IETO XXIII. — številka 84 IGOR J AN ti AR KRANJ, sobota, 31. 10. 1970 Cena 50 par Lisi izhaja od oktobra 1947 kol tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO občan sprašuje JESENICE Predsedstvo občinske konference SZDL je sklenilo, da bo občinska konferenca okrog 10. novembra. Na njej bodo obravnavali teze »SZDL danes«, pregledali delo občinske konference, uskladili občinska pravila SZDL z republiškimi in razpisali krajevne konference SZDL. Glavna točka dnevnega reda pa bo kritična ocena dela krajevnih skupnosti. Posebna skupina predsedstva je namreč izdelala o tem Obširno analizo. Na konferenci se bodo zavzeli, da tudi občinska skupščina obravnava podobno problematiko in izboljša sedanji način financiranja krajevnih skupnosti. -jk Na seminarju za predsednike in tajnike sindikalnih organizacij, ki je bil v domu zveze združenj borcev Jesenice v Crikvenici, so se dogovorili, da bodo občni zbori sindikalnih organizacij med 1. novembrom in 31. decembrom. Priprave naj bi potekale v treh smereh: vsebinski, kadrovski in organizacij sko-tehnični smeri. -jk KRANJ V četrtek popoldne se je na redni seji sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze. Člani so razpravljali o vlogi krajevnih skupnosti v programu splošnega ljudskega odpora, o kriterijih za financiranje krajevnih skupnosti in o pripravah za organizacijo zbora gorenjskih aktivistov prihodnje leto v Kranju. Na seji je bila podana tudi informacija o odnosih med samoupravno družbo in cerkvijo. Kot smo zapisali že v sredini številki, so ta teden razpravljali o osnutku statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov na občinskem sindikalnem svetu, na predsedstvu občinskega odbora zveze združenj borcev in na seji sveta za zdravstvo in socialno varstvo pri občinski skupščini. RADOVLJICA V torek popoldne je bila v dvorani družbenopolitičnih organizacij tretja seja občinskega sindikalnega sveta. Razpravljali so o polletnem gospodarjenju v občini in o izgledih ob tričetrtletju, nadalje o nalogah in akcijah občinskega sindikalnega sveta in orgaisov v jesenskih in zimskih mesecih in o poteku javnih razprav o osnutku statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja. Pri občinski konferenci SZDL se je v četrtek sestal odbor za vseljudske obrambne priprave. Govorili so o obrambni vzgoji prebivalstva. ŠKOFJA LOKA Minuli ponedeljek, 26. oktobra, je škof jo Loko obiskala 19-članska delegacija kultiuno-umetniškega društva iz Sel na Koroškem. Kulturniki, ki jih je vodil sam župan Herman Velik, so bili gostje občinske konference SZDL. Med enodnevnim bivanjem v mestu pod Lubnikom je skupina priredila izlet v bolnico Franjo in si ogledala znamenitosti Idrije. Obisk sodi v okvir že tradicionalnega prijateljskega sodelovanja med občinama škofja Loka in Sele, ki zadnjih nekaj let navezujeta vedno tesnejše stike. (- ig) Srednjeročni plan za razvoj kulture V ponedeljek, 26. oktobra, so na seji CK ZKS razpravljali o idejnih vprašanjih kulture in v zvezi s tem o načrtu srednjeročnega plana razvoja kulturnih dejavnosti. Razpravljali so o smernicah, ki jih je izdelal republiški sekretariat za prosveto in kulturo in o katerih razpravljajo tudi druge republiške institucije, Smernice bodo dali v javno obravnavo vsem kulturnim skupnostim in ustanovam. Ugotovili so, da bo v prihodnje treba še bolj poudariti temeljna izhodišča za uveljavljanje kulturne dejavnosti in njeno povezovanje z delovnim človekom. Javna razprava pa bo pokazala, kaj bo v kulturi v prihodnjem obdobju treba še storiti in v čem dopolniti načrt srednjeročnega razvoja kulturnih dejavnosti v letih od 1971—1975. L. B. Delegacija indijske armade na Gorenjskem V sredo je prispela na obisk v Slovenijo delegacija indijske armade, ki jo je vodil načelnik generalštaba indijskih oboroženih sil general Manekshaf. Poveljnik ljubljanske armadne oblasti generalpolkovnik Franc Poglajen je v sredo zvečer indijskim gostom v Golf hotelu na Bledu priredil večerjo. V četrtek dopoldne pa so si gostje na Gorenjskem ogledali vaje naših planinskih enot. A. 2. Preveč dramatiziranja Predsednik republike in predsednik ZKJ Josip Broz-Tito je v četrtek dopoldne s krajšim govorom začel prvo sejo konference ZKJ, na kateri komunisti iz vseh krajev države obravnavajo politični in ekonomski položaj v Jugoslaviji ter naloge ZKJ in probleme naše agrarne politike. Tito je dejal, da preveč dramatiziramo nekatere trenutne težave in da o »nekaki veliki krizi naše družbe« ni mogoče govoriti. »Malo smo zastali in zato se moramo reorganizirati, da bi hitreje napredovali,« je dejal predsednik. Tito je opozoril na uspehe, ki jih Je Jugoslavija dosegla v zadnjih desetih letih kljub vsem težavam. Seveda pa bi bilo slabo, če ne bi spregovorili tudi o napakah, če ne bi kritične ocenili dosedanjo dejavnost komunistov in vzrokov, ki so vplivali na odnose med zvezo in republikami. Referat o aktualnem političnem položaju je prebral Krste Crvenkovski Ocenil je mednarodni položaj, v katerem je Jugoslavija še utrdila svoje mesto posebej zaradi prizadevnosti predsednika Tita in politike neuvrščenosti. Crvenkovski se je nato lotil obravnave naših političnih hi ekonomskih odnosov. Dejal je, da spremembe na vrhu niso formalne, ampak pomeni- jo premagovanje starega. Še bolj se bo utrdila narodna enakopravnost, mnoge pristojnosti federacije pa se bodo prenesle na družbenopolitične skupnosti. Ustanovitev predsedstva SFRJ, ki ga je predlagal Tito, bo še bolj okrepila odgovornost republik za delo zveze. Govornik je nato poudaril, da imamo v federaciji preveč oblasti. Naloge niso natančno določene in jasno razmejene s pristojnostmi drugih družbenopolitičnih skupnosti. Zato mnogi pritiski na federacijo. Na koncu je dejal, da mora zvezna skupščina in ZIS preprečiti nadaljnjo inflacijo in pripraviti program stabilizacije. J. Košnjek , Na zadnji seji občinske skupščine Tržič so odbornik] odločno zahtevali, naj se vendarle uredi ortopedska služba na Gorenjskem. Predlagali so celo, naj bi občina Tržič sama plačala ortopede, če v skladu zdravstvenega zavarovanja ni denarja za večje honorarje ljubljanskim ortopedom. Devetmesečni obračun sklada pa je pokazal 182 milijonov presežkov dohodka nad izdatki, pa tudi zdravstveni zavodi na Gorenjskem letos ne bodo ustvarili — kot vse kaže — izgube. Kje je torej vzrok, da za ortopede ni denarja in da morajo zavarovanci na zdravljenje in preglede v Ljubljano po večmesečnem čakanju? V 82. številki Glasa občana zanima problem nastajanja kulturne skupnosti v Škof j i Loki. Trdite, tovariš občan, da: 1. Je iniciativni odbor imel prvo sejo pred dobrim tednom — z osemmesečno zamudo in da je s tem odbor zatajil. 2. Zanima vas, kaj je vzrok osemmesečne zamude? 3. Skrbi vas, če bo moč v pičlih desetih tednih nadoknaditi zamujeno. Na vaša vprašanja dovolite naše pojasnilo: Resnica je, da se je iniciativni odbor sešel na svoji prvi seji 8. oktobra 1970 in na njej obravnaval problematiko kulturnega stanja v občini na osnovi poročil posameznih članov s področij, na katerih delajo. Na podlagi poročil omenjenih članov iniciativnega odbora je iniciativni odbor na omenjeni seji določil, kaj naj bo bistvena vsebina dela iniciativnega odbora in s tem postavil temelje za bodoče delo kulturne skupnosti. Na drugi seji je iniciativni odbor pregledal opravljeno delo članov s prve seje (po selektorjih kulturne dejavnosti in konkretnih programov za bodoče delo KS) in sklenil, da se celotno gradivo zbere in uredi ter do 1. novembra 1970 posreduje vsem predvidenim članicam bodoče kulturne skupnosti, družbenopolitičnim organizacijam, odgovornim organom občinske skupščine in članom iniciativ- nega odbora. Ti naj bi do 15. novembra dali konkretne pripombe na program in osnutke aktov kulturne skupnosti. Iniciativni odbor bo posredovano problematiko obravnaval na svoji tretji seji, pripravil vse potrebno gradivo za ustanovno skupščino kulturne skupnosti in ga predložil organom samoupravljanja v delovnih organizacijah in odbornikom skupščine občine škof j a Loka. Vidite, dragi občan, da se le nismo izneverili loškim marljivim tradicijam v organizacijski in delovni vnemi za nastanek kulturne skupnosti. Skupščina SRS bo zakon o kulturnih skupnostih sprejela šele sredi novembra, zato tudi nismo imeli nobene zakonske osnove za ustanovitev kulturne skupnosti po hitrem postopku,, kar je pri nas česta praksa in nas zaradi tega večkrat boli glava. Sicer pa, tovariš občan, vaša pravica in dolžnost je bila, — če vam je res pri srcu kvalitetni razvoj loške kulture, kar menim, da vam ni da nas o naši »nedelavnosti« s svojimi predlogi (ki ste jih iz ne vem kakšnih razlo'gov raje namenili Glasu), spodbujate in s tem pospešite nastajanje kulturne skupnosti v občini. Iniciativni odbor bo ob svojem delu vesel ne samo vaših vprašanj, ampak vprašanj in pametnih nasvetov vsakega občana. Za iniciativni odbor Peter Finžgar Obisk v Čedadu Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada je povabilo v goste delegacijo jeseniških kulturnih delavcev in borcev, ki sta jo sestavljala Franc Konobelj-SIovenko in Joža Vari. Pridružila pa se jima je tudi znana partizanska zdravnica dr. Franja, ki so jo v Čedad povabili tam- kajšnji partizani, da bi se jI zahvalili za nesebično P°" moč med vojno. Medtem ko Je sodelovanje med jeseniškimi kulturniki in kultur' niki iz Čedada že tradicionalno, pa želijo Italijani sodelovati tudi z jeseniškimi borci in krvodajalci. -jk ^ett"tek zvečer Je bila v Kazini na Jesenicah skromna slovesnost, na kateri so podelili po-e*na priznanja in značke prizadevnim krvodajalcem. 9 krvodajalcev je prejelo republiške 'Plome, 38 zlate značke, 150 pa srebrne značke. 