andrej Blatnik, oprema Andrej Savski (Irwin)
Pesniška zbirka 99 pesmi, ki so jih objavljale najuglednejše slovenske in jugoslo-
vanske literarne revije, ki so jih prevajali v tuje jezike in ki bodo sočasno s prven-
cem v slovenščini izšle tudi v srbohrvaškem knjižnem natisu.
6.	Boštjan Seliškar: SLEPA OKNA
Izbor in spremna beseda Aleš Debeljak, oprema Matjaž Požlep
Posmrtna zbirka Boštjana Seliškaija (1962-1983) prinaša izbor iz pesniške in
prozne zapuščine tega nadarjenega ustvarjalca.
Prednaročniška cena posamezne knjige drugega letnika je 1000 din.
Po izidu (predvidoma marec-april 1986) bodo cene sorazmerno višje.
POSEBNA UGODNOST: Vse knjige zirke ALEPH (1-6) 4000 din!
Naročila pošljite na naslov: KNJIŽEVNA MLADINA SLOVENIJE RK
ZSMS, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana
156
PROBLEMI 1, 1986; 263, letnik XXIV
UREDNIŠTVO
Andrej Blatnik, Miran Božovič, Aleš Debeljak. Mladen Dolar, Branko Gradišnik. Milan
Kleč, Peter Kolšek, Miha Kovač, Dušan Mandič, Tomaž Mastnak, Peter Mlakar. Rastko
Močnik, Rado Riba (v. d. odgovornega in glavnega urednika). Iztok Saksida. Marcel Šte-
fančič jr., Jaša Zlobec, Igor Žagar.
SVET REVIJE
Miha Avanzo, Andrej Blatnik, Mladen Dolar, Miha Kovač, Peter Lovšin, Rastko Močnik,
Braco Rotar, Marko Uršič, Jože Vogrinc, Jaša Zlobec, Slavoj Žižek (delegati sodelavcev);
Pavle Gantar, Valentin Kalan, Duško Kos, Vladimir Kovačič, Lev Kreft, Sorija Lokar, To-
maž Mastnak, Jože Osterman (predsednik). Jure Potokar, Rado Riha (delegati širše družbe-
ne skupnosti).
Sekretar uredništva: Izok Saksida
Naslov uredništva; LJUBLJANA, Gosposka 10/1
Uradne ure: Torek, od 17. do 19. ure
Tekoči račun: 50101-678-47163, z oznako: ZA PROBLEME
Letna naročnina za letnik 1986: 800,00 din. tujinci pak povrnejo nam z dvojno mero
Oblikovanje in tehnična ureditev: Jure Kocbek
Izdajatelj: RK ZSMS, Ljubljana, Dalmatinova 4
Grafična priprava: Simčič Milan
Tisk: Ogrizek Boris
Naklada: 1300 izvodov
Cena te številke: 200 din.
Rokopise vrnemo le proti ustrezni, za obe strani sprejemljivi nagradi.
Kulturna skupnost Slovenije podpira revijo denarno, po sklepu republiškega sekretariata
za kulturo in prosveto št. 421-1/74, z dne 14. 3. 1974, je revija oproščena temeljnega dav-
ka od prometa proizvodov.
Problemi Literatura 1/1986
157