^	_NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.	^
NO. 55.	. •	CLEVELAND, OHIO, MONDAY, MAY 13. i9i8.	LETO XI. — VOL, XI
(Mandski delavci za Liberty posojilo
124.000 delavcev v Clevelandu je kupilo nad $10.000.000 Liberty posojila.
' Natančno štetje Liberty bondov in natančna svota, koliko se (je Li'betry bondov iv Glevelandu (prodalo, še seda'j; nfi <k>gnano. En cel teden šteje najd' »sito uradnikov Liberty jbonde; pa upajo da botflejo z delom gotovi sede drugi teden. . Koliko se more dosetllaj dog-snati jjie 420.000 'Gev>eland(ča-nov 'kupilo Liberty bonde, in na|J' 124.000 izmed! teh 'je delavcev. Delavci so kupili'v Cle-vehndti za večMcot deset milijonov Liberty bondov, približno pride na vsakega de-laivca $77.50 Lil>erty bonkllov. Toliko si je vsak delavec prihranil denarja, 'ker kiupiti Liberty bontd je isto (kot vložiti denar na banko, samo <fa je v Liberty bonjcUh (denar bolj* varen.* Po narodnosti so sltedeče • številke: 15.244 Poljakov iku-pilo za $1.006.950 Liberty bon dov, 6115 Čehov za $657.600, 3909 Nemcev za $498.950, ' 3272 Mažarov za 238.750, 1427 Italijanov za $135.1.00, 1475 'Slovakov za $98.150, 982 Ru-muncev za $61.850, 284 Nor-vagav' za $33.150, 282 Dancev za $30.200, 532 Ukrajincev za $29.950, 279 Švedov za $31.250, 376 Sircev za $23.200, 314 Švicarjev za $22.900, 300 Litvin-ce,v za $22.050, 152 Armencev Zfj $14.500, 235 Srbov za $19.-ifco, 198 Grkov za $13.600, 187 Hrvatov tza $13.200, 213 Ru-iov za $11.800. Uralclne števil-za Slovence so: Podpisalo je 2402 Slovencev za $205.-900. V tem pa ni všteto 370 podpisov iz Wihitie tovarne in New York central iv sikupn-i svoti $24.500, ali vsega s)ku-paj 2772 slovenskih podpisov za $230.400. Zaicfnjo omenjeno svoto iz to varen je dobili v kredit Industrijski odbor. Na vsakega Slovenca v Clevelandu prkile $10 Liberty bonkl'a in ivsaik deveti Slovenec je podpisali en Liberty bond, če štejemo skupno prebivalstvo z ženami in otroci vred.
Preteklo soboto je župan Davis naznanil, Ida je ta tekllen posvefciem za čiščenje cel'ega mesta. Od 11. maja do 18. maja bodejo Clevelamdčani čistili ceste, stanovarfjla, steze, dvorišča, vTtove, in vse, kar je tre-fba očistiti. Snaga (je pol življenja, sna&n narod je zdrav / in napneden. Nesnaga povzro-j fcuje bolezni, ameriški (delavci ' trpijo mno^o radi nesnage. Si- , lovita šflcdti/a se povzročufje ra-Idi nesnage. Račfuna se, da naredi ogenj škode na leto $225.-coo.coo na prostorih, kjer se nabira raesnaga, ki bi se lahko pospravila. Podgane in druge šklodijive živali Iki se redijo na nesnažinih prostorih, na- , redijo šlkdde do $100.000.000 ( na leto.' Mestni zicJravstveni načelnik, dr. Bishop svetuje torej vsem iprdbiMaloem mesta, ( (da ta teden spravijo vso nesnago proč. Mesto bo dalo ta teden posebne vozove na razpolago, da se prebivalci lahko otresejo vse nesnage. Pospra- , vilte torej po dvorisfcify v hiši, ( v klleti in podstreho, jpfroč z ne->snago, pomagajte vsi, da bo ] Clevel|aiiJd)'bo/ljši, čistejši injbolj | zd ralv.
Ulom v trgovino.	<
V soboto zjjwtraj med 3. in \ 4. -uro je bilo uftomljeno v tr- 1 goviino slovenskega zlaitarja F. 1 černeta na 6031 St. Clair ave. ] Tatovi so naprvo na zrezali te- s ško šipo izložbenega okna, na- ! kar so [jo s kamnom razbili in 1 pokradli več 'zlatih verižic, ne- j kaj ur, ter tprecej druge zlat- < nine. M*. Čeme čelni škofclo na ; $150. Dva dni pred ulomom 1 je biil pri Mr. Čertntu agent ;
r za zavarovalnino proti ulomom
■	toda 'Čeraie ni ivzel 'zavaroval-r nine. Ista stvar je bila tudi i; pred štirimi leti, ko je bilo u-- 1 o milj eno v Černetovo trgovi-; no. Dva dni prefd/ u/lomom je : bil pri Černetu agent, da se za . varuje. TiudJi tedaj ni vzel za-
■	varovalu i ne, in dva kini pozne-
■	je se je zvršil udom. Čuden t slučaj, v resnici?
Posestvo Nar. Doma.
Pogodba za Diemei^jlelvo po-
■	sesitvo jiei podpisana. V krat-
•	kem se seidkajni 'lastniki .tega
•	posestva izseli, naJkaT prijčne direktor^ Slov. Nar. Doma,
•	ki je kupil ta ftepi 'prostor, z
■	iireldliitvijo prostorov.
Shod kolektorjev. • Kolektoorji in kolek torice za Narodni Dom se še enkrat u-fyudno opozarjajo, Ida se vrši sestanek jutri Mne 14. maja ob ' 8. tiri zvečer v Biirkovi dvorani. Udeležite se tega sestanka vsi!	«.
Nova slov. trgovina.
Mr. Viktor Kosič je kupil na 66iii St. Glair ave grooerijo. Rojakom ga priporočamo, da ga v obili meri podpirajo. Na-prediek slovenske trgovine je napredek celega slovenskega narokfla.
Pohištvo bo dražje.
Tovarne, iki izdelujejo pohištvo, naznartjiajo, Ida sploh ne morejo dobiti materiala za iz-Idelavo pohištva. Trgovci naznanjajo* da se bo ipohištvo jako podražilo poleg tega pa splioh ne bode te mogfl'i dobiti kar bi raKli. Hranite staro pohištvo, (pazite namj, ker časi ko se je pooeni kupilo iso minuli. Vlada bo gradila hiše.
Mestba vojna komisija je sklenila naprositi zvezino vlado v Waghingtonu, da ;dovoli $1.000.000, da se zgraldi v Cle-vulandu 10.000 hiš za delavce.; Prostora je na razpolago dovolj, toda pomanjikanje hiš je tako obldutno, da se stanovanje lc!bbi z največjo težavo. V teh hišah, k» bi jih zgradila vkaldla, bi se dobil rent jako poceni. Mestna ivojma komisija je xlovolila $5000, Ida se začne z načrti.
iSocijalisti zgubili tožbo.
Socijalisitična councyltmana Mandelkorn in Willert, Iki sta
--—m
Dva Italijana , ustreljena v nedelja
Dva .moška sta bila ubita v nedeljo zve^v nekem boju, katerega se je udefleižilo šest oseb. Boj ,&e je ivirsil pre'd1 hišo nai 2491 E. 31. cesti. Kot tridl policija, j^ eden diruzega ubil. (Mfrtva se imenujelta Michaelo D'Agrumo, 36 let star, stanujoč na 3540 E. 1444 St. in To-maso Gordana, 25 let star, 2227 Woo«d2and ave. Ena krogi j a je šla D'grunu skozi fevo oko in prišla zadaji pri glaivi ven, drugo kroglljo je dobil pod levo ramo. Drugi mož je dobil tri s<trele. Kot trldijo priče^ se je srečalo šest moških "na cesti, in ^fifcrdjanje se je tako|j pričelo. Vseh šest je bilo oboroženih z revolverji, toidla streljala sta samo omenjena dva. Ko sita olba padla mrtva, so o-stali zbežali. PoMcija je prijela sedem (prič streljanja, toda ker nihče ni velele 1 ničesar, ji'h je spai»tila. Policija išče sedaj one štiri osebe, kt iso bile navzoče pri streljanju, ki so pozneje pobegnile. Najbrž se gre za krvno maščevanje.
1 biila odstavljena radi nespo-• dobneiga olbnašanja v mestni 1 zbornici, ista se pritožila na
■	sodnijo, ida se jima zopet >dia
■	(pravica sedeti v mestni zbor-
: nici; V soboto se je vršila ob-' . ravnava. Toda po kratkem ■|:soldbjem zase/Janjm je sodnik Morga/n odiloBi proti socijali-stom. Sodniki se je izjavil: "Kar sta »govorila oba socija-lista o vojni, ni samo nespodobno obnašanjie1, anrpak obtožena^ bi morala biti po vohun-. ski postavi."
Mačka se je vrnila.
Znamo je, da se mačke vr-neijjo v svojia stara 'bivališča, če jih zanesete kam Kflrugam. Talko se je vrnila 'tudi gospo-dlclna 'Catjliierine Parks, 15 Jet stara. PreteMi petek se je [skregala s svojo sestro radi hišnega dela. Zato je sklenila pol>egniti iz hiše. S 'Seboj je vzela hišno mačko, katero je zaprla v zabojček iza mandolino, in hajldi (po svetu. Ko je prišla (na "Wiest SJde", je postala trudna, šla je ik neki teti, odkoder je telefomično pdklli-cala svojo prijateljico, in med tlefonskim pogovorom je pa mačka skicjčila iz zabojčka, in punci i)e bilo tako žal za mačko, Kila ijte tekla za njo. Kinatlu •site bili doma obe, mačka in pmnea. IDvajset mestnih detek-tivolv" pa, ki je lovilo dekleta, se je oda'hmi'lo.
Avtomobil je povozil Margareto Pet ris, hčerko po-ikojnegai John Petrisa, vejč^t-nega usflufbenca A. Gildina, ki je nagloma umrl prjetdl 4. leti.1 Nesreča se je pripetila pred trgovino Mrs. Petris, 4229 St. Clair ave. Deklica je živela še 12/tntpo nesreči. Stara je bila 6 let.'
Starišem Strnad
je umrla 2 letna ihčerka Doro-•teja. Naše sožalje. .
Ime Kaiser je sramota za Mrs. Jessie M. Kaiser, na 10002 C«>dar ave. Na sodniji prosi, (dia se sme imenovati zopet s svojim idekličjim imenom Giles. Objednem je vložila tožbo za i'dclitev zakona.
Ob kruhu in vodi.
Petindvajset slalkerjev v Warrelnsvi.lle zaporih (j(e bilo v soboto ol^sojenih dial dobivajo samo kruh in vodo za življenje. Ti slakerji so sami mladi fantje, ki so ae ustrašili kaj-zerja in nečejo služiti v armadi in se skrivajo za kikljami deklet. Oblasti so jih prijele in iobsddflle v ječo, toda ker niso hoteli delati, so moraili v samotne zaipore, ikjer bod:jo do-ibivatli le kruh in vadb toliko časa, Idokiler se ne izjavijo, da bi radi delaili. Večina jih je I. W. W.
Ignac, Pečar umrl. *
Umrl (je v Brunsjvidk, O. Ignac Pečar, član dr. Ribnica 5t 12. GDZ in dr. Dosltuižen-cev. Bolehali' je za jetiko in se je KJve leti adravil na fairma'h, tolcTa zaman. Ranjki je bil poznan kot marljiv^ za)vtedlen de-'lavec in (je imel jako vieselje do društvenega ddla. Pogreb se vrš»i iv pondeljek zjutraj. Vodi ga g. Zek. • ~ Wilson ne more v Cleveland.
Konvencija ž>ellezniške uni(je je pozvala preldlsedn^ka Wiko- , na, da -prildle v Cleveland na konvencijo in naredi govor Wilison je odgovoril, idla radi jako nujnih poslov obžaluje, da ne tnore Ib iti narvzoč v Clevelandu.