19 aktivistov rdečega križa pa je prejelo Pr,*nanja za delo na področju krvodajalstva. Diplome, značke in priznanja je izročil predsednik občinskega odbora RK Pavle Dolar, (jk)— Foto: F. Perdan Zamrznjene cene! V četrtek so začeli veljati sldh izdelkov Od -tega dne sklepi Zveznega izvršnega dalje proizvodne delovne or-sveta, s kateruS so začasno ganizacije ne smejo več zviše-pod kontrolo cene industrij- vati cen svojim proizvodom, Nagrade delavcem Graditelja V četrtek popoldne je gradbeno podjetje Graditelj iz Kamnika na Veliki planini slavilo 16-lctnico ustanovitve in uspešnega dela. To podjetje namreč vsako leto slavi »rojstni« dan. Osmim delavcem, ki žo deset let delajo pri Podjetju, so podarili ročne ure. Poleg tega so bili za posebno uspešno delo v letošnjem letu nagrajeni s 50.000 Razprava darskih Radovljica, 30. oktobra — Dopoldne je obiskal radovljiško občino predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Tone Kropušek. Z občinskim političnim aktivom se je pogovarjal o družbenopolitični oceni gospodarskih gibanj letos. Političnemu aktivu pa so prisostvovali tu- S din direktor podjetja ing. Franc Martine, Andrej Kre-gar, šofer podjetja, ki je samo na tovornjaku FAP v zadnjih petih letih brez nesreče prevozil 200.000 km, in Ziva-din Jovanovič, priučen delavec. V Graditelju je 270 delavcev, od tega več kot polovica iz drugih republik. J. V. o gospo-gibanjih di predsedniki in tajniki osnovnih sindikalnih organizacij iz radovljiške občine. Po končani razpravi so predsedniki in tajniki sindikalnih organizacij nadaljevali z enodnevnim seminarjem. Govorili so o osnovnih izhodiščih sedanjega družbenoekonomskega in političnega sistema. Osebni dohodki septembra Osebni dohodki so avgusta Znašali, če računamo republiko poprečje, 1438 dinarjev, medtem ko so bila izplačila osebnih dohodkov septembra z» 5,2% nižja; 1364 dinarjev. *0 pa ne pomeni, da je pri-Slo septembra do zmanjšanja . 0sebnih dohodkov Vsako leto i sta dva meseca, ko se zaradi periodičnih obračunov močno dvignejo izplačila. To je avgusta in januarja. Tako so se osebni dohodki avgusta povišali v primerjavi s prejšnjim mesecem za 6,8 %, septembra pa spet znižali za omenjenih 5 2 . lb trgovina pa marž. Z IS je sklenil maksimirati cene pšenične moke, vseh vrst sladkorja, svinjske masti, olja, masla, riža in rib. Pod družbeno kontrolo so cene vseh vrst kruha razen peciva, cene svežega svinjskega in govejega mesa, perutnine in mleka. Pod družbeno kontrolo so tudi cene stanarin, komunalnih storitev in prevozov v mestnem prometu. ZIS je prav tako omejil potrošniške kredite. Doslej je najvišji znesek lahko dosegel 10.000 dinarjev, od četrtka dalje pa 6000 dinarjev z obveznim 20-odstot-nim gotovinskim pologom. Da bi vtirili uvoz v realne okvire, je ZIS sklenil, da morajo vsi uvozniki za uvoženo biago položiti v dinarjih depozit v višini 50-odstotne vrednosti uvoženega blaga. Po 90 dneh ta sredstva banka vrne. Govorica, da bodo zamrznjeni tudi osebni dohodki, niso resnične! Ti ukrepi so prva etapa izvajanja stabilizacijskega programa, katerega cilj je zaustaviti nadaljnje naraščanje cen in doseči uravnovešenje tekoče plačilne bilance ob najbolj primerni dinamiki gospodarstva. S temi ukrepi bi 1972. leta uskladili cene v Jugoslaviji s cenami na svetovnem trgu in izenačili plačilno bilanco. V takih razmerah bi tudi dinar postal konvertibilen. Na seji ZIS so tudi poudarili, da ob strogi kontroli, ki so se je že lotili pristojni organi tudi delovne organizacije in skupščine sodelujejo pri izvajanju stabilizacijskega programa. -jk V nekdanjih prostorih Modnih oblačil bo stekla nova proizvodnja V prostorih gasilskega doma v žireh so do nedavnega imela svoj obrat Modna oblačila iz Ljubljane. Da bi zaposlili nekaj čez 80 delavcev, ki so bili v tem obratu zaposleni, pripravlja Obrtni center 2iri na osnovi dolgoročne kooperacijske pogodbe s tovarno čevljev Alpina novo proizvodnjo. Izdelovali bodo gornje dele čevljev. Predvidevajo, da bo proizvodnja stekla v novembru. L. B. Gradnja novega bohinjskega vodovoda dobro napreduje Gradbeno podjetje Bohinj, ki skupaj s SGP Jesenice že od januarja 1969 koplje predor za novi vodovod, je v sredo proslavilo pomemben dogodek. Delavci so namreč izkopali zadnje kubike zemlje v 740 metrov dolgem predoru, po katerem bodo tekle cevi za vodovod od Voj do Stare Fužine. V slabih dveh letih, dela v predoru so bila večkrat po nekaj mesecev prekinjena, so izkopali 3500 kubičnih metrov zemlje. Kakih 200 metrov predora so kopali v skalo, ostalo pa je bil sipek material. Vodovod iz Voj so pričeli graditi že jeseni 1968. leta. Stara Fužina ima namreč zajet potok Mostnico, pa tudi ostali Bohinj ima v svojem vodovodnem omrežju le manjša lokalna zajetja. Po načrtih za novi vodovod, katerega investitor je skupščina občine Radovljica, pa bo vode dovolj tudi za spodnjo bohinjsko dolino. Od Stare Fužine bodo vodovodne cevi dobre tri kilometre dolgega vodovoda speljali še za kilometer nižje do Ribičevega lazu. Dobro vodovodno omrežje je namreč tudi eden od pogojev nadaljnjega uspešnega turističnega razvoja v Bohinju, pogoj za gradnjo novih hotelov kot je pravkar začeti hotel Lev in ostali objekti predvideni v projektu Zgornji Jadran. — Predvidevajo, da bo voda pritekla po novem vodovodu spomladi prihodnjega leta. L. M. Naraščanje zaposlovanja Tudi letos se zaposlovanje v Sloveniji močno dviga. Že v drugi polovici lanskega leta je naraščalo število delavcev. Tako se je od januarja do avgusta zaposlenost povečala za 25.000 delavcev. Lani se je zaposlitev povečala za 3,4 %, letos pa je že sedaj opaziti več kot 4 % povečanje števila zaposlenih. Vzrok porastu števila delavcev je ugodna gospodarska konjunktura t proizvodnji. Industrija ima letos za 9% večji obseg proizvodnje in da se doseže tako povečanje, ne zadoščajo samo drugačne organizacijske mere, modernizacija delovnega postopka in povečanje storilnosti delavcev, ampak je potrebno zaposliti tudi nove delavce. lb Sprejeto povečanje pokojnin za leto 1971 Na seji skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja v Ljubljani so v četrtek sprejeli sklep o povečanju starostnih, družinskih in invalidskih pokojnin za leto 1971. Vse pokojnine uveljavljene do 31. decembra 1970 se bodo povečale za 10 odstotkov in za 20 din mesečno. Povečanje pa ne velja za letošnje pokojnine, ki so bile odmerjene od pokojninske osnove, v katero so bili všeti osebni dohodki iz leta 1970. Z gibanji osebnih dohodkov pa se uskladijo še vse pokojnine, ki so bile uveljavljene do 31. decembra 1969: za 7 odstotkov se povečajo pokoj-niac uveljavljene do 31. de- cembra 1968, za 4,5 odstotka pa pokojnine uveljavljene v letu 1969, vendar le, če se osebni dohodek iz tega leta nI štel v pokojninsko osnovo. Tako bodo dobili upokojenci, upokojeni do konca leta 1968, pokojnino višjo za 17 odstotkov in 20 din, upokojenci iz leta 1969 pa za 14,5 odstotka večjo pokojnino in 20 din. Skupščina je v četrtek sprejela tudi sklep o največjem znesku osebnega dohodka, od katerega se odmeri pokojnina. Določili so 3700 din, za najnižje pokojnine pa je določen mejni znesek 521 din. Dodatek za pomoč in postrežbo invalidom pa se poveča na 40C din. * 4 STRAN SOBOTA - 51. oktobra »3 Izobraževanje ob delu Izobraževanje odraslih je v svetu in pri nas relativno mlad pojav Svojo osnovo ima v hitrejšem napredku znanosti, tehnike in tehnologije ter družbenih odnosov. Po podatkih UNESCA je naše stoletje dalo več znanstvenih odkritij, kot vsa prejšnja človeška zgodovina. Za našo družbo pa je zaradi izredno hitrega razvoja Še posebno pomembno, kako hitro bomo prilagajali naš vzgojno-izobraževalni sistem zahtevam časa in koliko časa bomo še navezani na sedanje možnosti izobraževanja Oh tem se postavlja vprašanje, ali naj bo redno šolanje edina pot do poklica ali naj družba poleg rednega šolanja podpira ali samo tolerira izobraževanje ob delu. TIS Kranj je, pripravila poseben vprašalnik, s katerim je želela dobiti pregled vzgojno-izobraževal ne dejavnosti ustanov, zavodov in drugih organizacij, ki izobražujejo kadre /a gospodarske in druge delovne organizacije v občini oziroma organizirajo izobraževanje ob delu. Anketiranih je bilo 51 delovnih organizacij, od katerih se jih je 47 odzvalo in poslalo zaželene podatke. Ti prikazujejo dokaj popolno podobo izobraževanja ob delu in za delo v občini. Značilne so predvsem naslednje ugotovitve: Izobraževanje se v naših delovnih organizacijah razvija le v tolikšni men, koliki šen je interes posamezne delovne skupnosti oziroma organov, upravljanja, političnih organizacij, sindikata in ne nazadnje tudi strokovnih in vodstvenih organov. Značilna je tudi ugotovitev samih delovnih organizacij, da se v 30 primerih od 47, kolikor jih je odgovorilo na anketo, nihče ne ukvarja izključno z izobraževanjem. Glede na število zaposlenih bi poleg Save, Iskre in Tekstilindusa motale imeti ustrezno izoblikovane izobraževalne službe še Planika, IBI, KZK, GG, Projekt in Živila. Posamezne organizacije sicer navajajo, da imajo stalne ali občasne inštruktorje praktičnega dela, vendar to nikakor ne zadošča za sistematično izobraževanje zaposlenih. V preteklih letih se je močno uveljavila in v praksi tudi izvajala zamisel o tako imenovanih medobčinskih izobraževalnih centrih. Tudi ob anketi je 20 organizacij pokazalo zanimanje za ustanovitev takega centra pri DU v Kranju. Organizacijo izobraževanja urejajo v posameznih organizacijah zelo različno z vrsto samoupravnih aktov. V statutih so predvsem opredeljena načela glede strokovnega izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja. Ni pa iz zbranih podatkov mogoče povzeti, če je področje izobraževanja, štipendiranja in pripravništva tudi v praksi primerno urejeno. Z redkimi izjemami razpolagajo delovne organizacije z dokaj formalnimi sistematizacijami in nepopolnim popisom dela na posameznem delovnem mestu. Za izobraževanje za delo pa je izredno pomembno, da iz opisa in funkcionalne sistematizacije dobimo profil znanj, ki jih bo moral delavec obvladati za določeno delo. Opis znanja rabi predvsem pri kadrovanju. Iz njega ugotavljamo, kateri poklic, strokovna šola in znanje za določeno delovno mesto najbolj ustreza. Glede na te ugotovitve je potrebno, da delovne organizacije posvetijo posebna skrb kvalitetni pripravi dokumentacije za sistematizacijo delovnih mest. Pri tem morajo upoštevati, da izdelava akta o sistematizaciji ni samo zakonska obveza, temveč to zahteva racionalna in premišljena notranja delitev dela. Sistematizacija delovnih mest, ki zajema organizacijo, funkcionalnost, pogoje dela, izobrazbo in osebne dohodke je za vsako delovno organizacijo akt, na osnovi katerega zaposluje delavce po strokovnosti in sposobnostih in objektivno spozna tudi kadrovske in izobrazbene zahteve. . Delovne organizacije zaposlujejo veliko število delavcev brez dokončane osnovne šole. V zadnjem času je ta številka dosegla kar 38,3 % zaposlenih. Starostna struktura le-teh opozarja, da so ti delavci večinoma v starosti, ko je mogoča pridobitev strokovne izobrazbe. Kljub tako velikemu odstotku delavcev z nedokončano osnovno šolo kar 26 delovnih organizacij ne prireja nobenega izobraževanja Ko ocenjujemo izobraževanje ob delu, ugotavljamo, da je na zadnjem mestu družbeno izobraževanje. To dejstvo je v direktnem nasprotju s smernicami in stališči vseh družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, ki uvrščajo potrebe po družbenem izobraževanju na prvo mesto. Ce je v naši družbi vsak proizvajalec in občan soustvarjalec političnih odločitev — upravljavec — potem .,e osnovni cilj in vsebina družbenega izobraževanja, usmerjena k usposabljanju, posameznikov, predvsem pa najaktivnejšega dela družbe za zavestno soustvarjanje in vodenje politike. Neposredni cilj tega izobraževanja je torej usposabljanje zi družbeno aktivnost, za ustvarjalno reševanje nalog in problemov najširšega kroga občanov. L. Bogataj Kri rešuje življenja Na Jesenicah bo od katere naj bi Zaradi tega je občinski odbor Rdečega križa sklical v sredo popoldne posvetovanje, na katerega so povabili predstavnike krajevnih organizacij RK, družbenopolitičnih organizacij, predstavnike Splošne bolnice na Jesenicah in Zavoda za trasfuzijo krvi iz Ljubljane. Na sestanku so bili tudi dijaki Gimnazije, Že leza rskega izob raževaInega centra in šole za zdravstvene delavce, ki bodo pomagali pri krvodajalski akciji. Skoda, da ni bilo tudi predstavnikov sindikalnih organizacij v delovnih kolektivih. Kri resnično rešuje življenja, saj jo v naših zdravstvenih ustanovah potrebujejo pri vseh mogočih zdravniških posegih. V jeseniški splošni boinici so lani porabili 250 litrov krvi, v devetih mesecih letos pa 150 litrov. Na Jcse- 3. do 10. novembra se udeležilo najmanj niča h so potrebe po krvi večje tudi zaradi tega, ker je veliko težke industrije in so zato najrazličnejše težje nesreče pri delu pogostejše. Kirurški oddelek jeseniške bolnice je na primer lani porabil 60 litrov krvi, interni 130, otroški 7, ostalo količino pa porodniški in ginekološki oddelek. Na Jesenicah bo krvodajalska akcija od 3. do 10. novembra, in sicer v Delavskem domu (pr| Jelenu), kamor bo posebna ekipa Zavoda za transfuzijo krvi namestila svojo opremo. Po programu in potrebah jeseniške bolnice bi se za letošnjo krvodajalsko akcijo moralo prijaviti najmanj 1400 občanov. S tem bi zagotovili okrog 1200 odvzemov. Računati je namreč treba, da vsi prijavljeni zaradi zdravstvenih razlogov ne bodo mogli dati k»"vi. To tr.- krvodajalska akcija, 1400 občanov di pomeni, da s? bo morjlo prijaviti skoraj 20 od j: ■■- v zaposlenih v občni. i I Akcija za zbiranj.' krvodajalcev je stekla. V.s:m d ,n' nim in ostalim organ zaci: 111 v občini je občinski odbor Rdečega kr ža posiai posebno prošnjo, da bi samouprav"1 organi deiavcem-krvodai3'' cem dovolil; odhod iz tova n ter jim plačali štinurno odsotnost z dela. Pr.a znamenja kažejo, da je b:l odziv delavcev in delovnih organizacij ugoden. Podoben odziv srečamo tudi po krajevnih skupnostih. Prav tako so sklenili-da bodo dijaki poskušali pi> dobiti krvodajalce tudi med svojimi tovariši, nekateri Pa bodo odšli po delovnih organizacijah in domovih. Izkušnje kažejo, da živa, neposredna beseda največ zaleže-J. Košnjek Odlašanje je izguba časa in denarja Tako kot ostale družbene organizacije tudi SZDL podpira zamisel o ustanovitvi samostojnega muzeja revolucije v Kosovi graščini na Jesenicah — Kam z organizacijami, ki imajo sedaj prostore v graščini? Akcija za ureditev samostojnega muzeja revolucije na Jesenicah teče že nekaj časa. Tako so povedali na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL, ki je bila v sredo, 28. oktobra. Muzej revolucije sicer obstaja že od 1950. keta dalje, vendar le kot oddeiek železarskega tehniškega muzeja. Kljub temu ima muzej že lepo dokumentacijo (1LKK) eksponatov, 8000 fotografij), izdal pa je tudi že nekaj knjig. To gradivo so zbrali prizadevni muzejski delavci, posebno kustos, ki je edini za zgodovino NOB na . Gorenjskem. Zakaj želja po samostojnem muzeju revolucije? Jesenice imajo bogato revolucionarno preteklost z razgibanim naprednim političnim življenjem. Znane so stavke 1904., 1934. in 1935. leta, znane so napredne kulturne in športne organizacije, v katerih se je zbiralo delavstvo. Zato ni čudno, da je okupator že leta 1941 zaprl 700 ljudi. V občini imajo med drugim tudi 17 španskih borcev in dva narodna heroja, ki sta skupno z ostalimi rodoljubi padla že do 1942. leta. Znrndi tnko bognte preteklosti predvojnega in medvojnega naprednega delav skega gibanja so se predvsem člani ZB odločili začeti akc jo za ureditev samostojnega muzeja revolucije. Takšen je bil tudi sklep zadnjega borčevskega plenuma. Pretehtali so različne možnosti in nazadnje ugotovili, da so za muzej najprimernejši prostori v Kosovi graščini, ki ima zgodovinsko vrednost, v njej pa so bili tudi nemški zapori. Prvi načrti in izračuni so pokazali, da bi preureditev stavbe veljala 52 starih milijonov dinarjev, če bi z delom kmalu začeli. Vendar pa se ob tem pojavi drug prObletn. Kam Z organi- i zacijami in društvi, ki sedaj domu je jo v Kosovi graščini ■ (DPM, DU, Turistično dni- ; štvo, TIS itd.)? Ce bo zamisel o muzeju v graščini sprejeta, se bodo omenjene organizacije znašle na cesti. Tako bo treba tudi zanje najti prostor. Seveda primernejši kot pa je sedanji! ! Vodstvo občinske konference SZDL podpira idejo o ustanovitvi muzeja revolucije v Kosovi graščini, ki naj bi prikazal razvoj celotnega delavskega gibanja na Jesenicah. Muzej s tako vsebino nc bi mešal koncepta Gorenjskega muzeja v Kranju. Muzej bo imel zgodovinski, politični in vzgojni pomen, kar je važno za mlado generacijo. Da bi akcija stekla, tudi SZDL predlaga ustanovitev iniciativnega odbor.:, ki naj bi bil sestavljen iz p'vt|" stavnikov vseh družbenop^'1; tičnih organizacij. Odbor B*J bi odločil tudi o načinu <•!"' ranja sredstev. Eden od c'3* nov predsedstva konferenc* je omenil, da bi lahko tU* z referendumom zbrali stva za muzej, vendar sred-skup- no tudi za ostale kulturne in športne objekte v občini. M* zcj pa bi ostal med temi 113 prvem mestu. Predsedstvo SZDL prav tako predlaga,d3 bi ureditev; muzeja vnesli v srednjeročni razvojni P^J* gram občine. Predloga, vredna razmišljanja! Prevladalo je mnenje,. tl3 pomeni vsako odlašanje gubijanje časa in denarJ3' smrt pa vedno krepkeje posega v vrste udeležence* NOB. ki "bi lahko s sporni* obogatili predvideni m«*) in njegovo vsebino. »Z-1*5 škoda, da se vsaka »tv** ustavi pil di»;»rju, čeprav )e verjetno vzgojni cilj P* membnejši,« j, cLja! na S«* predsedstva njegov član Z'3' to Vogrič. Jo/a Vari pa ga V dopolni! z mislijo, da \tn*i° Jesenice dovolj lepo in bjjjj gato preteklost, takšno, kt ^ zaslužila dostojen rnUfi ogledalo naprednega delav* ske^a gibanja. J. Košnjek I*redsednik CK ZKS France Popit je v sredo obiskal Tržič. Dopoldne je obiskal BPT in se pogovarjal o težavah tekstilne industrije, nato pa je odšel še v Peko. Popoldne pa se je pogovarjal s širšim političnim aktivom občine, udeležil pa se je tudi slavnostne seje delavskega sveta v Peku, kjer so proslavljali 20. obletnico delavskega samoupravljanja, (jk) — Foto: F. Perdan Ugoden dotok proračunskih dohodkov Na Jesenicah je bila v četrtek 14. skupna seja obeh zborov skupščine občine. Seja je bila izredno pomembna zaradi tega, ker so odborniki obravnavali poročilo o dotoku proračunskih dohodkov v devetih mesecih, razpravljali o ustanovitvi kulturne skupnosti in sprejeli program najpomembnejših in ne tako majhnih investicij v prihodnjem letu. Razen tega so sklenili, da je gradnja smučišč v Kranjski gori splošen interes občine, sprejeli spremenjen odlok o dopolnitvah urbanističnega programa Jesenic in sklenili, da je na področjih, kjer se predvideva izdelava zazidalnih načrtov, nadaljnja parcelizacija prepovedana. Imenovali so tudi ravnateljico otroškega vrtca Julke Pibernik in direktorja Stanovanjskega podjetja Jesenice. Proračunski dohodki dotekajo ugodno, saj so dosegli že 11,632.149 dinarjev, kar je le za 6,04 odstotka manj kot je bilo predvideno v devetih mesecih. Letošnji proračun znaša 16,867.200 dinarjev. Dosedanja gibanja kažejo, da bo proračun do konca leta dosežen. Tudi Temeljna izobraževalna skupnost beleži ugoden dotok sredstev, ki so le 0,57 odstotka pod planom. Omenjeni podatki so posebno razveseljivi zaradi tega, ker se stopnja obdavčitve in obremenitve gospodarstva ni spremenila že 3 leta in so uspehi rezultat prizadevnega dela, čeprav je letošnji proračun kar za 24 odstotkov višji. Odborniki so se nato strinjali s sestavo iniciativnega odbora za ustanovitev kulturne skupnosti in obenem odboru naložili, naj nadaljuje s pripravami na ustanovitev skupnosti na