Chicago, 11. maja. Mis9 C. Stimsctn, znana zrakopilovika, se odpePje jutri zjutralj z zra- , kop+ovom v New Yorfc. Vo-ziTa bo pošto. V New York nameranra priti v n. urah. I
Avstrija podi Slovence iz njih rojstnih krajev v oddaljene ogrske pokrajine.
Zurich, švica, U. maj«.] Glasom brzojavk iz Rima je Avstrija začela z novim pre-' ganjanjem Slovencev in Hnva-tov. To novo preganjanje jugoslovanskega naroda je tako zločinsko, da se, prexl njim skrijejo preganjanja Belgijcev olt? strani NiemcCv. Avstrijska vlada je odredila, da se cele silovenske olivne morajo preseliti iz njih bivališč in se preseliti ma Ogrsko, v srekltino o-grskih pust. Iz mnogokaterih slovenskih vasij in trgov so odpeljali čeki istotine slovenskih iprebivalcev, izaplernili njih premoženje, prebivadce odpeljali v pužnjost. Na teh slo-veinsJkiih 'kmetijah aivstri^iska vlada sedaj naseljuje Nemce in 'Mažlare. Namen vlaidle je popolnoma iztrebiti slovenski in hrvatski narod. Ker avstrijska vlaJcUa ni mogla, zamašiti usta Slovencem, ki so zahtevali svobodlo, so prišfli nemški vojaki, (ki so iztirali iz raznih sflovenislki|!ii občin in županij na stotine Slovenoelv ter jih odpeljali na Ogrsko. Da si av-sttrijska vilada umije svoje roke, je naznanila, da počenja to ogrska vdaldfet, ddčim ogrska
vlaida absolutno zanika, da ima ,pri tem kaj opraviti. Sporoča se naidalje, <dJa je avstrijska vlada iločida matere od1 o-trok, stariše otl otrok, otroke poslala drugam, istariše drugam, tako da je ves narod pomešan medl M a žari. Na ta način upa avstrijistka vlada, 'da bo zatrla slovenski narod' tako, da ne bo iveč sluha o njem. Slbvenci na Ogrskem se bold'e-jo 'potujfcili, ali pa v suženjskem življenju pomrli, Na slovenske kmetije in posestva je vtlada naselila Ogre in Nemce. Isto 'looit s Slovenci se počenja tudi s Hrtvati in z onimi Ru-munci, ki so naseleni v Avstriji.
iKaj goreče slovenski inarod v Ameriki na ta tbeštijaJni čin avi-rtrijske ivllade? AK se bodejo ameriški Slbvenci združili v eno ogromno organizacijo za svoibddb in se borili, da rešijo kar je njihovega v stari domovini? Ali bodlejo dopustili '.d'a jim krvrtiška A/vstrija vzame ne samo njih zemljo, ampak tudi njih starišie„ sorodnike, o-troke, že^e, prijaltel(je? Mtera krivic je polna.
Ofenziva Avstrijcev na italijanski fronti.
Nemci so poslali boljševikom ultimatum. Nova vojna preti?
Moskva Rusija, 11. maja. | Grof von Mirbach, nemški poslanik pri Mladi boljševikov, ije; poisla'1 bol'jisevikom ultimatum nemške vlade, v katerem zahteva, da boljševiki nemudoma prekinijo oboroževanje ivojas-čet in da nemuUbma razpustijo vse vojaške KSeite, katere so (loselllaj organizirali. Nadalje je 1 zahteval nemški iposlanik de? boljševikov, <la morajo ntr mudoma spustiti Vise nemške •uijete vojake domov. Nadalje naiznanja nemški posilanik, da bodejo inemške čete zasedle Moskvro, če se. boljševiki ne podajo tem zahtevam.
London, 11. ma(ja. Sem se naznanja iz Kcllanja, Dansko, idla če Nemčija tf kratkem ne stoflene miru, ida nastane v Nemčiji revolucija. Vsi potniki ki prihajajo iz Nem'cije v nevtralna mesta, naiznamjajo, da je Nemčija zrela za,revolucijo. Se prej kot Nemčija pa
mora Avstrija imeti mir. Vsi Slovani v Avstriji pritiskajo na vlaWo na Dunaiju, da sklene čimprej mir. Avstrijsko vladb strašno vznemirja dejstvo, da Slovani v Avstriji na javnih shodih želi|jo za/vezni-kom zmago. Nemčiji poraz.
London, .12. maja. Nemiri v Ukrajini so ipostali tako resni, njla jie bil general Hiridten-burg prisiljen poslati v Ukrajino iz flanderske fronte več oddelkov bavarske kavallerije. Nemške čete, iki se nahajajo v Ukrajini so bile tepene, in "ruske tete" so osvojile važno mesto Rostov ob Doni.
Tudi boljševiki pričakujejo, >d|a jih /zopet obišče nemška armada. Lenine je nat iwlkam shodu vojakov in delavcev govoril skraflno pesimistično o ipoložaju. Govori se tudi, da bdd'ejo boljševiki zapustili •Moskvo in proglasih Nižnji Novgordcl za glavno mesto Rusije.
Zavezniki so gotovi svoje zmage. Hindenburg formira svoje zadnje divizije
Na laški fronti.'
iRim, 11. maja. Laška armada je z naskokom vzela goro Monte Oomo in ujela sto Avstrijcev, dva tojpa, 40 strdjnik pušk.
Lašlka fronta, 11. maja. Avstrijska armada na laški fronti se dnevno organizira. V avstrijskem časopisju ise mnogo naznanja, da iprične avstrij-sika armada z veliko ofenzivo napram Ial»)j!anom. Avstrijci
so začeli s številnimi malimi napadi in po izvedbami, kakor so vselej v navald'i, kald'ar se prične velika ofenziva. 'Generalni štab je raddielil armado na lašlki fronti v dive skupini, katerih jvsalka deluje za sebe. Število vseh divizij na laški fronti je sedaj polno. Topništvo se je izpopolnilo in kompa-nije infateri(je štejejo polno število mož. Toda zavezniki upajo, da Avstrijci ne 1>odejo n|6esar dosegli z ofenzivo.
Imena zavednih Slovencev
Nadaljevanje imen Slovencev, ki so podpisali Liberty posojili v Clevelandu.
Clevelandska Amerika urad: 13. Izkaz za podpisane Liberty bonde od 1. in 2. maja, 1918.
L. Pečjak, 1271 E. 54----$50
R Okički, 1002 E. 63.,.. .50 J.Jančar, 6218 Sa. Clair..so
Fr. Dobre, 1002 E. 61____50
Skupaj $200
Anton Logar:
F. Mrhar, 1395.E. 41....$100 Frances Horvat
3932 St. Clair ave......50
J. Kumbar, 1400 E. 34____50
F»r. 2ot, 3908 St. Clair____50
' Skupaj $250 F. Drašlar 5909 Prosser..$50 Frank Čeme urad: A. Šuštar, 902 W. 137 ..$100 J. Pogačnik' 4I26 St. Clair. 100
S. N. Čitalnica ...........50
L, Hafner, 15715 Trafalgar 50 V. Vokač, 1165 E. 61.... 50
Druš. Jadranska Vila .....50
J. Mikolič, 6408 St. Glair..50
A. Semec, 6021 Bonna____50
M. Hegler, 1028 E. 61____50
Skupaj $500 Josip Zalokar urad: C. Kofče, 513 E. 152 ..$35°
iF. Korče, 51 3iE. 152 ____300
Jos. Gora 1000 E. 76.... 100
A. Gobec, 911 Addison____50
Skupaj $800 : Haffner Jaklič urad:
Ana Zaljc Eiuclidl, O.....$50
J- Jene, 5363'St. Clair,... 50
John Juh, Euclid, O____-.-So
Skupaj $150
Sloga urad:
Druš. Trctbanska Dolinaf $100
Ant. Roje, 1099 E. 64____100
A. Lefkšan, 1207 AWldison..5o L. Petrič, 6514 Edna ....50
Jer. Mavko, 879 E. 139----50
Skupaj $350 Slov. Stavb, in Pos. društvo^ F. Virant, 969 Addison. $100
' i.V-i* lAfd^Bv'	- if.
A. Rovtar, 6313 St. Clair 100
J. Russ 6517 Bonna......50
R. Trošt, Washington,.....50
J. Prince, 1007 E. 63.....50
J. Furlan, 1306 E. 55.....50
J. Grzinič, 1423 E. 53.....50
J. Mohorič, 1051 E. ____50
'R Stanovnik 6219 St. C'lair 50
L. Virant, 943 E. 70..----50
Skupaj $600
Jos. Birk urad:
L. Straus, 6006 St. Clair.,$50 R. Kogoj 6006 St. Clair...50 A. Boldan, 5301 St. Clair..50 i^. Boldan, 1187 E. 60....50 Skupaj $200 Anton Pucel, Collinwood Društvo Mir, 142 SNPJ. $200
Rruš. Baron Vega.......100
J. Majašič, 697 E. 157....X00 J. Cujany, 15416 Saranac ioo
C. O. F. 1640.............50
Druš. Marije Vnebovzetje 50
^friKh Blaž, 1015 E. 61.....50
P. Kadunc, 1015 E. 61____50
V. Kliun, Euclid, 0.......50
A. W. Emmerich........100
R. Batič, 718 E. 160......50
L. Somrak, 1218 Norwootll 50 J. Somrka*, 1149 E. 63....50 J. Ivanetic 15416 Saranac..50 A. Petedin, 679 B. 157....50 A. Verlič, 1-5227 Luknow..so I. Zu^Jan<j|ič, 14907 Darwin 50 M. Poclgorelec, 691 E. 159 50
J. Demšar/ 708 E. 159____50
L. Mrmoljer, 689 E. -i6o..5o M. Paulin, 15273 School...50
Fr. Sašo, 679 E. 159......50
J. Kaušek, 15707 Holmes r. 50 F. Munjeger, 723 E. 162...50 F. Berlan, Euclid, O......50
Ml Barba, 14503 Saranac..5o F. Pizmata, 761 E. 159 ....50
F. Pucd, 5103 Luther.....50
M. Podobnikar, 658 E. 162 50 Skupaj $1750
Berolin, 12. maja. Glasom iporočil nemškega generalnega Štaba so doživeli Amerikanci v Touil sektorju teške zgube. Poročilo sie gflasi: V Apremont gozdovih smo o*c;|!yili napredovanje francoskih \čet, katere so poldlpirali pajonirji. S pomočjo močnih min smo iprizadjali Amerikancem južno ocl Apre-monta jako tešlke zgube,
Ameriško poročilo ne govori ničesar o teh zgubah.
Amerikanci v Picardiji.
Ameriška fronta iv Franciji. 21. maja. Nemške rezervne postojanke v De-Grivesnes, Bois de Alval in na drugih »tol^kah ameriškega sektorja, so bile včeraj z vso isdlo ob-strelljevane old' amemškega top ništva. Poskus Nemcev zajeti ameriško patrolo, se je ponesrečil, in Nemci so se umak-ni'li. Nemške patrole na fronti 90 jako aktivine. Ameriške pa/trole so vjele nekega nemškega psa, ki j<e imel okoli vratu privezano sporočilo enega povetfjwika Idlrugemu poveljniku, v katerem (poročilu se naznanja, da yte nemški ogenj nezadosten, ker krogilje ne padajo na določeno 'mesto.
Extra. Punt v Ameriki.
Washington, 11. maja. Kakšnih sre/dlstev se posiužuje nemška vlada, da stepi svoje podanike, priča sledeče poročilo ameriške vtade: Iz Norveškega prihaja poročilo, kh je nemška vlaidla dala nemškem časopisju naznaniti, da se vršijo v Ameriki veliki punti v (vojaških itaborišldih. Vsak dan obesijo Amerikanci več sto vojakov, ki se ipuntajo. Ker pa bi Amerikanci morali preveč piuntarskilhi voja»kov o-besiti, so prenehali s to prakso. Nemiri, nepokornast »so na dnevnem rerilu rv ameriških taboriščih. En cel polk se je nekje uprl in postrelil svoje častnike ... Take novice prinaša nemško časopisje.
•i
Nemška ofenziva pride.