Jesenicah in razmisli, kakšne oblike bo imela skupnost. Pomembna je bila tretja točka dnevnega reda. Predsednik skupščine Franc Žvan je poročal o pomembnih letošnjih gospodarskih investicijah in posegih ter o njihovem uresničevanju. Glavne naloge so bile izvršene. Podobno kot to poročilo so odborniki podprli program nadaljnjih posegov v gospodarstvo v prihodnjem in naslednjih letih. Obetajo se velike gradnje. Na prvem mestu je gotovo nova hladna valjarna. O tem bomo obširneje pisali v prihodnjih številkah. J. Košnjek Urbanistični načrt na seji skupščine občine Kamnik Na Jesenicah je bila v četrtek prva seja občinske skupščine po poletnih počitnicah. Odborniki so sprejeli vrsto pomembnih nalog na področju gospodarstva. — Foto: F. Perdan Razprava in sklepanje o predlogu urbanističnega načrta za območje Kamnika z okolico je bilo v središču pozornosti odbornikov na torkov; seji skupščine občine Kamnik. Urbanistični načrt predvideva razvoj za obdobje 30 let. V Kamniku z okolico živi zdaj približno 10 000 prebivalcev, računajo pa, da se bo v tridesetih letih števiilo prebivalcev podvojilo. Urbanistični načrt, ki ga je izdelal ljubljanski urbanistični zavod, predvideva zazidalne površine v takem obsegu, da se bodo lahko zidala stanovanja za toliko ljudi za kolikor se bo povečalo število prebivalstva. Urbanistični načrt Kamnika zajema samo mesto Kamnik z naselji: Duplica, Smar-ca, PodgOrje, Novi trg, Vrh-polje, Nevlje, Mekinje, Olše-vek, Zduša, Spodnje in Zgornje Stranje, Godič, Stahovica, županje njive, Perovo in Bakovnik. Ozko prometno grlo skozi mesto Kamnik so urbanisti rešili tako, da so predvideli obvozno cesto, ki naj bi peljala mimo tovarne Titan in nato prek Kamniške Bistrice do železnega mostu, kjer naj bi se zopet priključila sedanji cesti. Industrija naj bi se razvijala na zemljišču od tovarne Titan naprej ob desnem bregu Kamniške Bistrice ter na novi industrijski coni na Duplici, kjer tovarna Stol že gradi svoje nove objekte. Stanovanjska površina je predvidena na Ba-kovniku, to je na desni strani ceste Kamnik — Ljubljana. Za nadaljnji razvoj Kamnika bo potrebna še ena os- i novna šola, lokacijo zanjo pa so urbanisti določili v bližini Mekinj. Nekateri odborniki so glede te lokacije izrazili pomisleke, češ da bi bilo bolje, če bi novo šolo gradili v bližini sedanjih šol, in sicer zaradi skupne kuhinje in uporabe šolskih igrišč. Vendar je razprava pokazala, da pomisleki niso upravičeni, ker nobena šolska kuhinja ne bi zmogla kuhati za učence treh šol, tako pa je tudi z ostalimi skupnimi prostori. Precej živahna razprava je bila okrog bodoče avtobusne postaje, ki bo na prostoru na desni strani Maistrove ulice pred železnim mostom čez Kamniško Bistrico. Gradbeno podjetje Graditelj namreč na tem mestu ureja samski dom za svoje delavce. Sporno vprašanje je bilo, ali tak dom spada na prostor tik poleg avtobusne postaje. Po žolčni razpravi so izvolili komisijo, ki bo sporno vprašanje temeljito preučila. Urbanistični načrt mesta Kamnik z okolico bodo z dopolnitvami poslali republiškemu sekretariatu za urbanizem in šele, ko bodo od tam dobili pripombe ter jih uskladili, bodo načrt dokončno sprejeli. Nadalje so odborniki razpravljali o poročilu o gibanju gospodarske in negospodarske dejavnosti za mesec julij in avgust. Splošna ocena je, da kamniške gospodarske organizacije dobro delajo. Nobenih pripomb tudi ni bilo k poročilu komisije za štipendiranje. J. Vidic S poti po avstrijski Štajerski Kmetje so nosilci turističnega napredka Avstrijska Štajerska je bila do nedavna izrazito kmetijska pokrajina, vendar so jo prebivalci z državno pomočjo dvignili v vrh kmečkega turizma Tega reportažnega zapisa zanesljivo ne bi bilo, če škofjeloška občinska skupščina ne bi organizirala za odbornike in predstavnike delovnih organizacij dvodnevnega izleta v sosednjo avstrijsko štajersko, v dolino reke Enn. S seboj so povabili tudi novinarje Glasa. Ta dežela oziroma pokrajina predstavlja danes vrh avstrijskega kmečkega turizma, za katerega se močno ogreva tudi loška občina. Znano je namreč, da so se v Loki odločili urediti kmetijstvo in ga napotiti v lepšo in spodbudnejšo prihodnost. Eden od načinov je tudi uvajanje kmečkega turizma. Tega se ne da narediti prek noči, z odlokom ali predpisom, temveč z načrtnim delom. Zato je potrebno veliko veliko izkušenj ter dobrih zgledov. In te lahko najdemo ne tako daleč od domačega praga, v sosednji avstrijski Štajerski. Prav je, da ob tej priložnosti povemo, zakaj si loška občina tako prizadeva rešiti »kmetijsko vprašanje«. Narodni dohodek na zaposlenega v industriji znaša 1500 dolarjev, na kmeta pa le 500 dolarjev. Takšne razlike pa nobena družbena skupnost ne more trpeti dolgo. Ob tej priliki lahko tudi zapišemo, da je pred našim izletom 40 kmetov iz loške občine že obiskalo omenjene kraje. ŠTAJERSKO PREROJENJE Pred začetkom opisovanja tega, kar smo videli na dvodnevnem izletu, nekaj podatkov o Štajerski oziroma njenem turizmu. Avstrijska štajerska ima 7000 gostinskih objektov in približno 85.000 turističnih postelj, od tega 50.000 v hotelih. Na tem, ne tako velikem ozemlju deluje 20 področnih turističnih zvez« ki združujejo 250 turističnih društev s 35.000 člani. Štajerci trdijo, da kraji pri njih niso urejeni samo po zaslugi turističnih organizacij, ampak po zaslugi vsega prebivalstva. Znano je namreč, da je bila avstrijska Štajerska do nedavnega ena najbolj zaostalih avstrijskih pokrajin. Tudi na turističnem področju ni pomenila veliko, ker je pokrajina takšna, da sama po sebi ne more zadovoljiti gosta. V primerjavi z drugimi avs t ri j sk i m i pok raj inami, ki jih je narava obdarila z neizmernim bogastvom lepot, kamor sodijo visoke planine, jezera in smučišča, je Štajerska le kmetijska dežela z nizkimi griči in gozdovi predvsem v vzhodnem delu. Zaradi svoje neizrazitosti ne privablja gostov. Ker pa so prebivalci videli edini napredek in izhod v turizmu, so se te zadeve lotili zelo resno. Zgradili so vrsto kopališč, žičnic in drugih turističnih naprav, s katerimi jim je uspelo privabiti goste in povečati turistični promet. Začel se je izredno hiter turistični razvoj in so že pred leti zabeležili 6 milijonov turističnih prenočitev. Ce primerjamo ta podatek s Slovenijo, ki je imela ob istem času 2 milijona prenočitev, vidimo kakšen je bil napredek Štajercev. Ne smemo še namreč pozabiti, da ima Slovenija neprimerno več turističnih lepot in privlačnosti. Ne preostane nam drugega, kot da priznamo, da so avstrijski Štajerci pri svojih prizadevanjih popolnoma uspeli. Še enkrat moramo poudariti, da ti uspehi niso samo rezultat dela turističnih organizacij in gostinskih podjetij, ampak je to rezultat prizadevanj vsega prebivalstva. Prebivalci štajerske so spoznali vrednost turističnega prometa in je zato vsak posameznik skušal ^prispevati k temu čim več. Ta prizadevanja se kažejo v tem„ da je sleherna hiša vzorno urejena, da so vrtovi negovani in počiščeni, da so okna okrašena s cvetjem in da vlada pred hišami in v hišah red in čistoča. Urejenost krajev je bila največja zaveznica uspeha, ki ga lahko dosežemo v turističnem prometu. Če to prebivalci razumejo in ravnajo tako kot so Štajerci, potem lahko skupnost računa na uspeh. Seveda pa pri tem ne gre prezreti tesne povezave med kmetijstvom in turizmom, saj brez urejene kmetije ni kvalitetnega in donosnega kmečkega turizma. Vendar o tem kasneje, ko vam bom skušal kar se da natančno opisati kmetije, ki so se lotile turizma in pri tem dosegle velike, če ne izredne uspehe. • Vse, kar smo zapisali doslej, niso visokoleteče besede in prazna hvala zaradi hvale, temveč resnica, ki jo moraš videti. Tega noben obiskovalec avstrijske štajerske ne more prezreti. Resnično, v vsej deželi je čutiti pravi turistični utrip. TUDI TRHEL ŠTOR JE LAHKO ZANIMIVOST Vozimo se po Koroški. Za nami sta Beljak in Spittal. Promet ni gost in Transturi-stova mercedesa zlahka požirata kilometre. Na desni je na obronkih hribovja že vidna trasa bodoče turske avtomobilske ceste. Buldožerji vztrajno rijejo po zemlji. Pokrajina je dokaj enolična. Gozdovi, pašniki, na katerih se pase lepo rejeno govedo. Peljemo se skozi vasi in večje zaselke. Povsod izredna skrb, da bi bilo po naseljih čim več zelenja. Srečavamo se s kravami. Prihajajo s planine. Vsak trop ima kraljico, ki ima z zlatim papirjem in vencem obdano rogovje. Nekaj podobnega našemu bohinjskemu kravjemu balu. Voznikom ne preostane drugega kot da se umaknejo in dajo kravam prednost. Avstrijcev to ne moti. Dolina se začne kmalu ožiti. Spremlja nas reka Gmiind, ki teče po dolini, podobni Poljanski ali Selški. Na obeh straneh ceste so gozdovi, vendar ne tako bogati kot naši. Polno je raznih presek in frat. Hudourniki zato lahko mirno derejo v dolino, kar povzroča, da reka prestopa bregove, poplavlja in s tem ustvarja precejšnjo škodo. O škodljivosti tega pojava in takšnega gospodarjenja z gozdovi je že začela razmišljati tudi deželna vlada. Prebivalci teh krajev se ukvarjajo s kmetijstvom in gozdarstvom. Zato žag ob cesti ne manjka. Pri vožnji skozi te majhne vasice sem bil posebno pozoren na veliko število trgovinic, ki so izredno dobro založene. V njih lahko praktično kupimo vse. Čeprav ta del Avstrije turistično ni ne vem kako razvit, je ob cesti kar lepo število opozorilnih tabel za turistične sobe, pensionc, gostilnice, bifeje itd. Cesta se začne naglo vzpenjati. Obdajajo jo gozdovi, ki so na mnogih krajih ograjeni in opremljeni z napisom Pre- hod prepovedan. Sklepali smo, da Avstrijce skrbi usoda njihovih gozdov, ki so razumljivo veliko bogastvo. Bližamo se gorskemu prelazu Katschberg. Visok je 1640 m. Čeprav nismo pričakovali, nas je na vrhu sprejela množica turističnih objektov in turistov, ki jih tukaj kljub neugodnemu vremenu ne manjka. Pred leti je bila na tem mestu puščoba, danes pa bogato turistično naselje. Časa za natančnejši ogled ni bilo, kajti naš cilj je bil še daleč. Spustili smo se v pokrajino Solnograško, v do lino reke Mure. Pokrajina je agrarna. Prave industrije ni, zato se veliko ljudi vozi na delo v Nemčijo. V nedeljo odhajajo, v petek ali soboto pa se vračajo. Vendar se ta avstrijska pokrajina že nagiba k turizmu. Pensioni in hoteli so pogostejši, vasi so lepše urejene, v okolici pa je precej lepih smučišč z žičnicami in vlečnicami. Ob cesti smo opazili veliko vodnjakov. Vendar ne betonskih s pipami, temveč navadnih lesenih, narejenih iz trhlih štorov ali krivih debel. Nekaj zanimivega in izvirnega. Pred naseljem Mautcrndorf postajajo ograde ob cesti pogostejše. Pašniki so razdeljeni v čredinke. Tu je doma pašnokošni sistem gospodarjenja. Urejenost naselij je izredna. Balkoni in okna so polni rož. Ceste počiščene, vrtovi urejeni. Vse hiše so urejene v starem slogu. Niti ena ne kazi celote. Razen tega pa množica reklamnih tabel za pensione, prenočišča, restavracije, kulturne spomenike itd. Tukaj smo se na naši poti prvič srečali s pravo turistično Avstrijo. Naselje je značilno kmečko. Ven-dar hlevi in gospodarska poslopja ne motijo. Vse je urejeno tako kakor je treba. Zares, v teh krajih se lahko veliko naučimo . . . (Prihodnjič: kako uskladiti kmetijstvo s turizmom) J. Košu j-k Postanek na prelazu Katschberg. — Foto: J. Košnjek Največji »bum« VIII. mednarodnega sejma pohištva, opreme in notranje ureditve in I. jugoslovanskega salona pohištva v Beogradu Uganka je razvozlana Na pragu revolucije v opremljanju stanovanj — Ni še tako dolgo, ko so nekateri najbolj črnogledi zmajevali z glavami: »Zakaj Alples Železniki gradi novo tovarno?« — Na sejmu oziroma salonu v Beogradu je podjetje za nov program pohištva dobilo najvišje jugoslovansko priznanje in prvo nagrado Alples iz Železnikov na mednarodnem sejmu pohištva, opreme in notranje ureditve v Beogradu Od 23. oktobra do 1. novembra je v Beogradu odprt VIII. mednarodni sejem pohištva, opreme in notranje ureditve in I. jugoslovanski salon pohištva. V hali 8 se je lotos predstavilo devet slovenskih podjetij: Alples Železniki, Brest Cerknica, Dekorativna Ljubljana, Javor Pivka, Lesonit Ilirska Bistrica, Marlcs Maribor, Moblo Nova Gorica, Oprema Izola in Stol Kamnik. Že prve dni po otvoritvi sejma so mnogi jugoslovanski časniki zapisali: »Hala 8, kjer razstavljajo slovenska podjetja, je največji »bum« letoš-* njega sejma!« ZAKAJ TAKO LASKAVA OCENA? Hala je enotno urejena in opremljena. Prikupna dekleta so znana slovenska podjetja enotno oblekla (uniformirala), vseh devet podjetij pa je zelo uspešno združilo tudi reklamo svojih izdelkov. Vendar pa to ni vse. Krono na resnično lepo urejen salon je v potok postavila še odločitev, da je podjetje Alples Železniki dobilo na sejmu za nov Program pohištva ARTUS najvišjo jugoslovansko priznanje in I. nagrado. Z drugimi besedami to pomeni: Razstavljeno pohištvo podjetja Alples je najboljše jugoslovansko pohištvo za leto 1970. KAJ JE ARTUS? »Odkrito povedano, pričakovali smo, da bomo morda dobili eno od nagrad ali priznanj za naš novi program, ko pa smo v soboto dobili telegram, nismo mogli verjeti. Prva nagrada in najvišje priznanje sta nas osupnila,« nam je v sredo dopoldne povedal direktor Alplesa dipl. ekonomist Janez šter. »Posledice tega priznanja so bile zelo učinkovite. Na sejmu smo takoj prodali vso dosedanjo zalogo pohištva in vso proizvodnjo do konca leta. — Ko si je sejem včeraj (torek) ogledal predsednik Tito, se je podrobno zanimal za nov razstavljeni program in za našo tovarno. — Neki angleški diplomat pa je takoj želel odkupiti razstavljeno pohištvo.« Ime ARTUS je na prvi pogled morda malo nenavadno. Latinska beseda artus namreč pomeni člen. Vendar prav to ime najbolje označuje novi program oziroma sistemi 58 ploskovnih elementov, iz katerih je moč sestaviti na tisoče različnih kombinacij omar za dnevne sobe, kabinete, otroške sobe, dekliške so- be, gospodinjske prostore itd. Skratka z imenom ARTUS so povedane vse prednosti novega pohištva v primerjavi z dosedanjim klasičnim. Poglejmo nekatere prednosti, ki napovedujejo pravo revolucijo v opremljanju stanovanj: • Odpadla bo tradicionalna »uniformiranost« in »togost« klasičnega pohištva. Gre namreč za to, da čez nekaj let danes zello moderna dnevna soba zastari. Tudi ljudje smo takšni, da se mnogih stvari v življenju čez čas naveličamo in si želimo sprememb. V stanovanju smo največkrat zadovoljni že s tem, da pohištvo malo prestavimo (zamenjamo stene) in za nekaj časa se spet dobro počutimo. Seveda pa si pri milijonski ali še dražji dnevni sobi ne moremo privoščiti, da bi vsakih nekaj let kupili novo. Pohištvo ARTUS pa bo to omogočalo. Nov sistem bo namreč omogočal 4 višine (60, 120, 180 in 238 centimetrov — za omaro), širina posameznih elementov pa znaša 45 in 90 centimetrov. Z 58 različnimi elementi bo vsak sam lahko postavil drugačno omaro za dnevno sobo. (Ta sistem je namreč podoben otroškemu LEGO sistemu). • Druga revolucionarna sprememba je, da bo to pohištvo veliko cenejše od sedanjega — klasičnega. Za primer so nam predstavniki Alplesa povedali: »V poprečnem blokovnem stanovanju bo bodoči lastnik našega novega pohištva lahko opremil dnevno sobo (omara, kavč, 2 fotelja in mizica) že za okrog 450 tisoč starih dinarjev. Najrazkošnej-ša (najbolj kvalitetna) dnevna soba pa bo veljala okrog milijon starih dinarjev. Pri tem velja še enkrat spomniti prednost: Po nekaj letih bo lastnik iz elementov lahko napravil popolnoma drugačno dnevno sobo.« • Omenjeni elementi se lahko uporabljajo tudi za opremo kabinetov, otroških in dekliških sob, gospodinjskih prostorov itd. I UGANKA JE RAZVOZLANA Ni še tako dolgo, ko so nekateri najbolj črnogledi zmajevali z glavami: »Zakaj Alples v Železnikih gradi novo tovarno?« — Odgovor v podjetju je bil takrat kratek: »To predvideva naš proizvodni program.« Zdaj je uganka razvozlana. Novi sistem pohištva so začeli razvijati hkrati z idejnimi načrti za novo tovarno in še nekaterimi drugimi sporedni-mi objekti. V bodoči novi tovarni imajo že vse stroje in te dni bodo začeli z notranjimi inštalacijskimi deli. Tako bo v novi tovarni prihodnjo pomlad stekla tudi proizvod-njanja novega pohištva. »Vendar bo uradna otvoritev tovarne 22. julija, ob 30-letnici vstaje slovenskega naroda. In sicer zato, da bodo ljudje takrat lahko videli celotno tovarno v obratovanju.« »Tovariš direktor, povrnimo se še malo k velikemu uspehu Alplesa na sejmu v Beogradu - k novemu programu. Kdo je projektant sistema ARTUS?« »To je inž. Biba Bertok, ki je, kot je znano, že dobila priznanje za projektirano predsobno steno, ki jih delamo pri nas.« »In kdaj bomo Slovenci lahko videli vaš nov proizvodni program?« »će bomo pri škofjeloški gimnaziji dobili telovadnico TVD Partizan, ga bomo razstavili konec novembra v Škof j i Loki. Če pa tega prostora ne bomo dobili, se bomo obrnili na delavski dom v Kranju in ga konec novembra tamkaj razstavili.« URESNIČITEV CELOTNEGA PROGRAMA S pripravo načrtov za novo tovarno in za novi program pohištva so v Alplesu pripravili še nekatere druge načrte, ki bodo tudi uresničeni, ko bo stekla proizvodnja. Danes je v podjetju 569 zaposlenih, z novo proizvodnjo pa bodo zaposlili še 150 delavcev. Zato bodo zgradili več novih stanovanj, skupaj z Iskro Železniki pa Alples gradi tudi samski dom. še letos (29. novembra) bo kinematografsko podjetje Sora Skofja Loka odprlo v zadružnem domu novo kino dvorano, Alples pa novo samopostrežno restavracijo za delavce in druge prebivalce s tega področja. Tako bo pred začetkom nove proizvodnje uresničen celotni program, ki si ga ja podjetje zastavilo pred letu Posebnost tega programa je, da sestavIjalci mislijo ne le na tovarno in novi proizvod, marveč tudi na delovno silo, stanovanja, zabavo, prehrano — skratka na širši družbeni standard tega kraja. A. Žalar Naši delavci najdlje ostanejo v tujini Konec tega leta bo verjetno število naših delavcev na začasnem delu v tujini doseglo številko 800.000. To pa je že številka, zaradi katere se je treba ne samo zamisliti, pač pa tudi poiskati rešitve in poti, kako te ljudi, med katerimi je vse več visokokvalificiranih, privabiti spet nazaj. Ne gre samo za visoko število delavcev, ki delajo v tujini, pač pa tudi za relativno dolgo obdobje zaposlenosti v tujini. Po nekih podatkih so prav Jugoslovani med ostalimi ekonomskimi emigranti na delu v tujini najdlje, še bolj neugodno pa je, da najdlje ostanejo prav kvalificirani delavci; dva do trikrat dlje od nekvalificiranih. Njihovo delo v tujini traja od šest do 10 let. Medtem ko računajo, da bo letošnje število na novo zaposlenih delavcev v tujini doseglo število 200.000, pa po drugi strani ni pričakovati, da bi se naši delavci odločali v večjem številu za vrnitev domov. Točnih podatkov ni, vendar pa se je po podatkih zavodov za zaposlovanje lani vrnilo z dela v tujini 16.000 delavcev. Ta pa je premalo za napolnitev vse bolj praznih delovnih mest posebno takih, ki zahtevajo kvalificirano delovno silo. O problemu izpraznjenih delovnih mest se pn nas sedaj vse bolj pogosto razpravlja, vendar pa kot vse kaže, še ni nobene možnosti za rešitev tega problema. Vsekakor pa bo treba nekaj storiti, saj je med delavci, ki odhajajo v tujino 60 odstotkov kvalifioi-Uranih Učni uspeh osnovnih šol občine Tržič Bolje kot leto prej V letošnjem šolskem letu je na tržiških osnovnih šolah izdelalo več učencev kot v prejšnjih letih. Učni uspeh je za 3,6 odstotka boljši kot lani, saj je letos izdelalo 87,9 odstotka učencev. Boljši učni uspeh je bil tudi v višjih razredih. V prejšnjih letih je bil namreč učni uspeh v nižjih razredih vedno večji tudi 15 do 20 odstotkov kot v višjih razredih. Boljši uspeh učencev višjih razredov