Pariz, 12. maja. Hindenburg ima sedalj' organiziranih 150 di/viizij, da (začne novo ofenzivo napram zaveznikom. Deset divizij je med Ypres in Niueport, dva moža na en 1 jard, 40 divizij je meldi Y'pres in La Bassee (kanalom, sta »di- 1 vizij med tem kanalom in med -reko O i se, skoro 6 mož na jard. Memci začnejo iz ofenzi- < vo okAi 20. maja.
PERMIT.
Published and distributed under permit No. 19 authorized by the Act of October 6th, 1917, on file at tho Poet Office of Cleveland, Ohio.
By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster General
------. , ; v^nn^^B
Francozi zmagoviti.
. Pariz, 12. maja. V FlandrJji in Picardfji so Francozi dose-gfli več lokalnih ,u)spehov. Francozi iso podaljšali svojo fronto nekoli/ko proti Kemme'l hribu, kjer je Mjuč kfo Ypresa. Na fronti ipri Amiensu so Nemci \|3:ra)) napeli francoske linije, toldk Francozi so jih zagnali nazaj, pridobili nekaj strel nth' jarkov in sto nemških u-jetnžkov.
Angleške zgube 40.000.
London, 11. maja. Angteš-ke zgube tekom pretepenega teldjna znašajo vsega skupaj 40.0O00.
Ameriški vojaki v Londonu.
London, 11. maja. Včeraj je več ameritškdh divizij paradi-ralo v Londonu preM1 angleškim kraljem. London je- bil skrajno navdlušen radi Ameri-kancev.
- Na macedonski fronti. j
'Poročila iz Balkana maznanj^
jajo, <d"a je zavezniška armada po prestali zimi jako akti/na na fronti in j« zaJdhjfi mesec dobila v oblast več macedons-kih vasi. Na macedonski fronti so sedaj izključno skoro same bulgarske divizije. Kar so kneto tam vojaštva Nemci, je odposPano na francosko fronto ali pa v Azijo na pomo Turkom.
Rumunski mir.
(London,' "II. maja. Rumuni-ja je z Nemčijo sklenila tak mir, da mora Rumunija plačati Nemcem za vse strošlke, ki so jih imeli Nemci z Rwraunci, idlokler so se Nemci mudili v Rumuniji. Rumunija je popol- | noma pokf nemško kontroio. Ameriški delavci v Londonu.^
Pariza sem. jPB
i .	,. W. ■ ' m H
NAROČNINA':
MmlkmtmHko "( - $9mOO\<Ma Ct+t/d. po poJtif4-.00 JSra Mmtro^o '	Tosamtsna JteoilKa - Sc
Vm »l-nt. In 4»1I mU	"ta.nlHifali« Amwtk."	m
uu ur, owiirkvW'N*«., oMWHC <>iuo rttSBrtioifli-owr nwcsrroH m	'
Publisher	,	LOUTS J. PIRC, Editor.
193PE0 MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
Read by 25.000 Slovenians in tke City of Cleveland and elsewhere. Adverting rates on request. American in spirit Foreign in language only
t— ■	TZZ-— T^SX------' --------— —- — —-----------------i-~ —— -' ~~ " —--'"-
• Entered *s second-class matter January 5 th 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1879
Nc. 55. Monday, May 13. 1918.
——— — II IH———M—IPWM-—r>»
Pismo iz Afrike.
(Opomba uredništva. Pri-dopis je bil napisan dne fj4. jantiarija, 1918 v lU/.erti, k}ex vc nahaja taborišče jugoslovanskih prostovoljcev. Pi-isail je pismo Mr. Blaž Logar, dobro poznan* po Oevelatrdu Ikot nartirlnjak in vnet rodoljub. Od onega časa 'ko je hi-k lo|j)isino napisano, jc lila? pre-$ stavljeni že na solunsko fronto, kakor smo tiili že poro-ičaHi. Pričujoče pismo ^e šlo ^lloozi rdke srbskega in angles-'kie^a vojnega cenzorja, «n ni bila niti ena črtica ali besedica zlbrisaira. Pismo prinašamo v originalu (kot je najpi'sano. Naj še pripomnimo, >dla je Blaž Logar, iko se (je dal zafpi&ati me«d (j^goslotvainiskte prostovoljce, že prdkoralčil 45. leto, da je bil v Alvisitriji obsojen na vasilice, ker je obsodil tiransko vlaldb, da so njegovi ženi zaplenili vse premo&mje, ženo in otroke pa i pogrnili iz hiše. Zavedajoč se tega, je Blai stppil v armado onih, ki hodeijo maščevati te vnebovpijoče krivice. Vedel je, IdJa iz dejanjem, n|t'i z besedo se 1 more ka'j narediti. In evo ga 1 dopisa, ikot ga nam je 011 na- j pisal:	1
;Bizertel-Lazuas, Afrika, Ce- 1 Hijeno uredništivo! ObljiKbil i sem vam, da bom pisal. Pos- j lal sem vam par razglednic, < »katere ste, kakor raavidim iz 1 vaSttga 'lista, kjer (jih omenjate | tudi predeli. "Hrvatskem Svi- (j jetu", ki istallno dohaja tk nam, i smo Btali, da je bila v Oleve- il krnlJlu in drugXDid raznesena no- ; vica in govorica, da tsmo se ti jjnotopili in da se nahajamo v | d jalko veliki bedi in pomanjkan- k ju. Vsi smo talkoj razvideli, da so dali .potvod talkini govori- i cam samo falotiki avstrijski 1 agitatorji. Da ipavem resnico i in pobijem dotionia 'laii, sem < takoj sestavil veoji dopis, ka- j teri IJopiis smo podpisali vsi j slovenski f>rostovol»jlci in kjer I ®em pojasnil naše razmere. 1 Pddipisali so dotični podpis tu- 1 di bratje Hrvatje iz Olevelan- j tcia, nakar sem dopis s pismom odnesel Luruki v bolnico z na- j ročilom, da ga otlda po tu bi- 1 valJbČittm Slovencu 'Gerblču — f sinu pokojnega slovenskega i sMadatel(j,a Gerbiča — ld'a ga 1 spremi slkozi cenzurni ' urad \ kar majdiitnelje. Čakali smo in s čalkali, kdaj prinesete letopis, ? toda dcizalkatf smo, Ida mini je \ JLun'ka Wkel, da ivaš list ne do- 1 haja več sicm.	1
To tvi dobro veste, da se Lo- ! gar v :politiiki ne pusti varati, j raliilčesar sem takoj začel do- ij bivati informacije toliko 'časa, \ dokler nisem zvddiel, da je r JLunka naše (pismo, naimmje- t «0 vam, vničil 'iz svoje volje. <c MJcrn je vzrok le prdd'obro 5 ziiam. in le moji dobrohoteči c du.ši se ima zaflUvaliti, da mu t nisem preprečil pota. To sitm is ipa storil, ker sem mistiki, da na š ■nas pade senca ne/aupaniia. 1 Zaupanje kot ga uživamo Slo- s venci .v talboru, nima nihlče •drugi.	?
Vojaško pravilo je, da Wdor.j hoče kaj imeti, mora prositi | vsalk sam za se, pa nay je še \ talko -skupna zadeva. Nam te1- I ga ni potreba, eldlen izrazi na t pristojnem mes|u v iroetnu š vseh to ali ono željo, in na vse s mogoče načine se nam gre na z roke. Častniki mas ljubijo vz- c bog ubogljivosti, uikaželjnosti s in nesniega zanimanja za sveto stvar, za floojo se hočemo ti gviintvotvati.	r
Za Božič smo dobili tri Idini n I poVs*eim prosto. Nismo sli na v
i- vežbe, ampalk v • msto, o<!daJ e fjeno osem kilometrov, tam i, sme praznovali praznike prav )- >;io našem ostaroldrajskem obi-i- čaju. Dobro smo večerjali, po-r, pevali in si do dostojirjte meje u t udi grla namakali. Trinajst >- 'ilnij potem pa smo praznovali i- pravoslavna Božič vsi skupno. :- Tu so mi prisile/ na misel r najivečje skrbi naših nekklaj-nih jugoslovanskih nasprotnici kov v Cleveland u, ki so se ta-ko /elo baili za svo(|o" vero. ii Rečeni vam, da so Srtbi za vsaij a 90 olilisto?kov bolj katoliški *kot v naši najbolj vneti katoličani, j in razlika v teh Itfveh verah - obstoja le v tem, da imajo dru-1 go cerlkvcno [>oveiljstvo. s Naše žiivPjienje tmkaj je tako r enostavno in domače da si — r ikldor vojaško življenije pozna t — ne srmi in ne more drugače ; želeti, semintja se celio dolgo-1 Gasimo, ker z IdHom nismo ni-s kdar preobl'ož.efni. » Dopoldme imamo tri ure ' praktične ve^>e, popdlklbe IdVe , uri teorijo, ostali čas pa porabimo za urejevanje kaj (primitivnega skupnega stanovanja in. popravila [»aradine obleke, kar bi vzetk) tivdi (kaki dve uri dnevno; primoranega spanja je 10 ur, tedaj nam ostaja še celih 5 prostih, 'katere spopoinimo, ako smo & finančnim miniistrcxm v sorodstvu s poštenim pa veselim zabavan-(j(em — se/vefclla za en frank dlnev no ne more 'biti govora o ka-ikiem pijančevaaigu — če ne pa 7. dobrimi dovtipi. Kazni Slo-tvenci ne poznamo in to je, kar j napraviTja (pri predistojnilkih Iclober vtis.
Hranili« zdirava, zadostna in te$na. Na ipečene »piščance mora votjiak v y.voy,ski pozabiti alli dobili smo že na ražnu pečeno svinjsko in ovčje meso pa tudi vino. Kdor bi vam vte-gnil r^eči, da smo tu slabo prehranjeni, mu lahko oUgovori-t<( da znate, da noben 'vojak ki se vežba za vojno, ne zahaja v hoteli Statkir.
Poleg tega ipa imamo tudi glekilallišče m vojaški orkesiter na pihlala in na 'lok. I zborna golillba to — sestavljena skoro s .samih Ce'hdv. Da vi čujete kako lepo doni "Po jezeru ali pa "Its ai long way"'. Solze veselja bi vam zalile dči. Igre na odru so vzete iz jugoslovanskega ziv'ljenija in zgodovine in pesmi! Krono vselili pesmi je dobilla "Slovienec, Srb, Hrvat", m-cid najboljše' pevce pa se po vsej pravici 'štejemo 1 Slov ene i. Vselej dobiniV prvenstvo. Vino -je ktobro in stane liter en frank ali pa 70 cien-tezimov, IDtaga je pa slanina 8 fran'kov kila, surovio maslo 5 frankov, sir 16 frankov, poceni je ipa južno sadjo. Tovarn omenjam rad'itega, iker si take iStvari privoščimo 'kot pribolj-šek in hvksus seveda z dovoljenjem gospoldla--no pa
saj veste (katerega.
Podnebje jei zdravo. Kaj je zima, bi pač ne vedeli, da ni pred tremi tedni počelo po — pravijo tukajšni prebivalci — po 19 letih malo snežiti, taiko Ua, je 'bilo nekoliko bebetga cvetja, ali ko sem druigega jutra šet t|ja "kamor cesar ide peš", sem nai svo^fe začudJenje moral zapeti: ''Ko davi je vstala, bil ( cviet je obran", — ker belega snega več vidleiti ni bilo.	I
Kdaj odidemo na Solun pa/č > ne vemo, aili znano mi je, da nas hiofcejo po vsej sili ohra- j niti za zdravo clovešfeb seme v bodoči Jugoslaviji.	1
i Pri nas ie nikjtJo več <ne ne-
» če, na primer bom šel v Srbijo, nai 'Hrvatsko ali na Kranjsko", = mrvdč "ko pridemo v Jugoslavijo", to velja zlasti pri g.
0	častnikih, ki niso samo dobri c učitelji, marveč tudi vneti Ju-
—	gioslovani in skrajno galantni, * obzirni in ljubeznivi.