je zelo pomemben pri lažjem vključevanju v srednje šole, obenem pa seveda pomeni izrazit napredek v delu osnovnih šol v občini. Med tremi osnovnimi šolami, kolikor jih je v občini, ima najboljši učni uspeh osnovna šola Heroja Grajzer ja. Na tej šoli je izdelalo 89,3 odstotka učencev. Obe- nem pa je učni uspeh na tej šoli tudi največji v primerjavi z lanskim letom, saj je izdelalo skoraj 5 odstotkov učencev več. Če pa se upošteva pri uspešnem zaključku šolskega leta še vse učence, ki so uspešno opravili popravne izpite in napredovanje z eno negativno oceno, pa se odstotek uspešnih učencev dvigne na 94,3 v letošnjem letu, kar je za 2 odstotka bolje kot leto prej. Generacijski uspeh na tržiških osnovnih šolah je bil letošnje leto nekoliko manjši kot lani. V osmih letih je uspešno zaključilo osemletno šolanje 58 odstotkov učencev, kar je za dobre tri odstotke manj kot leto prej. V uspeh generacije se kaže uspešnost dela učiteljskih zborov ter materialni in kadrovski pogoji dela šol v zadnjih osmih 1 letih z vsem kompleksom vzgojnih diaktičnih in organi- i zaci j s k i h vprašanja. Če v tem obdobju eno samo leto pojenja skrb šole za učno vzgojno delo in uspehe učencev, se to že negativno pokaže na osipu generacije. ' V letu 1969/70 osnovne šole v tržiški občini niso imele posebnih kadrovskih težav. Največji problemi so bili le pri organizaciji predmetnega pouka. Najslabšo predmetno zasedbo so imeli na osnovni šoli v Križah, kjer niso imeli ustrezne pedagoške kvalifikacije učitelji matematike, biologije, kemije, likovnega pouka, gospodinjstva, glasbe in slovenščine. Ob tem pa je treba seveda povedati, da ve- liko učiteljev izredno študira in da bodo do leta 1972 končali šolanje. V najugodnejših delovnih pogojih je letošnje šolsko leto poteklo le na osnovni šoli heroja Grajzerja. Tu je bil organiziran kabinetni in skupinski pouk, organiziran je bil tudi dodatni pouk, tudi podaljšano bivanje so imeli le na tej šoli. Ostali dve šoli v Krizah in pa šola heroja Bračiča pa imata stisko s prostori, kar seveda je vplivalo na organizacijo dodatnega pouka, da o kabinetnem pouku ne govorimo. Kljub temu so bili delavni načrti, ki so jih sprejeli samoupravni organi šol za šolsko leto 1969,70, povsod realizirani, ker so temeljili na delovnih izkušnjah iz prejšnjih let in na pravilnem razumevanju družbenih ciljev kot jih določajo za to področje zakoniti predpisi, pravilniki in navodila. L. M. Gimnazija Rudolfa Maistra Delovni kolektiv kamni ške gimnazije je soglasno sklenil, da gimnazijo preimenuje po velikem kamniškem rojaku, borcu za severno mejo, generalu Maistru. Obenem so zaprosili za soglasje občinsko skupščino. Poročilo in pojasnilo je na seji skupščine občine Kamnik podal Marjan Založnik, predsednik svet 2 za šolstvo, kulturo in telesno vzgojo pri bčinski skupščini. Občinska skupščina je na nedavni seji izdala soglasje. J. V. n n n n 650 let Tržiča Pomudimo se končno še pri enajsti knjigi Valvasorjeve Slave! Ta ki.jiga je izmed vseh petnajstih knjig najobsežnejša, saj ima kar 730 strani, kar je skoraj četrtina celotnega dela. Ta knjiga je — lahko rečemo — tisto, kar naj bi Valvasor prispeval k drugemu zvezku Schbnlebnove Stare in nove Kranjske, je s spremnim besedilom izpopolnjena zbirka podob kranjskih mest, trgov, gradov in samostanov, ki jo je Valvasor izdal deset let prej. Ta knjiga je tudi najbolj bogato ilustrirana, saj spremlja opis mest, trgov, gradov in samostanov tudi njihova podoba. Zanje je porabil bakroreze, ki jih je bila pripravila njegova bakroreznica na Bogenšpcrku za Topografijo sodobne vojvodine Kranjske, le da je bilo treba te bakroreze za Slavo zaradi njenega ožjega formata z leve in desne porezati. (Tako je npr. podoba Tržiča v Topografiji široka 21 cm, v Slavi pa sta na levi odrezana dobra 2 cm, na desni pa dobri 3 cm in je torej široka le 15 in pol cm). Enajsta knjiga Slave ima tudi posebno štetje strani. Na njih se zvrstijo opisi mest, trgov, gradov in samostanov po abecednem redu njihovih nemških imen. Pod naslovom sta podoba in vsebina opisa. (Povzetek vsebine je pod naslovom poglavja tudi v drugih knjigah, le da ga mi doslej nismo navajali, ker smo povzeli iz posameznih poglavij le odlomke.) Oglejmo si iz enajste knjige najprej stran 17: ALT GUTENBERG (na upodobitvi: ALTGVETENFERG, Starč Gutenberg) Vsebina: Alt Gutenberg. Ima neustrezno ime. Njegova lega. Njegovo sedanje stanje. Lastniki Alt Gutenberga. Grad Alt Gutenberg, po kranjsko Stare Gutenberg, je dobil to ime po karseda veliki nerodnosti, ko predstavlja ne kako dobro (»keinen guten«), ampak zgolj zelo skalnato, golo goro brez rud in drugih rudnin. Je na Gorenjskem, od glavnega mesta Ljubljane 6 milj in od trga Tržiča pol ure oddaljen. Prej je bil precej veliko poslopje zdaj pa je večinoma razvaljen, ko je že dolgo prazen in živijo lastniki tega gradu večinoma v trgu Tržiču. Tik pod tem visokim grajskim hrbom teče mimo voda, ki jo imenujejo Tržiška Bistrica. Ta grad je bi- nekoč sleveč: rodni dom gospodov Gutenbergov. Ko pa se je ta rod že davno preselil ne le Iz Kranjske, ampak tudi iz zemskega življenja, so mu kot lastniki sledili gospodje Zuickli, dokler ga ni od enega izmed gospodov Zuicklov kupil gospod Karel Juritsch, ko j>_ bil carinski uradnik in preskrbovalec hrvaške in primorske krajine. Ta ga je prodal gospodu grotu Henriku Paradeiserju, deželnemu upr v 'telju. Od njega je z ženitvijo prešel na gospoda Danijela Eckha, po njegovi smrti pa je ostal gospe Renati, rojeni Paradeiser, ki je bila njegova žena. Ta ga je prinesla s seboj v zakon, ko se je poročila z gospodom grofom Jurijem Maksimilijanom Barbom. Po njegovi smrti je postal spet njena last in v njeni lasti jc še zdaj. Sicer pa je izpričano, da je neko' pripadal gor -i Lambcrgon. Na straneh 435—407 jt opis Tržiča: NEUMARCKTL Vsebina: V kateri pokrajini leži Tržič. Lega in položaj tega kraja. Dva dela trga. Komu pripada vsak izmed njih. Trg je pol obrtnikov. Tu je mnogo izdelovalcev kordovana. Drugi obrtniki le-tu. Kraj daje mnogo zaslužka. Kje stoji grad Neuhaus. Lastniki polovice Tržiča, ki spada pod Neuhaus. čigavo je bilo okoli leta 130S to gospostvo. Trg in gospostvo Neumiirckll, ki ga v jeziku dežele imenujejo Tersezch, leži na Gorenjskem med Ljubljano in Celovcem na Koroškem, dve milji od mesta Kranjii. Drugače pa leži trg v dolini med visokimi snežniki pod daleč znano goro Ljubelj (»Loibel ali Loebei«), ki ločuje med seboj Kranjsko in Koroško in je 'akorekoč mejnik čeznio pelje kar dobra cesta s Kranjskega na Koroško. Ta trg je razdeljen na dva dela, to je na gornji in spodnji del. Oba dela loči dežeina cesta, ki pelje skozenj. Spodnji del pripada gradu Alt-Guttenberg. Tega sem že zgoraj opisal kot Alt-Guttenberg skupaj z nekdanjimi in sedanjimi lastniki; kako so ga namreč imeli v lasti gospod Zuikhl, gospod Juritsch, baron Eck in grof Barbo, ki je to gospodstvo, to je grad Alt Gutenberg in polov-e tega trga, Tržiča, zapustil svoji ovdoveli ženi gospe Renati, grofici Barbo, rojeni Paradeiser. Ta je tudi še lastnica. Gornji del pripada graščini Neuhaus. Ves trg je poln obrtnikov. Vtem ko strojijo tu najboljše kordovansko usnje in ga izdelujejo v rdeči in črni barvi, ga potem vozijo na daleč in na široko in prodajajo v Italijo in po rimskem cesarstvu. Razen tega tko tu tudi različno preprosto blago, ki ga imenujejo me/lan (»Mazalan«). Da ne omenjam tukaj bakrenih in železnih posod kot kotlov, ponev in podobnih. Zaradi tega v tem kraju mnogo zaslužijo. Pri tem jim odlično pomagata obe vodi, Ljubeljski potok (»Loebcl-Bach«) in Bistrica. Nedaleč odtod stoji na hribu graščina Neuhaus, v kateri je prenočevalo njegovo rimsko-cesarsko veličanstvo Leopold I, ko je potovalo 6. septembra 1660. leta s Koroškega na Kranjsko. Tej graščini pripada pol trga ali gornji del tržaškega gospostva, ki je bil nekdaj last Paradeiserjev. Ko so ga po smrti bratov podedovale sestre in se je ena izmed njih poročila z gospodom baronom Henrikom Julijem VVernegkhom, je ta polovica tržiškega gospostva z graščino vred prešla v last njenega moža. Prej, okoli leta 1305, je pripadalo še nerazdeljeno tržiško gospostvo goriškemu grofu Albertu. Zdaj pa so lastniki polovice dediči pokojnega gori imenovanega gospoda barona Henrika Julija VVernegkha. Z izborom odlomkov iz Valvasorjeve Slave smo pri kraju. Da bo naš izbor čim popolnejši, dodajmo le še kratek odlomek iz njene četrte knjige, ki smo ga pri prelistavanju Slave prezrli. V XXXVI. poglavju te knjige našteva Valvasor različne izvire zdravilnih vod in toplice na Kranjskem; med njimi je omenjen na str. 603—604 tudi izvir kisle vode v tržiški okolici: »Pod goro Ljubelj (»Lovbl«) je pred dvema letoma našel n vasi, v Novi vasi, na Ledinici in pred Alpino v Žireh. c Panes pa bodo komemoracije ob 11. uri v Železnikih in v srenji vasi. RADOVLJICA ^ panes, v soboto, ob 10. uri bo žalna svečanost na Srednji dobravi, ob 17. uri pa v Bohinjski Bistrici. Jutri, v nedeljo, L novembra, ob 8.30 v Gorjah, ob 9. uri "a Bledu in v Zasipu, ob 9.30 v Dragi, ob 10.30 v Begunjah in OD 11.30 v Radovljici. n° kot vsa leta nazaj bodo žalne svečanosti tudi v 'katerih drugih krajih in naseljih v radovljiški občini. JESENICE Osrednja žalna svečanost bo v soboto (danes) ob 15.30 na ,aiCm pokopališču na Plavžu. Sodeloval bo pevski zbor, enci bodo brali naloge o dnevu mrtvih. V programu bo °aelovala tudi godba na pihala. 