~ Potopisne črtice vam poš-
—	ljem iz Sdl u na. Lunka je odštel v Tunis, ddikoder bo ipo
= razvidu zdravniške 'komisije poslan na Francosko ali (pa |y mogoče: tudi naizay,. 'Ce prid^ : tja we smete iverovati strahovi-d, tim slikam, ne opisu slabe u-pra\e, ker stvar ije pač takia, ^ da strahloipetec ivš ii tudi belo m črno i«n Lunka jie iigar prve vrste. Njegove misli- se redno menijavajo, kakor morska pii-__ma in od/seka, in izgovor o državljanstvu pride prav onim, . iki hočejo z gostobesdclhiostjo (i napraviti junaštvo, a ko vidijo, da bo treba za svobodo-v isti ni par kapljic krvi, pocedi-ti, Iče ne še celo življettje, te-'1 daj sei primejo vsake bilke, ki Lt bi jih vtegnila varovati, kita polj stanejo res junaki. In 'tako delajo Ijud'jie, Iki nimajo svojih
1	moči in zmožlnosti posvetiti
prav nikomur drugemu ikot
celotnem naročilu sivojiemu. Za- i
Iioistno ali resnično! Z samimi
besedami se ne napravi nič, 1 i ... trdi,a tjtei Idlejanj! Tako rešujejo
| narodnostva i\i]irašanja |pač samo Kristani, 'ki so polni na-j svetov, ikadair je ,pa treba dejanj se pa skrijejo za nemš'ko iaiiternacijonalo in republikan- ■ stvom.
)
Povem vam odkrito, da sem j i jaz za republiko prav tako , 'kot vsak Amerikanc, ali po-misli i ti je potrebno, da je1 naš i golob, katerega hočemo peči, ; še na strehi, gtlejmo, da ste j , nam me zmuzne. Vsekakor bo i , resitel'jlica ceki te tako zamo- < taine situacije Amerika in z i figo Rivsija in Francija, torej t tri velikansike republike, zato I pa je treba dela na vseh kon- .< ceih in krajih, da se Slovenci < in Ilrvwtfle popolnoma odlce— ' pijo od nesrečne Avstrije, >dla i se stre enikrat za 'vselej glavo 1 nemšiklemu zmaju, ki je še prod par dne^'i povedal vsej javno- i sti, da hoče za sebe pridobiti I 6o milijonov Rusov, nakar se < m me bo treba nikJJar več ba- ] ti slovanske prevlade. Pustite i Ju'g^osll'ovani socijaliste ipOvsem ( v miru. Oni so /p.hčani kajzer- | janci. Spočetka/jim je bila Ju- i goslavija utoipija, niso bili pri- il dobitnii za nikako sodelovan-
i
je, (sam isem tozatlevno govo- ] ri^f z g. Kristanom) zidbj pa 'ko 1 vidijo, da »vtegne Jugoslavija v resnici nastati, ker se tje Ju- s gosilovanski Odbor boril za r njo na življenje in smrt, splet- j karijo s svojim maskiranim re- j publikanizmom. Toda v celoti i oni niso niti republikanci, ne \ momarhisti, še manj pa soci- ] jalisti, pač pa popolni albsolu- i tisti. Oni ne priznavajo niče- f sar druzega ikot to kar sami i trdijo, in naj' lx> še taka uto- f pija. In prav 'tako in nič fcllrii- j galje ljfe mitsiil (kajzer Vilj-e.m. 1 Seveda od iideje pa (Jo vresni- »1-čenja voldli trnijeva pot, po k a- v teri moramo zlkisti mi Sloven- r ct kreniti ako hočemo priti iz 1 Kallvarije brzo, kamor so nas bili
po i joo Vitnem trpinčenju I j srečno privedli. Pustite 'jih- za c starim, strohnelim plotom, pa t idite po potu, katerega sedaj [ Hodite, bodite vztrajni in do- ^ HM'.lni. Pri vrejevanju našifh i dlomov jih .gototvo ne bodemo klicali na pomoč in vprašali jih iitCi bodemo ali naj v naš t stan denemo fotelje a'li primi- n tivne stole in mize. Kfcltor se je 1x>ril in deloval, ta ba tudi je-de'F, kdor pa nam je nasproto- jh val in koval sovraštvo med j( brati, ni vreden, Icla z nami je s iz ene sJclede.	^
Ta'ki 0<je more biti kak so- p cBJalist, ki bi ne pomagal svo- r jenui narodu do svoboMe, *ki p mu je potrebna, da :se lahko 1 sam svobodno, gospodarsko s razvija, kakor tudi socijalno in ž kiulturno. Gorje nam im naše-mu narodu, ako bi bid obsojen, p 'dla mu zagospodujejo taki so- n cijologi in republikanci, ki ho- b če jo, ida. se jim swbodla prine»- v >se na kirožniku, gg. Kristane b pa bi se povaibilo na premised- is] niški stolec.	| ;,p
Neizrečeno sem raizvese- Č lil, ko sem zaznal za skuipao' s«
e- delo na|prednjakov in ikatoU-
0,	kov v Ameriki. Silno me je ", razveselil siajen vspeh srbske a- misija za Jugoslavijo, silno me g. veseli in nas vse druge uspeš-ri no delovanje Jugoslovanskega u- Odbora v \Vashingtonu, a ii, slkoro blaznega me je naprar
vila novica, da «so slovenski š- socijajlisti v IJjlubljani ipoldlali d- tako ikrepko i^'taivo: "Mi se >o zave'diamo, da smo sinovi sloje vicmskega naroda in zahtevamo )a povsem svolx>dlno Jugoslavijo, nečemo slediti Leninom, itd. i- V očigled temu mora sle-j- herni Slovenec pozdravljati a, tako složno delbvanje v veri-
10	ge uikovaneiga slovenskega na-re roda v IdOtnovini sami in ka-o teri /Slovenec nicče z vsemi i- močmi pomolči tako heoričr r- nim trpinom, 'je gorši od izd'a-
1,	j ice.
o Naprej zai staro pravdo! i- Končujem z naldo v srcu, v da vam morem iz Soluna po-i- raoaiti o bolj »veselih »stvareh.
Isikiren pozdrav g. Kališu, Dr. ci Kermu, Zalokarju, P. Jakšič, >- A. Haffric/r, 1". Hudovernik, R. j- Perdan, J. Faletič, J. Grdina, h J. Kalanu, A. Groboljšek ter ti njih družinam in boljšim po->t lovicam, g"ospej Lausche z 'vso i- Idlružlino in konel^no pozdrav-
11	Ijam vse Jugoslovane, vam u-:, dani
o	Blaž Logar.
-	PS. Srčni pozdrav vsem od
-	vseh tukajŠnih- Slovencev.
0	. ---
Ven Svarc o Rusiji.
1	_
i
Nemci cirktvlirajo ponare'je-3 ni daner po svojilh posebnih , zastojmikih v Rusiji, katerih £ je do io.ooo. :S tem ^onareje-) nem Idlcnarjem pllalčlujejb Nem-
-	c i kar zahtevajo od Rusov, in i razširjenje tega nemškega de-j narja je povzročilo, da je pa-) l:\la vreldlnost pravega ruskega
-	dernarja. Nemšlki bankirji pro-i dajajo ban'kovce v Rusiji ipo
-	nižaini ceni", 125 nemških 1 rubljieiv se da za isto ruskih' ru-) bljev.	*
l Življensko vprašanje y Pe-
•	trogradu, Mosikvi in Helsing-i forsu, v katierih treln mestih i sem se mudil majdaljie, je ja-
-	k() akutna V Petrogral(Ju so i nam dajali 7 unč kruha za dva 1 dni. Ta »kruh je bil narejen iz
-	pšemičnih otrobov, in stiseka-
-	nc 'slame. Kaidlar sem jeldel ta
•	tkruh, se mi jiel zdelo, da po-
-	liram krtačo za snaženje zob.
■	Enalko zmanjkuje tudi druge ) hrai^.
1 Ka isem zapustil Petrograd
-	serrt ddbit na fdleiželi dovolj hra-1 ne. Kmetje priihajajo na po-
-	staje in jo prodajajo. Resnica
■	je, da ruiski kmet Wanes živi i mnogo bolje 'kot ikfdlaj preji. Ti i kmetje povzinejo sami meso in
•	pšenico, katero pridjeJajo in
■	nečejo prodati ničesar v me-
■	sta. K'lisfki kmetje so ivsi nas-i protni boljševikom. Kmeitje
■	sovražijo tudi meščane, ker
■	jim nc, pošiljajo obleke in po-. ljedelskih strojev. Neki ruski
•	»kmet mi jie rekieil: "Ti zlodji
■	v mestih ne dobijo ničesar od
•	nas, dokler se ne bodejo bolje obnašali."
1 Sevidda, ne sme se dol1/i ti ' meščanov, ker ne pošiljajo obleke in potrebščine na kmetije. iMešIčlani sami nimajo Obleke. M-nogo trgovini v Petro-graJdb je zaprtih, ker nimajo blaga, da bi prodajali.
Po mnenju g. Svarca Nlt/m-ci ne bodejo dobili mnogo žita v Rusiji od ikimetov, ker ; ga kmetje niti lastnim ljuldfem ne marajo prodajati. Kmetje nečejo denarja. Ne potrebujejo ga, ikitlr ne moreyo z denarjem ničesar kupiti. Ihkmetje sovražijo Nemce, torej nika- 1 kor niso pri volji, da bi jih ( poklijiinvli. Mogoče bi pa kklio ( rekelf da bodejo Nemci šli in pob rail i kmetom skrito žito. Toda to 'bi bila j ako težavna stvar. Na Ruskem na primer J žito ni spravljeno v Gdntralnih ^Ikiladitščili. Nemci bi morali 5 pobirat žito v malih količinah, 1 na vsaki farmi posebej, kar bi J bilo združeno z velikimi težavami .in stroški. Rusija potre- 1 buje IčievJjev, oblake, farmar- * 'skega oroklfja, in tu je krasna 1 (prilika Iza ZJjiedrngenti države. f Če pošljel Amerika atvari Ru- c som, bo ustvarila veliko pri-
i- jatel^stivo z Ruisijo in uničila
le prizadevanje nemških agen-
e tov, ki se jako trudijo, ida u-e stvarijo sovraštvo med Ame-
5- riko in Rusijo. Notranji ntlmi-a ri bodejo ponehali, in »Rusija a bo zopet organizirana, ir Ruiski' otroci še vedno h o-1 d dijo v šolo, tdlJa ves šolski sili stem je ipopolnoma uničen, e Boljsevi'ki so zalhiteiviali, da mo-»- rajo biti vsi učitelji prijatelji
0	boljševikov. Posledica tega je >, bila, da so bili zmožni in spo-I. sobni učiteilji oUtelovlyeni, na s- njih mesta pa so prišli najbolj :i nesposobni ljydje.
i- Kar je treba boljievikom
-	ja/ko zameriti je to, ker uniču-,- jejo isvdbddh Ičasopisja. Neu-
1	strajšletnO časopisje, ki ye pisalo r odkrito resnico, je bilo od
-	boljševikov uničeno, uredni-■kli vrženi v ječo. .Jo so boly'se-viki posebno ddlali na nasvet
, Nemcev, ki so se bali ol.fkrito-
-	srčnega čaSopisija.
. • V '1 lairdim, <v Sibiriji, sem . 'kupil neki Ičasbpis, o 'katerem , sem slišal, da reprtizentira or-, ganizirano deltavstvo. Toda , list je bil poln isame nemške r propatganldie.
-	Nemci se poslužujejo anarh> ) stičnega časopisja, da ustVari-
-	'jo umetiiio mržnjo napram A-
-	meriki. To rusko časopisje jjc/i^irajo z nemškim demar-
. jem, ima navado, da sklicuje I javne IjiiHske shode, na katerih se str a/ho vi 10 udriha po A-merifl<i. Na teli shodih se omenjajo na (primer Haymaiiket u-pori v Chicagi, aretacija Em-mei Goldman in Aleksandra Berfkmana, znanih anarhistov, katere je ameriška vlajdia utak-• nila v (ječk>.	I
1 Po mojem mneniju se veoi-1 na boljševiiklov me zavieda, da ■ so izkorišlčevalno orokllje v ro-ikah Nemcelv. iSocijalist Bur-cev, urednik delavskega lista "Skupna stvar" ikateri časopis je shajat v Petrogradu, je bil cld boljševikov uničen, ker < je v svojem časopisu označil gotove osebe za nemške agente in ker je obsodi vse boljše-vike, da so poceni plačani nem ški agentje.
Toda Mr. Švarc se ne strin- t ja s to trditvijo. Brez kJvoma \ pa je, da vsi lyol(jševiki služi- < jo namenom kajzerja, nekate- \ ri htote, drugi paj nevej 'Je in me- < hote. iSeparatni mir, katerega , se bol/jševiki i&kienilii z Nemci, 1 je bil naravnost usiljen Ru- ( som. Pravi Rusi strahovito * sovražijo Nemce. .
V Petrogradu na pr. so po- . steni Rusi prepričani,- da je bil Trotsky slepo ^orodje v rokah! Nemcev, dbčini se trdi o Lenimi, da ni podiklupljen od Nemcev. V Ameriki pa imamo ravno -nasprotno mnenje. Trotsky se smatra za pošte-mejšega od -iLenina, dočim sc o Leninu splošno trkTi, da je podkupljen.
Minogo se govori zadnje čase, da namerava Trotziky spra viti slkupaj novo airmado, ki bo štela 10.000.000 rulsikih voja- i kov. S to armadb namerava Trotzky začeti novo vojno. Toldia besede in dejainija Trotz-kva so nekaj povsem različnega. V istem Času, ko je j Trotzky (klicali pod zastavo prostovoljce v Petrogradu, v istem času je pošiljal čete na frotni domov', Id'a je taJko olajšal1 Nemcem demoralizacijo ruske armade.
.\DiIiijonov ljudi v Rusiji je, ki liilkakor nečejo delati. Mnogo telili st je nahajalio 11a fronti, in seltSaj zahtevajo, da se jim da ddipočitek. Drugi so se kllatarili Okoli toliko časa, da mislijo da mora ldV> smrti postopati brez dela. Toda slišal sem, da 20 procentov originalne rusike armade [je še vedno pod orožjem.	!
Ddlo Mr. Svarca v Rusiji ije ! 'bilo p osivel čen o organizaciji ! Cehov in Slovakov, ki tvorijo * idianes jalko aktivno vojno * stranko v Rusiji. Ti nekdajni j podaniki Avstro-Ogrske so ja- J ko lojalni zaveznikom. V Ru- J sijo so prišli, ker so jih Rusi J v vojni zajeli ali pa so se pro- J stovoljno podali Rusom. V 3 Rusiji je 125,000 organizira- J nih Cehov in Slovakov, nek- S ldSajnih avstrijskih vojakov, ki S vsi kar gore pričakiovanja, da j se ijih pešlje na fronto v Fran- j cijo. Izmed teh jih je 50^000 jj
Dalje na tretji atnuL
y .	.	■ J* , . ,
Dr. J. V. Župnik
SLOVENSKI
ZOBOZDRAVNIK
&127 ST. CLAIR AVE.
KNAUS0V0 POSLOPJE NAD GRDIN0V0 TRGOVINO Najboljše zobozdravnico Jelo po nizkih cenah.
Uradne ur©:Gd8:3* zjutraj do 8:30 zvečer.
Kdor ne more ot> tem času priti, naj še dogovori za njemu ugoden čas. D(r. Župnik je priporočan od tiso-čev zadovoljnih oseb, ki so se pri njem zdravile. ,
Sprejemam Liberty bPnde v plačilo zdravniških računo
DR. L. E. SIEGELSTEIN,
B.ll Phon.	Cur. Phone
M.in 1306	C«ntr«l 2481 R
flČRVNE IN KRONIČNE BOLEZNT|
URADNE URE: Od 9. zjutraj do 4. popoldne, od 7. do 8. zvečer. Ob p*de{jah od 10 do 12
303 Permanent Bld». 746 Euclid Krm. near Eeet 9th St.
ČUDOVITA PONUDBA.
Doctor Oowdrtck, etevnl X-Eay flpftcijallat nudi svoje skušnje vsaki bolni osabl, da je lahko vsakdo deležen te čudovite ponudbe, kdor se J« brei uipeba sdravt) pri drugU) »drsvnlklh lo troftH denar.	.
^ Moja preiskava
\ ^^ ■	Mo^a sltrbna preiskava vsakega
llV \ D »	bolnika, ki pride k meni Je ena lz-
rAA. i^AKV j 11 V	med posledic uspeha. Moje metode
££ W <Jl ■ J	so različne od drugih. Imam najno^
B ^ .J ig^ gLiTr^P	vejže ln najboljše aparate ln elekt*
I k^M	rične stroje. Zdravim vsakega bol-
H	JVrmT^■■	nlka <itrektno na lsW bolezni, na kari	r ^fJff ■ H	I	terJ tpPl- Ce po preiskavi pronaj-y	)■ I	' I	' dorn' dft vaB lahko ozdravim vam s ||	~ Jw I	I	veseljem povem, fie pa pronajdem |	lIM 1	■	da ne morem, vam to odkrltosrfino
TjIq[s .v	Moja pre.oKava zdrnZena s X žarld
^lyi fafi-—	p\ in floureekopom mnogolkrat odkrije
r	C_ vaš pravi položaj im bolezen.
Posebno naznanilo. \
' ■ Ji
Jas želim, da ml »aupate. Jaz I* n, da pridete Im ml lazložlte svoj* bolezen v vafiem jeziku. Pomnite, niieem navaden zdravnik, ampan čpecljaUst z mnogionl led* skutoje, da zdravim bolezni kakor je va&a tal katere so drugi nehali zdraviti Dalj fraea ste bili bolni, bolj je zapleteaaS, vaAa bolezen, tem ve£Je zanimanje imam. Jaz naredim rad kar drugI sku- :] šajo narediti in ne morejo narediti. Ne zgubljajte dela. Vse zdravljenje j je prijetno in vem ne povzroča bolečin. Imam številne čudovite stroje za zdravljenje vsake bolesnl. Kadar se egiaslte pri nas, ste sprejeti z idejo, da bodete ozdravljeni v najkrajšem času. MV>ja (popolna preiskava z X-Ray vam pove o vašecn položaju. Ce so drugI ugibali, pridite k meni. Gotovo pridete pozneje, zakaj ne bi prišli sedaj. Ne računamo za nasvet ln prelfekavo, Ce se zdravite.
2047 E. 9th St. DOCTOR COWDRICK Med Euclid 4. nadst	" ipeci^aiist, Cleveland, o.	in Prospect
Uradn« ura: 0. s jutra j do S. sv. Ob nadaljah od 10 d« 1.
"71AMBULANCA.
Za vsaki slučaj nesreče ali bolezni, če potrebujete ^Xv	arabulanco ali bolniški voz, pokličite katerikoli
telefon vsak čas, po noči ali po dnevu. Mi vedno DDINfETAN čujemo in odgovatjamo telefon, ker zvoni v hiši rnintClUn obenem Ako vam operator reče, da se ne ogla-1 Qfil	simo, ne vrjemite, zahtevajte supe^visorja, in do-
1 «101	bite odgovor od nas takoj.
^ggf ANTON GRDINA
___ 6127 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Automobil najfinejšega izdelka, krasno delo in čudovite trpežnosti. Dajte da vam avtomobil razlca-žemo, prepričali se bodete, da je boljši kot vsak drugi 8 cilindrov avtomobil.
KING CLEVELAND CO.
1924 EUCUD AVE.
Vpraiajte it
c.c^^.or Mr Chas. C. Lewis Pf-r"302(1 ...............................................
J Nadaljevanje f* 4ru*® »tratil. m —--j-—----—-
dobro opremljenih in obpro-
[ • ženih.
Usoda ruskega žen sike ga ba-) .taljona smrti je bila jako žalostna. Ko so boljšieviki najt :'f padli zimsko palačo in pregnali Keren ski jav so petrograj-ste barabe, katerih so se boljševiki iposffuižievaili za umore, pomorile mnogo teh žensk, o-stale pa odpeljali v moralno sužnjost, v usodo, ki je hujša old) ismrti. V Rusiijii prevladluje g mnenje, da se nahaj^ Keren* ski nekje na Švedskem.*
lOoklblijubne žene v Petro-gradu so žrtvovale mnogo truda poiskale te nesrčne žen-siku in jih rešile nemoralnega življenja. Ruske m uniči j ske tovarne danes ne obratujejo, in zaloga municije je jako majhtaa. ; Kar se tiče želleznišikega j prometa je popolnoma demo-r j raliziran. Tri tedne je vzelo
Ei/ Mr. Švarca, da je prevozil Si-hirijlo, kan- se v navadnih oko-. liščinah zgddi v devčtifhi dneh. Vojaki pdčenjajjo v Rusiji kar se jim zlijubi. Naijarroejo vlak in se vozijo okoli, čas ddlhoda sami' ddločutjejo, in vsi drugi vlaJci morajo čakati in ise u-milkati vl'akom boljševikov.
Mnogo novotarij, katere so boljševiki uvedli je smešnih, toda pomilovanja ivrednih. iBohjŠeviki so ustanovili "mini sterstvo zabave1", in profesor Lunačarski je bil imenovan "zabalvnim ministrom". Ta minister (jle iposveti* ves svoj čas baletnim piesaKkam, ka/te-re je učil ka,ko morajo plesati in prepiral se ije z igralci kako morajo igrati. In vse to se je goid&lo ob času, ko je Nemec najhuje pritiska!1 nad Rusijo.
Mr. Švarc je mnenja, da mora Amerika upeljati o'btsir-no tpropaganlclo v Rusiji. Ce jo Amerika ne začne, bo Nemčija nadaljevala kar je začela. In četudi Nemci ne razumieijo drugih narodov* Ruse razu-Imejo dobro, kar je Nemcem /velike koristi v ngih umazane J namene. In kalkor hitro pride-/jo Rusi k zavesti, kako sramo-
tno so baii izdani in zapeljani
od Nemcev, teJdJafl se bodejo Nemci keisali dtaeva, ko so se^ spoznali z Rusi.
Karkoli nareldS Amerika za Rusijo, naredi sama za sebe. Če se nemška moč razširi v Rusiji, tefcUajj, je vsaka zmaga na zapadm fronti zaman. Nem čija bo iSfpravila Rusijo pod svojo komando, in če zmagajo zavezniki na zaipadni fronti, ne da 'bi oprostili Rusijo nemškega mpljiva, tedaj bodejo Nemci v kratkem zopet postavili ogromno armado na bojno polje, skutpaj z Rusijo. In ta bodoča vojna bo straš-nejša kbt vse Idlrugo, kar smo doseltiiaj doživeli.
— o
ZA ONE, Rl PIŠEJO VOJAKOM PISMA.
Vojni oddelek vlade je^ izdali posebna pravila za one starišfci a-li sorodnike in prijatelje, ki imajo s|\rojce pri ameriški armadi. Vlačila je dognala, da je skoro 90 odstotkov vseli dezertacij pripisovati •cBejstvu, da sorodniki doma pišejo vznemirljiva, nervozna pisma, ipišejo o domotožjb, in drugoA Vojak, iko prejme od »dbma pismo, n. pr. da so doma jako bolni, da se jih toži po njemu, da bi ga radi videli, da teško shajajo, tak vojiak se-•vedla postane sam žalosten,• in če ne dobi dopusta, navadno ipobegne. Posledica je, da je prijet • in strogo kaznovan. Skoro sto procentov onih vojakov, ki so pobegnili na ta način, ker so odi doma dobili pi'smo, da je bolezen v družini, itd. se je navaKftio pozn^e izjavilo, da ni bilo tako hudo kot je bilo v pismu pisano, da se mnogo pretirava.