10 .r*' v uedeljo, bodo žalne svečanosti ob 9.30 v Dragi, ob t) i-,Uri na Koroški Beli, ob 11. uri na pokopališču na Blejski in av'- °t> 11.30 pred spomenikom NOB na Blejski Dobravi 10 °b 16.30 v Begunjah. TRžic Nrm°mcniorac'Je bodo pripravile krajevne organizacije ZZB j^,v• Žalne svečanosti bodo ob 8.30 v Tržiču, Krizah, Brezjah, sv ^onm> Jelendolu, Podljubelju in na Kovorju. Osrednja n Ccanost bo na glavnem pokopališču v Tržiču v nedeljo ob • Uri. v programu bo sodelovala godba na pihala, pevci in ltc'tatorji. ŠENČUR Žalna svečanost bo 1. novembra ob 11. uri pred skupnim obfe enikom N0B v Šenčurju. Organizacija ZZB NOV vabi 2b,an<:>' SVo'ce Padlih in odbornike ter praporščake s prapori. ,rališče je pred domom kulture ob 10.45. JJISOKO ko ncs °k ur' b° pred spomenikom padlih na Visokem ^crnoracija. Sodelovali bodo pevci in recitatorji. Škofjeloške osnovne šole bodo opremljene z učili Izvršni odbor škofjeloške Temeljne izobraževalne skupnosti je na svoji zadnji seji odločal tudi o usodi presežnih sredstev. Člani so soglasno sklenili, da bodo presežek vročili pri Gorenjski kreditni banki, pri kateri boro potem lahko osnovne šole dobile posojilo za nabavo učil. Obresti, ki jih bo dala banka od vloženega denarja, bo Izobraževalna skupnost uporabila za beneficiran je obresti, ki jih bodo morali plačevati posojilojemalci. Na ta način bo mogoče v roku treh let opremiti vse šole v loški komuni z ustreznimi učnimi pripomočki. Denarna sredstva za izobraževanje naj bi se v prihodnjem proračunskem letu povečala za 31 odstotkov. To bi omogočalo tudi povečanje osebnih dohodkov pedagoških delavcev za 19 odstotkov. V občinski blagajni bo treba zbrati za delo osnovnih šol dvanajst in pol novih milijonov. Takšno vsoto pa verjetno ne bo mogoče pridobiti ob dosedanjih prispevnih stopnjah za šolstvo, ampak bo treba omenjene stopnje povišati za en odstotek. Dokončno besedo o tej zahtevi bo seveda izrekla občinska skupščina. A. Igličar Nekaj misli o novem načinu varčevanja pri GKB Mnenja odgovornih v LTH in Železarni Jesenice Lep čas je že, odkar so se nekatere gospodarske organizacije — v sodelovanju z Gorenjsko kreditno banko — odločile začeti posebno akcijo varčevanja, ki bi ob morebitnem angažiranju širšega kroga podjetij utegnila postati pomemben instrument enostavnejše ter učinkovitejše finančno-kreditne politike. Gre za to, da člani delovnih kolektivov določen odstotek mesečnih osebnih dohodkov ne dobijo izplačan v gotovini, ampak si ga pustijo avtomatično nalagati na hranilne knjižice. S pričujočim zapisom bomo bralcem skušali malce pobliže predstaviti kopico prednosti, ki jih prinaša novi način razdeljevanja delavčevih prejemkov. Besedo imajo kajpak strokovnjaki; k pogovoru smo pritegnili direktorja Loških tovarn hladilnikov Franca Branislja in osebje finančno-« ;u-novodskega oddelka Železarne Jesenice. Poglejmo, kaj so povedali. Tov Braniselj je svoje ugotovitve nanizal v obširnem intervjuju za interno glasilo LTH (julijska številka), kjer med drugim pravi naslednje: »Izplačila osebnih dohodkov so spričo naraščajočih zneskov vedno večji problem, s katerim se je prisiljeno spoprijemati tako podjetje kakor tudi banka. Samo loška oodružnica GKB izplača v kritičnih dneh skoraj 10 milijonov novih din, naša tovarna pa mora tedaj imeti na računu 2,5 milijona. Nabirati tolikšne vsote ni smotrno, saj se denar ne obrača, da o drugih težavah npr. o čakajočih upnikih, sploh ne govorimo... V primeru pomanjkanja lastnih sredstev sicer še zmeraj lahko dobimo nekajdnevni kredit pri banki, vendar, kot sem že povedal, celo slednja okrog petnajstega v mesecu ne razpolaga z zadostno količino denarja. Par dni po razdelitvi plač pa so bančne blagajne spet polne, kajti skoraj vsa gotovina se vrne nazaj — bodisi prek trgovine, bodisi prek hranilnih vlog ... Če bi bila večina zaposlenih pripravljena skrajšati ustaljeno pot denarja (banka — podjetje — delavec — hranilna knjižica), skrajšati na kroženje banka — hranilna knjižica, bi banka organizacijam, ki jim primanjkuje sredstev, zmogla brez posebnih težav odobriti nekajdnevni kredit za izplačilo osebnih dohodkov ... To je bil osnovni vzrok oziroma cilj novega načina varčevanja.« V nadaljevanju Franc Braniselj pojasnjuje, kakšne koristi bodo deležni delavci, ki so pripravljeni sodelovati. »Delavci bodo veliko bolj gotovi, da bo njihov zaslužek redno in pravočasno izplačan. Obresti od hranilne vloge tečejo nemoteno od prvega dne naprej. Posameznik drži pri sebi manj gotovine, zato je možnost tatvine ali izgube denarja minimalna.« In ugodnosti, ki jih novost prinaša podjetju? Precejšnje so. Kolektivi z uvedenim var- čevanjem deia plač imajo v primeru najemanja premostitvenega kredita prednost pred »konservativnimi« gospodarskimi organizacijami. Denar, naložen v banki, se razen tega neprestano obrača in je seveda bolje izkoriščen kot če bi ležal na računu. Nadaljnji ugodnosti sta tudi prihranek časa pri štetju, kuvertiranju in razpečavanju ter končno manjša škoda ob kraji ali vlomu. V Loških tovarnah hladilnikov torej dobro vedo, zakaj so se priključili akciji GKB. Podobno je z Železarno Jesenice, kjer, se je za novo obliko varčevanja doslej ogrelo 564 delavcev (nad 10Vo). Posamezniki vlagajo na knjižico 5—35 odstotkov svojih prejemkov — pač odvisno od absolutne višine zaslužka. Največ razumevanja sta pokazala raziskovalni oddelek in oddelek tehnične kontrole, medtem ko večina drugih zadevo bržkone še premalo pozna in je bolj nezaupljiva. V železarni sodijo, da varčevanje pri osebnih dohodkih utegne prinesti samo koristi, saj podjetje dostikrat komaj zbere vsoto, ki slehernemu članu kolektiva zagotavlja pripadajoči mu znesek. Poleg naštetega občan — če celo leto nalaga denar v banko — »vleče« obresti, ki lahko precej povečajo vloženo količino. Pomembno je, da ima varčevalec možnost dvigniti prihranke kjerkoli in kadarkoli hoče in da tudi glede višine izplačilnih zahtevkov ni omejitve. Glede ostalih značilnosti pa so sodbe Jeseničanov docela enake mnenju direktorja LTH. Nakopičili smo nekaj misli o novi obliki varčevanja. Iz vseh zveni optimizem in prepričanje, da se bo opisani ali vsaj kak podobni način poenostavljenega razdeljevanja plač sčasoma gotovo uveljavil, kajti prednosti, ki jih nudi bankam, gospodarskim organizacijam in posameznikom, so preveč očitne. Pripravil: I. G. veleblagovnica | EMIIMI ljubljana Projektivno PODJETJE KRANJ Cesta .TLA 6/1 (nebotičnik) IZDELUJE NAČRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ A£ PRESENEČENJE 7ZVV ZA VAŠE ~WFJ GOSTE j**? KAVA ŽIVIL. A. Podjetje GORENJSKA PREDILNICA škofja Loka razpisuje ŠTIPENDIJO na ekonomski fakulteti - I. stopnja Kandidati naj do 14. 11. 1970 predložijo kadrovskemu oddelku prošnjo za dodelitev štipendije in zadnje šolsko spričevalo (indeks). Doslej največja izbira TV APARATOV Prek 20 vrst televizorjev iz uvoza in domače proizvodnje Loške tovarne hladilnikov Škofja Loka vabijo k sodelovanju 1. referenta za raziskavo tržišča diplomirani ekonomist z ustrezno uspešno prakso na področju raziskave trga; 2. samostojnega zunanjetrgovinskega referenta diplomirani ekonomist ali komercialist z aktivnim znanjem angleščine in vsaj dveletno uspešno prakso; 3. več diplomiranih strojnih inženirjev in diplomiranih ekonomistov ki si področje dela lahko izberejo (komercialo, konstrukcijo, projektivo ipd.); 4. več diplomiranih strojnih inženirjev in diplomiranih ekonomistov — pripravnikov 5. več KV in VK orodjarjev 6. več K V kleparjev za delo na oblačenju gostinskih pultov; 7. več K V ključavničarjev 8. več nekvalificiranih moških za priučitev v kovinski stroki; 9. V ZAVODU ZA HLADILNO TEHNIKO PRI LTH diplomiranega strojnega inženirja — raziskovalca na področju hladilne tehnike Kandidatu, ki bo zasedel delovno mesto razglašeno pod številko L, lahko nudimo družinsko stanovanje, vseljivo v prvi polovici 1971. leta. Prijave z ustreznimi dokazili pošljite kadrovsko socialni službi podjetja LTH do 15. 11. 1970. , Turisti! POZOR! Odprli smo novo trgovino v novi hiši — Jože Malic št. Lenart v Brodeh VEČJA ZALOGA — VEČJA IZBIRA Prodaja tudi ob nedeljah in praznikih popoldne. PRIJAZNO VABLJENI! Turistična poslovalnica »CREINA« Kranj prireja v novembru naslednje izlete: 14. novembra celodnevni izlet po avstrijski Koroški 21. novembra celodnevni izlet po Beneški Sloveniji Vse informacije vsak dan od 7. do 19. ure v turistični poslovalnici Creina Kranj, telefon 21-022 KUPCI SLIK PETRA JOVANOVIČA NA RAZSTAVI, KATERE IZKUPIČEK JE BIL NAMENIL SKLADU ZA GRADNJO NOVEGA ONKOLOŠKEGA INSTITUTA C. Avguštin iz Radovljice, Ela Dovžan iz Kranja, Marjeta Čampa iz Kranja, Jurij Dolenc, Ivanka Mandelc iz Ljubljane, Anton Knap iz Kranja, Fani Lavrič iz Kranja, Gimnazija Kranj, Šolski center za blagovni promet Kranj, Marjan Majnik iz Kranja, Anton Burger, šola France Prešeren iz Kranja, Nuša Virnik, Šola Stane Žagar iz Kranja, Mate Becič iz Kranja, Vladimir Jevšek iz Kranja, Občinska konferenca ZMS Kranj, Janez Sušnik iz Kranja, Skupščina občine Kranj, Metka Sosič iz Kranja, Vida Kropivnik iz Kranja, Rudi Bizovičar iz Kranja, Rudi Margetič i/. Kranja, Drago Ristič, Oddelek klišarne pri CP Gorenjski tisk, Oddelek strojna stavnica pri ČP Gorenjski tisk, Martinjak Jože iz Kranja, Velimir Pešič Kipar in slikar Peter Jovanovlč je izpolnil v našem uredništvu denarno nakaznico, s katero je poslal Skladu za izgradnjo onkološkega instituta v Ljubljani 2000 din. Peter Jovanovič Je že lani namenil izkupiček od svojih prodanih slik razrušeni Banjaluki, letos pa kot že rečeno za onkološki institut. Umet-n,k .le bil t uspehom razstave zadovoljen in se je zahvalil vsem, ki so slike kupili ter tako obenem prispevali za gradnjo onkološkega instituta. Razstavo je tako kot že lani v sodelovanju s časopisom Glas pripravil Gorenjski muzej v Kranju. — L. M. — Foto: F. Perdan » Ob dnevu varčevanja Vsakdo nekaj primakne « Gorenjska kreditna banka Kranj že od aprila letos vsakemu novorojenčku — prebivalcu Gorenjske kmalu po rojstvu pošlje hranilno knjižico * vpisanimi 30 novimi dinarji in hranilnik z gorenjsko hišico jz kartona. Za to so se v banki odločili, da bi čez čas že pri najmlajših vzbudili Čut varčevanja. Seveda najmlajši še ne