Raditega prosi vlada vse sorodnike onih, ki imajo svojce pri vojakih, naj pazijo kaj (pišejo v vojaška taborišča, da ne ivznemigajo po nepotrebnem svojcev pri vojakih in 'jim ne škddlujejo ter jim ne« povzročajo zaporov in drugih sitnosti. Domoljubje mora biti prva stvar vsakega pisma. O-
sebnosti so malenkostne in
mnogokrat škodljive vojakom.
DOLGOVI RAZNIH NARODOV.
"The Lonfdbn Economist" sporoča, da znaša ves idblg Anglije 5.678.600.000 funtov šteirlingov. (Približno $27.-636.000.000.)
Francoski finančni minister poroča, da znaša francoski narodni dolg 115.166.058.000 frankov ali $22.227.000.000.
Javni dolg Italije znaša okoli 35.000.000.000 lir ali $6.676.-000.000.
Nemčija dolguje $25.408.-000.000 in Avstro-Ogrska sku-paj $19.114.000.000 ali'nad sto tisoč milijonov kron. Obresti od tega znašajo nad pet tisoč milijonov kron na leto, dočim znašajo vsi /dbhodki Avstrije na leto komaj tri tisoč milijonov na leto.
Javni dolg Zjedinjenih držav znaša $8.000.000.000, toda več ikot polovica tega denarja je posojenega zaveznikom in se bo plačalo nazaj. Več kot polovica teh dolgov se (popolnoma pokrila z davki
Kljub silno visokim cenam za papir izdeluje tiskarna "Cleve-landske Amerike" danes najcenejše in najbolj lične tiskovine.
- - ■ ■	11 ■
V uredništvu "Clevelandske Amerike" dobite knjigo "Kako se postane ameriški državljan". To je edina knjiga te vrste, na katero se lahko zanesete, da je v njej popolnoma vse pravilno, ker je knjigo potrdila zvezina sodnija v Clevelandu in jo priporoča vsem Slovencem. Tu dobite vse postave o državljanstvu, celo ameriško ustavo, proglas ameriške neodvisnosti, vsa vprašanja in odgovore, katere morate znati, če hočete postati državljan, poleg mnogo drugih važnih podatkov.Cena samo 25C
Dve sobi se ddda v najem, hreiz hrane. Vprašajte na 1018 E. 63^ St. _(57)
Sprejme ®e en fant na hrano in stanovanje.. Poizvedite na
Prosser ave.
. / o	f
NAZNANILO.
Članom in članicam podružnice Dr. Janez Ev. Krek, šlt. 1. |S. N. Z. se naznanja, da bo prihodnja redna mesečna ^eja dne 15. maja t. 1. v John Trdinovi dvorani, soba števT 3. ob 8.15 zvečr. Tajnik.
Ena soba za enega fanta ali 2 se odfclla v najem. Bretz hrane. Oglasite ise 11a 6701 Bonna aive.	(56)
Naprodaj je
pool room, tri lepe mize. Proda se tudi pohištvo in 5 sob: stanovanje se odda v najem, j Poleg pool rooma je tudi tr-; govina s tobakom in candy.! Proda se, 'ker sietianji lastnik' odildfe k vojakom. Jako dober j prostor za Slovenca. Oglasite se na 4034 St. Clair ave. (60)
Mrjočnost naših ljudij.
Zivljenska sila ameriškega naroda ipostaja manjša. Včasih so Ijudidje delali na prostem,1 njih hrana je bila kDomača, to-1 fcltai daneis jih dela 60 odstotkov znotra'j, nimajo skoro nobenie v.ežlbe in uživajo mnogo bogatejšo hrano. Če hočete biti v resnici zdravi, te<daji morate pomagati (vašemu želodcu in prebavljalnim deioni telesa, da prežiene vse nevarne substance in smrtonosne 'bacile.1 Trinerjevo ameriško grenko vino .je zdravilo, katerega prime snine,, grenka zetišča, korenine in lubjiei je izvanredne zldlravihie vrednosti, sčisti želodec, ga drži čistega ter pomaga prebavi in povrne a/pe-tit. Vživajte to vino in rešite se zaprtja, neprebalvi, glavobola, nervoznosti, splošrue, slabosti. Cena $1.10 ipo lekarn/aih.1 Pomnite, Icla Trinerjev Lini-' men t je praiva stvar za rev-' matizem, nevraligiijo, lumbago, otekline, mapetja, idil. 35c in 65c po leikarnah, po pošti 45c in 75c. Joseph Triner Co. ke-misfti, 1333-39 So. Ashland ave Ohicago, Illinois. •
Naprodaj je nekaj pohištva in
«!aycr piano, 50 rolils zraven) piane. Jako poceni. Vprašajte na 6611 St. Clair ave. (57)'
Zahvala.
Spodlaij (podpisani se tem potom iskreno zahvaljujem dr. Sv. Jbžefa, K.SJK.J., ki je* priredilo tako krasen pogreb za mojo raiijiko ženo ter skrbelo in mi stalo na strani v dnevih žalosti. ZaJhjvatyu.jem s<e pred-seJdlniku društiva Ant. Kovaču za pomoč in tolažbo kakor tudi (društvenem itajniku in vsem llruŠtvenim sobratom. Zahvaljujem se John Andolšku za izroditev denarja. Iskrena hvala John Česniku in soprogi, ki imata v varstvu mojo hče'r Angelo, nadalje Josip Sila in Soprogi, ki varujeta drugo ! "er ALbino in l;r. Kovačic i'. .r soprogi za vanstvo tretje 'hčere Jennie. Zaluvak, Jr i>. Maverju, ki je imel z menoj dovolj dela, toda je -vse po bratsko naredil. Koneono se zahvaljujem vsiem prijateljem in znancem, ki so se me spomnili ob priliki smrti moje nepozabne žene in zahvaljujem se tu,iti onim, ki ima'jo kaj zoper mene govoriti. Anldbej Rodda, 3555 E. 8anVl Street.	(56)
Gotov denar
plačamo za Liberty bonde. 0-glasite se na 605 Society for Savings Building. 6. nadstropje. Cleveland, C). s (x$5)
Vaše zdravje
zahtava snainott in natan£no ( ravnanj* pri vseh zdravniških predpisih in nasvetih. Da vam < bo mogoče odstraniti marsikako , bolečino, ki preži od vseh strani na vas kot hud sovražnik, bodite 1 vsied tega vedno pripravljeni., linij t« vedno pri rokah
Severa's
AntisepsoL |
To je btvrstno higijenično in afltt- 1 septično sredstvo, ki naj bi se ra-bilo sleherni dan pri izpiranju ust. 1 pri grgljanju, pri izpiranju u&m» | nosa, ali pri antiseptičnem izpiranju ran m otiskov. To zdravilo vam hladi in leči bolestne dele hs < Srbeče izpahke. Navodila so označena na zavitku. Cena Sbo.
Na prodaj* v vseh lekarnah. 1
I J. S. JaMonski
SLOVENSKI FOTOGRAF.
6121 ST. CLAIR AVE.
Izdeluje slike za ženiti« in družinske slike,otroike slike, po najnovejii modi in po nizkih cenah. Za vrednostnih slik (tn ducat ), naredimo eno veliko »tiko v naravni velikosti ZASTONJ.
*6r VSE DELO JE GARANTIRANO.
BELL MAIN 1441	CUY. CENTRAL S821-W
MIHAEL S. ČEREZIN,
Hnatsko-slov^ski odvetnik
Piatorna: 414 ENGINEERS I LDC. 4. NADSTROPJE, VOGAL ST. CLAili IN ONTARIO.
Or. F. J. KERN,
6202 ST. CLAIR AVE. SLOVENSKI ZDRAVNIK
Zdravi vse moške in ženske bolezni. - Operacije. |
Uradne ur«I	Urad zaprt
10-12 dopoidn« jredo in nedeljo popoldne
a—3 popolttn«	—————————————
m z-Oečer.
TaUfoni Uradi Ohio Stale Princeton U2B W Ball: Rotadale 8633 J
Stanovanja! »109 KEMPTON AVE. Talafom Princeton 1911 L
Čistenjc in likanje obleka
DOBRO DELO.	NIZKE CENE.
Moik« oblek«.................11.00 Ženske kik^e.....................BOe
Molke suknje.................«1.00 Ženske dolge suknje ........#1.00
Jopiči................................S0c Ženske obleke.........}.......$1j00
tin DAMM DRY cleanin6 Co.
Cent. 739-w 1574 E. 55th ST.	2024
A.J. DAMM, posloro<fla.
' \ _____
VOJNO HRANILNI CERTIFIKAT
\ ■ ______ i . . r |
'-------4
Se lahko kupi tekom januarija za
(h 1 1 A in strijc Sam plača nazaj ^ AA 1 Z dne L januarija 1923 JpO#UU
w	•
(----amuMvma—--------------------—--- -------r-1-, -..	-—^g-^-"—'—----------------------_y—
Vlaida Zjedinjenih držav je zaprosila ljudstvo v tej dežel1! posojilo $2.000.000.000 tekom leta 1918; Vlada je naredila ifoertč, ^a sprejme ta kienar v tnalih svotaih, ta)»«i vsak mož, žena in otroik, v katerih žilah bije patrijotiona kri se lah'ko poslužite te prilike.	,
1	----■	—............11».	—a
------------■	■	............——	■■ ■ ■	--	............- .......... 1 1 uri	„1
((ranite denar in vaš denar vam nosi 4 procente pripisane ha četrt leta.
-v	• — ■	----------■-■■	-■	; 4
■ " - ....................... .. .. ■ -—-—— . .rt- — -----------
,	r Vi laliko. kupujeta hranilne znamlk-e, katerih velja 25 centov vsa'ka. §«stnajst teh hranilnih znamk, prilepljenih naj hranilno karto, se lahko zafftowla za vojno hranilno znamko na
vsaki pošlti ali banfoi, in tekom januwrja doplačate še 12 eento<v, nakar dobite za $4.12 »prihriankov od vlajdie Zjedinjeaiih di^žav $5.00.	'
Ta denar je vaš. Nihče drugi ne more dobiti tega denar(ja. Dne 1. januarja* 1923 dobite za visakih prihranjenih $4.00 svoto $5.00 od Naše vlade.
Toda čelbi vi potrebovali denar potprej, fktaUiar hočete, pojdite na pošto, in ijfrošta vam izplava kar .ste plačali v blagajno strica Sama s'kupaj z obrestmi do onega časa, ko dvignete denar.	.	.
1 BODITE SAMOSTOJNI HRANITE, POMAGAJTE AMERIKI. .
■—mi r •
' ' * 1 ' 1 • "fT -
Vaš klenar je igaramtiram z ysem premoženjem Zj-edinjenih držiav. Poie^ tega pa pomnite, da |je »to vaša vojna — da ohranite wOj' dom, svojo svobotlo in čast vaših žen in hčerk in sester. Zjedinjene države so zastavile svojo polno mb£ vsetga svojega-upi ji va, svojega bogastva in svojega moštva, proti strašni tramiji, ki« Haznanja, <la je sila pravica.
■__1	-——■'	.n .i. _—___
■ ■ . ■ ■ . , • j 1
—............1—■■
Krasna pravica je, da pomagate , Strijc Sam vam daje priliko, da dobiti to vojno za civilizacijo ^ _ ^	pomagate njemu v tej vojni.
- --- VXKTQ Cl	-:--
t>enar, ki ga posodite vladi bo kupit vse> stjvoiri, ki so (potrebne,	II jj	• j Pojdite v svojo 'banko ali na pošto in vprašajte svojega poštar-
cia se teim hitreje ikonca vojna in tragedija ter da se olhrani amerišlco	saviNCS STAMPS	' vam P1"0^51 hranilne zna mike. On vatn bo dal hranilno karto. v
moštvo ter svoboda sveta-	issued by the	v •	Cinuprej jo izpolneite in dobite voyi>o liranilno znafnlw, tem prej dtobi-
, Kupujte vojfio hranikrve znaimike SEiDAJ. VeJljajo $4.1^. Tekom	UNITED STATES	^ 1	vate štiri procente od .dlenarja. Hrainite denar, pomagajte vladi, po-
februarja vas Ibodo veljale $4.13. Po feb. veljajo en cent vec na mesec.	GOVERNMENT	magajite sebi.
.	mmmmm—m—m*	" '	'	,	'	. L
l' . ________.I	,7«
Andrej Černišev,
Roman	*v
Spisal: JULIUS ZEYER	Poslovenil STANKO SVETINA
Mir moje khiše se je razpršil Zdelo se mi je, da je roka onega moža ddlgrnila zaveso, ki me je Jočila od sveta, polnega žalosti in bojev, grehov in trpljenja! Ali ni imel tujec pra/v, ko je imenoKal naše življenje rebično? Ali ni ibil to sam prst božjj*, ki se me je v temi dotaknil, aSi roka ange-lja, ki me je klical, naj nastopim mučeniško pot za pravico in resnico? Ali pa je bilo vse to ta sleparija hudobnega duha, ki me je hotel odvrniti od prave poti božje? \Tcpre-homa «em se nahajal v grozni razburjenosti, nili za hip nisem imel več miru, nobena molitev ni uspela, če sem se zatelkel v gozd, so me zasledovale tja prikazni, meglene postave so mi kimale v mraku za -drevesi, iz jezerskih1 vdd' so sc prikazale, druge, ki so lomile z rokami, in če sem zatis-nil oči, sem videl Idle te angelj-ske krasote, Iki me je gledalo z rosnimi očmi. Nekoč, ko sem tavala p0 gozdu, sem za-gtledala v mahu nekaj blršoe-čega, in ko sem se približal, sem spoznal denar, ki ga je bil fcuijec zalučil s stamostanske altane. Od tega trenotka sem se smatral za izvoljenega rešitelja carja Ivana, in v razburjenosti* sem pokleknil v gozjdem mraku in sem obly'u'bil bogu, »da posvetim vse svoje življenje, da popravim, kar so VHrugi zagrešili. Toda gospod moj! sem klical, <Paj mi znamenje, da isiprejmeš mojo žrtev, o, pošlji enega izmed svojih angeljev, 6e sem vreden te milosti!
Ta molitev se mi je še tresla na ustnicah, ko sem zagledal skozi drenove veje na jasni gladini jezera velik čoln. Spredaj je stala visoka postava, odeta v žalujočo obte ko z vihrajoči m, črnim pajčolanom in z vihra(jočimi, kakor zlato svetlimi lasmi, bila je ljubka kakor angelj, za kafterega poslanstvo sem ravnokar prosil in skraja sem mislil1, da je res. Torija čoln je postal k bregu in kmalu sem spoznal, da so bili v rojem uimrjoči ljukllje; prišli so 'k meni in ženska v žalni oJMdki me je vprašala za pot v samostan. Peljal sem »je, čutilno razburjen, po stopnjicah v skalo vkllesanih, čutil sem, da se njih pojav, čeprav so u-mrjoči, vendar ^nekako sklada z mojo vročo molitvijo, nisem se motil; ženska <v žalni obleki y'e prosila zaslišanje pri o-patu. Peljal sem jo samostansko govorilnico in medtem, ko sem ji pol>n spoštovanja ponudil sedež, je vstopil opat. Globoko se mu je priklonila in je pdcfala resnemu starčku pismo.	*
"Helena Dimi tre vina Omi-janska sem," mu je rekla, jaz ipa, ko sem zaslišal to ime, ki ga je ttijec >s takim navdušenjem izgovoril, ime te zvelste, jplemenite prijateljice mesrečne Veiike kneinje Ane, sem ostal kaikor pribit na sivoj^rn mestu. Gle(ji, to je angelj, ki mi ga je bog poslal!
"Zaslišana sem bila pri jije-nem veličanstvu v Petrogradu,'' (je mad al j«e vata Helena O-miljanska, "da bi prosila za nekio u1x>go prjateljido, ki je Ibiia nesrečna, da je padla v nemilost pri rtjienem velli<čanst-\iu in ki vsle J tega 'začasne^ ii-tvi s svojo rod'bino v'-ujetništvu — za njeno ime ne gre. Njeno veličanstvo, ki noče, da bi moja prijateljica in njeni o-troc trpeli Idanštio pogubo, je uslišala mojo prošnjo in zapoveduje s tem pismom, da mo ra moja prijateljica dobiti tolažbo svete cerkve in njeni o-tnoci pouk o bogu, i«i njeno fireliičanstvo torej ukazuje, naj BjTffijjz vašega samostana eden
nifjl
-'i	.iPm	.
-	veronauka njenih otrok. Nje-l no veličanstvo si je iavolilo ta , samostan zato, Iker ji je znan'a
-	svetost zuvljeiuja, ki ga živite t «tu, in ipoJfagoma vam oče; v : noike nalogo, da izberete mo-
-	ža, za to sveto opravilo spo-) sobnega, moža priprostega sr-r ca in pobožnih misli, iki se za
•	posvetne zadeve prav nič ne
■	briga."
Opat je prebiral pismo, ki
>	mu ga (jte daila in je spoštljivo . pol'jubil cesaričin ipodpis.
i "Brat Jefnem tukaj," je re-
■	kel opat in je pokazal name,
•	"jjti mož, kakršnega si želi nje-i no veličanstvo za ■duhovnega , svetovalca vaše prijateljice in
bo gotovo z veseljem spnejel
■	nailogo, s kateTo mu je dano
■	postaiti koristen."
i Njegovo dobrotLjivo oko je » vprašujoče pd Šivalo na • nuni.
•	Helena Omiljanska je čakala
•	na moj odgovor; od giirjeno-
•	sti nisem mogel dolgo časa ) spregovoriti niti beselJice; kaj t ni bilo sedalj žfe očitno, Ida me
-	je samo nebo izvolilo za orod1-
■	je k vtilikemu činu? Pokleknil , sem priprosto pred opata in I sem prositi njegovega bliago-; .4ova za tako sveto nalogo, i Položil mi je blagosflaviljajfclč
•	rokie na glavo in mi je dal po-
■	ljiulpiti safirovi križ, ki 11111 je r visel na vratti...
I Helena Omiljanska se je vr-: nila še isti dan v Pdtrograd,
>	kaimor sem ji drugi dan sledil; I zelo ginlijivo se je ločila od
■	svojega soproga, pri katerem
■	se jie ravnoikar kllalje časa nni-
■	idila, zakaj ta plemenita žena i je razdelila svoje! zivtyenje med
njega n med drago prijatelji-
-	00. Sla sva na pot nievedoč,
-	kam .greva, zakaj cesarica ni i hotela, da bi kdo ž gotovost-, jo vedel', lkje ima Ivana zapete-
■	ga, menjavala je torej neipre-: nehoma mesto njegovega ujet 1 niištva, iij, med tčin časom, ko
>	se je Helena mudil'a pri svo-i ij^m solprogu, so Ivana zopet
-	prepeljali, ne Idla. bi Helena ve-I Idela, kam, ker ji ni bilo db-, voljeno dopisovati -si s prrja-1 teljico. V ivisakem krafliu, klamor i sva prišla, sva dobila gotov i ukaz, kam morava iti naprej, i dokler naju niso slednjič pri-: peljali pod vojaškim varstvom,
■	kakor bi bila kalka ujetnika, v 1 majhno prijazno mestece, ki se , je zle od dakiB sme'lill'jailo s svo-
•	jim zlatim križem in z rožna-l timi in belimi hišicami, katere 1 so obroblljale tihe, s travo po-
•	rastle ulice... to so bile Hol-
■	mohore, cilj najinega pota.
Srečna sva bila, da sva se
>	mogla odpočili po utrudljivem
■	potovanju, tem (bolj, ker'je He-. lena OmUjanska vzda s seboj 1 svojo malo hčerko A graf eno, i ker se ni mogla ločiti odi tega
II rage ga deteta.
Ni mi mogočef popisati, kaj : sem ol^util ob pogl'edti na ža-i lost, ki jo je velika knježinja
•	Ana morala trpeti za svojega sina, kaj sem čutil ob pogledu na nežino, pojrtvovalno prijateljstvo Helene Omtljanske, ki se je prostovoljno odpovstkla-Ia domačiji, svojemu soprogu in vsem bhšlčiu, da bi ttkore-(koč v bedi živela tu iv poza'b-lijlenem kotu severa »kot amgelj tolažnik in varovala z enako ljubeznijo listno svoje diete kalkor tudi otroka uboge prijateljice. Velika iknježnja Ana je namreč v ujetništvu porodila bloer, ki je bila iste starosti malo A&refeno Omiljan-j?ko Ta dva otroka sta si bi!la čullovito podobna v svojih o-oesih in tv zlatih laseh. Materi sta jima tudi dali isto ime. Ljubil sem oba dojenčka, enako i^ njiju materi sta mi bili hvaležni za mojo ljubezen, ki sta jo brali na mojem obrazu, in za sočutje, ki sem ga imel z njmino žtailostno uisodo; kmalu sta sami uganili, ;ne da bi jim povedal, db smatram »usodo za najvažnejšo stvar na
-	svetu, d)a z vso silo svoje du-1 še hrepenim, da bi jima olaj-i šal žalost in Ivana osvobddil ; iz ječe. Prvič! v »svojem ži/vljen-t ju sem spoznal, kaj je strast,
-	za'ka(j drugače ne morem imfc-
-	no vat i vrofčo ljubezen, s kate-
-	ro sem ljubil malega Ivana: i nikdar ni imel oče veC'je lju-: bežni do svojega otrolka; preliti zanj, svojo kri se mi je zde-
i la preveč lah'ka stvar, in večni ) blagor duše bi 'bil brez zaJdlre-ge daroval zanj! Vsako noč
■	sem nntoCil svoje blazinice z , gorkiimi solzami, iiepreneho-
-	m a sem klical k bogu za pra-t vičnost, in ko se ni usoda mo 1 jega varovanca nič izboljšala, I sem začtil celo iproti nebu go-
>	drnjati.Vendiar mera naše bede še ni billla IJovršena: thiči
: Oni il jamske je neko mo|i na-. glo olbolela in ko sem zjutraj 1 zaslišal glasTio tarnanje in hi-
-	td1 v Hdenino čumnato, je le-1 čala nijena hči Agrafena mrt-j v a na 'postellji'!"
: Am?rej in ostali posiušaki
-	so kazali ob teb besedah ko l je Agrafena govorila o svoji 1 lastni smrti, posebno začuden-
-	je in menili so, da se kllek'Lici . najbrž bMle. Opazila je to.
"Gledate iz zaioudc^em na-
-	me?" je vfprašala. "Mordia se ; vam zdi, Ida se kali jasnost mojih misli? Tudi jaz sem gle-
-	dala tako ofčleta Jefrema, tudi , jaz isem mislila, da je njegov ; <lluh visHied bi izb je stnrti že zrncr l šan in otemnel, toda on mi je 1 rekel mirno: "Ne čudi se, na-
-	mišljen na Agrafena Gmiljan-i skib, mojim besedam, ne me-r ša se mi. Pravil sem ti, da je
-	mal'a Agrafena, Heknina hči, / po hulli in nagli bolezni mrt-i va ležala 11a svoji postelji. Na
-	jok in tarnanje se 'je hipoma
-	prikazala v čumnati tudi ve-
-	lika knežnja Ana s svojim de-t tetom v naroč(jiu... Ona in
>	jaz sva se kolikor mogoče tru-
-	dila, «la bi Heliemo pomirila, t kar se je nama delloma tudi po-
-	sreičilo.
''Tvoje /diete, Helena," je re-
-	kla velika Iknježna, "je prosto r vsalkega ujetništva, glej na r moj sladki popek, ali ni nje-, gova usoda grenkejša: dolo-
-	<čen je tfia ovene v prokleti isen-, ci te zibelke..."
1 Toida nagld (ji je šinila v g'la-» vo njeka misel.
"Helena!" je zaivpila in se je
-	vr|*Ia na kolena. "Helena! ni-: hče ne ve doslej1 o nagli smrti
-	tvoje dušice, kot naš »prijatelj,
-	brat Jefrem, bodi milosrčna in se usmili mojle hčere... Tako
i sta si podobni, da ju nihče ne 1 razloči, uboga dojenčka! Naj
-	pokopljejo tvojo Agrafeno v j cesarski sarkofag 'kot mojo , hčer — ti pa vzemi moje diete, 1 -v tvoje roke položim njegovo
usodo, osvobodi vsaj njo, naj j se veseli zlatega solnčnega svi-
-	ta ,v svobodi kot Agrafena O-1 milanska J"
\ Jokaje je Idvignila jelena 1 nesrel3no mater in je pritisni-
■	la njeno dete ihteč na prsa. i Zgodiilo se je ipo želji velike . knežnje, Ajgrafiena -Qmiljanska i spi veno spanje, a ti Agrafe-. nan 'ti si hči velike knežinje . Ane iBrtišviške in sestra carja
Ivana VI.!" 1 Zarotniki so izagnali kriki začudenja, toda Agrafena je proseča zamahnila z rolko v znamenja da ncfčte, da bi jo kldto motil v njenem pripovedovanju, ki jo tje očividno utrudilo in katero bi že radia končala. DiiUtt nrIbodnJIC.
Kupite hišo
od S'.ovenca. Hiša zidana za 4 družine na 711. cesti. Imam tufcli hi; za eno ali dve družini iia Addison R/dl na 71. cesti, dve 'hiši na /Schaefielr ave. Samo polovico takoj. Kadar hočete proldati ali kupiti, oglasite se pri	J J. Lušin, i . 1065 E. 66th St. Poštenost garantirana. (57»
.	■	i'i! - '. ;i A >Jt
^^t/J^ffJi^^Bff'I'/IIM^i iT*HVA'1 /F-IHA
Krashtu zidravAtv^aa K barva za zid in tla.9e laUto pere z milom ali vročo vodo. PoakHi-S Bite Jo v kuhinji, laun- S dry all kopališču. Gor- 9E H 4ca para ji nlkaikor ne B 'to škodovala.
1 K	C. MANDEL.
K 15702 Waterloo Rd. ■
Delo dobijo
ženske, da sortirajo razne cunje. Stalno delo, dobra plača. Oglasite se pri Western Waste Material Co. 1398 W. 10th St.	(55)
Sprejme se štiri fante na hrano in stanovanje. Kopalna soba na razpolago. Vprašajte na 1084 E. 64th St._(56)
Mladi fantje, v starosti 18 !et in možje do 35. leta, ki imajo nekoliko boljše izobrazbe, in katere zanima električno delo, idbbijo 'liaihko stalno službo v našem "switch board odddku. Med časom, ko se učite, imate 29c plače na u-ro, zraven pa še lahko posdbej zaslužite. Hiter in /diober napredek* v plači. Oglasite se na 230 Engineers Big.	(56)
NAPRODAJ
je trgovska oprava, razstavna okna, counters, mize, oprema za okna, zrcala in druge trgovske potrebščine. Se dobi jako poceni. V najem se odda tudi ipolovica prejšnjih Kauš-kovih trgovskih prostorov. Vprašajte na 6204 'St. Clair
ave. Tel, Princeton 1278 K. _
IŠČE SE
300 delavcev za ladjedelnice na Hog IslanlD, Philadelphia. Plača je $22.75 za žest ^nij v tednu, in po preteku enega tedna, se fptlača 5c več na uto. Stnovanje in 'hrana velja $7.70 na teden. Vožnja se plača vsem, ki se oglasijo, kakor tudi hrana na poti. Stroški -za vožnjo in hrano se od'tegnejo od plače tekom prvih treh tednov zaslužka, toda se vrnejo vsem, če ostanejo pri idelu vsaj 60 dnij. Potrebna je zdravnik a preiskava, k,i se vrši zastonj' v City Hall. Sovražni tujci naj se nikar ne oglasijo za to delo, kakor tudi oni ne, ne, ki delajo na government naročilih.
GradHte ladije in pomagajte, da zmaga Amerika v tej vojni. State - City Employment Bureau, 109 City Hall. (55)
Soba se odda v, najem za enega ali dva fanta, brez hrane. Kopališče na -razpolago. 1095 Allison Rd.	(56)
Naprodaj
je nekaj pohištva in piano player ter kakih 50 kom a/dO v za igranje. Jako poceni. Vprašajte takoj na 6611 St. Clair ave.
---♦- (56)
POROČNE fine svilene obleke., vence, tančice in vse dirugo dtobite pri meni vedno po nižji ceni kot drugje. Beirio B. L,eustig,,6424 St. Clair ave.	(X39)
PAZITE
kje kupujete vašo narejeno o-pravo. Blago kupljeno pri meni je vedno najboljše, sveže, trpeižno in poceni. Beilo B. Leustig, 6424 Sit. Clair ave.
(x39)
NAJFINEJŠE
ženske .bluze iz vsakovrstnega blaga, fin© izdelane, dobite vedno po najnižjih • cenah pri Beno B. Leuistig, 6424 St. Clair ave.	(X39)
Naprodaj je candy store, ki se proda radi bolezni. Jako Idfobra trgovina. Proda s^ prav počepni. 1316 E. 55th St.	(56)
" Delo
dobi pridfen slovenski fant v groceriji. Dobra plača. *Vpra-šajte na 544 E. 152 St. Coll-linwood.	(55)
Front soba se odda vi najem za enega aH Idiva fanti Spodaj. Vprašajte na 5920 Irosser av.
Pozor mladeniči!
Proda se fino motorno kolo prav po nizki ceni radi odhoda iz Clevelanda. Kolo ima idH'a "speeds", Harley-Da/vison. Pozve se na 3837 iSt. Clair ave.
- (55)
ČE POTREBUJETE
kako fino žensko ali otročjo spomladansko suknjo, ne pozabite, da dobite boljše iblago po nižji ceni kakor drugje pri Beno B. Leustig, 6424 f>t.*Clair ave.	(X39)
VOLNENE ALI SVILENE
kiklje vsakovrstnega kroja in iz najboljšega blaga, fino izdelan«1, 'vise številke, dobite pri Beno B. Leustig, 6424 St. Clair ave. ved-no ceneje kot drugje.__(x39)
Napr°daj je restavrant, ki dela dobr0 trgovino. Na razpolago so tudi štiri sobe zgorej za stanovanje. Vprašajte na 1340 E. 55th St.	(59)
Prodajo se prašiči po jako ugodni ceni. Vprašajte pri Jim Robič, East Goller St. Euclid, Ohio. r _(55)
OBRESTI
SE ZAČNEJO VSAK DAN
VLOŽITE DENAR NA
LAKE SHORE BANK
la p« pravilih plačamo do davn, Im pottgottc dmv
. na
4%
St Glair and 55th/St PmpMt and Huron Supwrfor and Adduon.
- Liberty boridy
se ne smejo prodajati iv zgubo. Mi vam damo za nje gotov^ denar po tržni ceni. 808 American Tr-tfst Bldg. odprto dd> 9. ure zjutraj do 6. zvečer.
—- (64)
Konj in voz sta naprodaj, po nizki ceni. Vprašajte na 3916 St. Clair ave.	(55)
Delo
do/bijo delalvci v tovarni. Mi I potrebujemo več stalnih mož z dobro plačo. Oglaskei se pri D. Connelly Boiler Co. Ivan-hoe Rd. St. Clair ali East Cleveland kara.	(56)
Previdne gospodinje
imajo doma vodno eno ■(•klanioo Dr. (tlchtoi-Jevaga
PAIN-EXPELLER
.auetljlro »roditro u rtrtraje pri reVuatlfott
bolefilnah, prehlada, Efivstavljanju itd.
fedino pravi 8 varstreno znamko sidra,
85e. In OSe. t lekarnah ln nararnott od
P. AD. RICHTER & CO. BO Washington Street. New York. N. Y
I Soba se odda v najem za eije-I ga ali dva. Kopališče na razpolago. ,6205 Bonna ave. (55)
1	'"* 1 "*"" •
National Drug Store! Slovenska lekarna.
Vogal St. Clair ave. in 61. cesta. S poseibno skrbnostjo izdelujemo zdraJvnišlke (predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.
^^	v
I^fIZaCistenjeOpiek!
POKIJOTE NAS 'rEl.Kl'">Mr ,V/	AU r\ S A .Mi PKTN.fsitk
NASE DOBRO DELO IN P0STRLZB4 J£ Ll VfcJ LET POZVANO M)f _NAJB0LJE__
The Frank's I)r> Clcani^r; (lo.
U «9AO IN PEL A^NICO	COt.LINWpOD PC DHU/NICA
l.ilil Kast 55th Street	15513 Waterloo l!»ad
'N'M,r<,t"""_'„..........
I^^SMAGNIFICENT STEAMERS 3
I	The Great Ship "SEEANPBI-E" — "CITY OF ERIE" - "CITY OF BUFFALO"
6	CLEVliLAlSD — Doily, Muy l«t to Nov. 15th — BUFFALO
I	Lease Clkvelahu • Rj(K) P.M. > Cbmtra.l i Xrttre Bvvvmo • • BiOO P.M.
I	Arrive Uuffaj.o - . ' 6i]0A.M. J Stakuarb Timb I Arrire Cltvulajio - 6U0A.M.
I	CwiPoetione at n..7ulo ti? N^rrrn, Fall* and ail Raatern ond Onadlan point*. Railroad tleketa
I	fcf tr;-n C^kIji I n. Ii >ffale ure go'.J fur IranBpo.-tut.i.n on oj.r »tewrpiTi. Aak your
I	ticket B;;rtnt fi r U< \i\2 r!a 0. & BTLlne, Now Tourist Autoi wbUo }lml*-TIM Hoond Trip,
K	with 2 Ua/l ra.n-0 ».rait, fur cms iwt cjteo^UŽDg I2T in. whei.-lbar^.
1	It- uutif'ij'y colored m -li.TiJjl Ijui.z)'; chari.oj Tl.e OroUii.iP "SI-liANlJlJEE" aent on rwsilpt of
1	flv" ct f Al »tok fur vur fiPiarUI ar.d doj<-rlplivo t>K>kl«t fr«».
I	IN^HME tags
R	p«**«n(ffir Su'«.1.!1,"«'.
laUni	\
Zaupno zdravilo dela čudeže.
Skono že trideset let se Tirinerjeva zdravila rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi tadi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in Ičislanje od strani številnih odjemalcev. Mak? povišanje ceni je sedanja potreba, da se ohrani zamesjiva vsebina izdelkov. Branili smo 9e dolgo zoper Id'raginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vijni dlavek tnam je spod-Ibil še zadnji 'steber in morali smo ceno nekoliko (povišati. Vsak prijatelj Tri-nerjevih lekov priznaiva brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več .plačati za potrebšloine, ini tudi lekarja stane veliko več, ni mogoče draginji v okom priti. Zato -pa bo vrednost Tirinerjevih ldkov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tako zaupam je in vspeh med svetom, ker -učini, da«bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezind jih je devetdeset odstotkov povaročenih in spočetih v želddfcu, Trinerjevo Zdravilno Gnenko Vino očisti želodlec in odstrani iz notranjščine drdbovja vse »nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvairin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinierjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravillne grenke koreninice ter krasnio žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, nep«re-bavnosti, glavobola, poliglavobdla, nervoznosti, navadne slaboče, (kakor tudi v želodictnih neprilikah, ki rade nadlegujejo žensklei ob premembi žitja ali rudarje ali dcuge »dtelavce, ko ddajo in vdihavajo plin, če rabite tak lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Ddbite jfc v vseh lekairnafh,
TR1NERJEV LINIMENT
prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, a'li revma-itizma, n'evragije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najpotrebnejša in * najhitrejša pomoio. Jako dobro je tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev m za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je izvrstno inptrav prij<eitno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla im st; istfotako za čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vsefhl lekarnah.
Najnovejše nagrado so dobila Trin^rjeva zdravila na mednarodnih razstavah: 1 Gold Mfledal—San Francisco 1915, GrandPrix — Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
MANUFACTURING CHEMIST.
r) t
1333-1343 So. Ashland Ave.	Chicago, III.