morejo varčevati, zato pa banka s to obliko varčevanja skuša pomagati staršem, da bi po sedmih le-*»h takšnega varčevanja, ko je otrok dorasel za šolo, s Privarčevanim zneskom lah-£g kupili vse šolske potrebščine in drugo opremo ali na še kaj več. .Voženi zneski na teh hranilnih knjižicah so namreč T**ani na sedem let. Od apri- * do S. oktobra jc GKB iz- dala na Gorenjskem le 1021 hranilnih knjižic, s skupno vrednostjo 3,063 milijona starih dinarjev. (V jeseniški občini je bilo izdanih 156 knjižic, v kranjski 501, radovljiški 160, škofjeloški 143 in v tržiški 61 hranilnih knjižic). In kakšen je rezultat? V banki so nam povedali, da niso pričakovali tolikšnega razumevanja. Do 27. oktobra so »dojenčki« povečali hranilne vloge skoraj za 1,5 milijona starih dinarjev. Največ so »dojenčki privarčevali« v jeseniški občini, kjer so hranilne vloge povečali za 74 odstotkov, v kranjski občini za 46 odstotkov, škofjeloški za 43, tržiški za 39 in v radovljiški za 19 odstotkov ali v poprečju na Gorenjskem za 45 odstotkov. Obiskali smo dva najmlajša prebivalca Gorenjske. V četrtek precej zgodaj zjutraj Aleš iz Dupelj smo obiskali MARKA BRATI-NO v Britofu 82. Marko, ki je bil rojen 9. maja letos, je malo po osmi uri zjutraj še vlekel dreto, medtem ko sta mamica Bernardka in oče Janko že dve uri delala. Zato smo kar staro mamo popra-šali, kaj meni o takšni pobudi Gorenjske kreditne banke. »Mislim, da je zelo dobro, da se je Gorenjska kreditna banka odločila za takšno obliko varčevanja, čeprav vem, ima Marko že okrog 50 starih tisočakov. Vsakdo pri hiši nekaj primakne v hranilnik, tako bo čez 7 let imel kar lepo vsoto.« Potem smo Marka, ker je bil tako prijazen, da se ni razburil, ko smo ga zbudili, še slikali za spomin in se poslovili. Marko iz Britofa V Dupljah 87 pa nas je pozdravil z veselim nasmehom 6-mesečni Aleš Štular. Prav v četrtek je bil star 6 mesecev. »Dobili smo hranilno knjižico in hranilnik in Aleš kar pridno varčuje, čeprav za ureditev hiše z možem porabiva precej denarja. Zdaj ima prihranjenih že okrog 30 tisoč starih dinarjev,« je povedala mamica Jelka, ki dela v Bombažni predilnici v Tržiču. Oče Franc pa dela v Savi v Kranju. In ko smo se pogovarjali o varčevanju, je tudi Alešev stari oče pripomnil, da je pobuda Gorenjske kreditne banke vredna vse pohvale. Nazadnje pa smo seveda tudi z Alešem napravili obvezni posnetek. Varčevanje za dojenčke pa je le ena od oblik varčevanja pri Gorenjski kreditni banki. Razen tega je namreč GKB pred nedavnim vpeljala tudi varčevanje v delovnih organizacijah. Dlje časa pa je že znano varčevanje na navadnih in vezanih hranilnih vlogah, varčevanje na deviznih računih in varčevanje za stanovanje. Za konec povejmo še podatek, ki zgovorno kaže, k:\ko število hranilnih vlog narašča. Konec 1968. leta je bilo pri banki in njenih poslovnih enotah 66.275 vlagateljev, ti pa so imeli vloženih prek 153 milijonov novih dinarjev, do 30. septembra letos pa se jo število vlagateljev povečalo na 84.330, vrednost hranilnih vlog pa na več kot 202 milijona novih dinarjev. GKB priporoča, da ji tudi v prihodnje zaupate vse denarne posle. Ob koncu slavnostnega zasedanja generalne skupščine OZN, ki je bilo posvečeno petindvajsetletnici svetovne organizacije, so soglasno sprejeli tri deklaracije. S prvo se vse članice OZN slovesno obvezujejo, da bodo storile vse za razvijanje mednarodnih odnosov na temeljih miroljubnega sožitja in za ohranitev miru. Z drugo deklaracijo se vse članice obvezujejo, da bodo mednarodne spore reševale mirno, da ne bodo uporabljale ali grozile s silo in da se ne bodo vmešavale v notranje zadeve drugih držav. Tretja deklaracija pa obvezuje razvite države, da bodo v tem desetletju aktivno pomagale državam v razvoju, da bodo gospodarsko hitreje napredovale. Postopoma bodo odpravljale omejitve na uvoz surovin in polizdelkov iz držav v razvoju, od leta 1975 pa bodo Tri deklaracije OZN za njihove potrebe dajale letno en odstotek svojega bruto nacionalnega proizvoda. Te deklaracije uzakonjajo načela, na katerih mora temeljiti mednarodno življenje in odnosi med posameznimi državami, da bi na svetu vladal mir in da bi se vse države lahko varno in nemoteno razvijale. Seveda si prav nihče ne dela utvar, da je ta cilj mogoče doseči s samimi deklaracijami in bo zdaj čez noč konec težav, nevarnosti zapletov in spopadov. Do takega miru, kakršnega si želi praktično ves vset, je še dolga in naporna pot in omenjene deklaracije so veliko bolj odraz želja, kot pa mednarodne stvarnosti. Toda z njimi je vsaj položen in formalno priznan konkreten in jasen temelj prizadevanjem za boljši in pravičnejši svet. Od iskrenosti in pripravljenosti tistih, ki so te deklaracije podpisali je odvisno, koliko bodo ta prizadevanja uspešna. Predsednik Tito se je vrnil z obiska na Nizozemskem in v Franciji. Pogovori, ki jih je imel z najvišjimi državniki obeh držav, so potrdili, da je na obeh straneh pripravljenost za še večji razvoj medsebojnega sodelovanja. S Titovim obiskom je bil storjen še en pomemben korak za utrjevanje našega položaja v Evropi in tudi za razširitev naših gospodarskih odnosov z najbolj razvitimi zahodnoevropskimi državami, kar je za nas še posebno pomembno. dogodki Parlament v čilu je za novega predsednika te južno^-ameriške države izvolil socialista Allendeja. Ta izvolitev je bila pravzaprav le potrditev splošnih volitev, na katerih so državljani že pred meseci glasovali za Allendeja. Novi čilski predsednik je * marksist in napoveduje veliko zelo temeljitih socialnih sprememb v državi, med drugim nacionalizacijo vseli dobrin, ki so v rokah tujega ve-lekapitala. Njegova izvolitev je zelo pomemben dogodek, saj se je prvič zgodilo, da je v neki južnoameriški državi levica pod vodstvom človeka, ki je marksist, po mirni In parlamentarni poti prišla na oblast. Desnica je poskušala vse in se zatekala celo k nasilju, da bi preprečila izvo-ietev Allendeja, vendar se jI to ni posrečilo, ker ga je podpirala večina prebivalstva in vse levičarske stranke. ČL le in z njimi v veliki meri vsa Južna Amerika stopata zdaj v novo obdobje, od katerega bo v prihodnosti mnogo odvisno, če se bo posrečil poskus s posebnim čilskim socializmom, bo to imelo velik odmev tudi v drugih državah na tej celini, ki jih mučijo podobne težave kot čile in ki krčevito pa večinoma neuspešno iščejo razne rešitve. Na srednjem vzhodu v zadnjem tednu ni bilo veliko novega. V samih arabskih državah pa tudi v širših mednarodnih okvirih se bije bitka za politično rešitev krize, katere izid še ni gotov. Kaže, da bo najbrž prišlo do podaljšanja premirja, kar je razveseljiva perspektiva. Manj razveseljivo pa je, da ZDA znova prodajajo večje količine orožja Izraelu, kar seveda ne more pomirjevalno vplivati že na tako napet položaj. Dva velika na delu. — Foto: F. Perdan V Jii »Prehitel bom. Kar bo, pa bo.« — Foto: F. Perdan Akcija prometne milice Kranj Sirena in prehitevanje »Ce v nekaterih zahodnih državah voznik reče, da ni slišal sirene vozila na nujni vožnji, mu takoj za vselej odvzamejo vozniško dovoljenje« — Gorenjske ceste (pa ne samo gorenjske) niso za dirkanje, marveč za previdno vožnjo Rezek zvok sirene reševal-»Sa avtomobila danes teden t/J3"40 'e P**tresoJ preneka-re8a Kranjčana. Mnogi so l0mnevali. da so bile,hkrati na raznih krajih hujše ne Sreče. Vepdar ni bilo nič ta **ga. šlo je za povsem preprosto akcijo postaje P rojstne milice Kranj: Kako vozniki motornih vozil (pa tudi pešci) upoštevajo pred-n°st službenega vozila na nu.ini vožnji? Predpis nam-reč pravi, da morajo vozniki takem primeru zmanjšati h|tiost, odstopiti prednost in Po Potrebi tudi ustaviti. Kdor te8a ne upošteva (in žal si _ ^nogi potrebo kaj različno raz!agajo), je lahko kaz.no-yan od 30 do 300 novih dinar-j^v (oziroma se plačilo lah-^o nadomesti z zaporom) in °.dvzeniom vozniškega dovo-ljen.ia do enega leta. Včasih | ?a je kazen še hujša: Bili so *e Primeri, da so tisti, ki j .°8a niso upoštevali, »pla- čali« Prekršek z življenjem. ^JSCIPLINIRANI TUJCI, MALOMARNI DOMAČINI, NEPREVIDNI PEŠCI Taks na ;sna bi bila lahko sploš- ocena po tej akciji, čeprav xf trdimo, da lahko vse zmerno v en koš. — Bila je bi] sanio akcija, vendar je zares. Reševalni avtomo- d0JVozil ga je Vinko Gale, šofer pri kranjski" reševal- ca s Kokrice, ki je že 15 let i tli n Vo-»-', ajl) Je 7- odprto sireno zelo hitro. Z njim je £al tU(-li spremljevalec Ivan W \L Kranja, ki je že 12 ?drPri reševalni in 20 let pri st0 nVslvcncm domu. Name-p-^Pp^esrečenca pa je s pri-'Jeuim fotoaparatom se- del tokrat v rešilcu naš fotoreporter. Za reševalnim avtomobilom smo v službenem avtomobilu prometne milice skupaj s komandirjem milice Radom Mohoričem spremljali dogajanje na cesti. Promet na glavni cesti ni bil zelo gost. Lahko bi rekli, da na večini križišč stransli h cest z glavnimi — prednostnimi celo podpoprečer. Vendar se je kmalu zataknilo. Ko smo z Labor peljali po savskem mostu in zavijali na desno proti Čirčam, je manjkalo le nelcaj centimetrov, da ni prišlo do trčenja reševalnega avtomobila z voznikom osebnega avtomobila LJ 22-20. Voznik z ljubljansko registracijo je s cer zmanjšal hitrost, ni pa počakal na ovinku, ko je zavijal levo proti Jelenovemu klancu. Povedati pa je treba, da je voznik avtobusa celo ustavil na savskem mo \ stu in da je voznik osebnega j avtomobila s tržaško registracijo takoj zapeljal na dvorišče pri avtomehaniku Rozmanu in tam obstal. Na cesti Staneta Žagarja je potem za las ušla čez cesto ženska z otrokom. Prav bi bilo, da bi tudi pešci bolj upoštevali službeno vozilo na nujni vožnji. Ni še tako dolgo, ko je prav kranjski reši-lec na nujni vožnji v Ljubljani do smrti povozil neprevidnega pešca. Nič bolje ni bilo s pešci v mestu v Prešernovi ulici, kjer sicer ni pločnikov, pasovi za pešce pa tudi niso označeni tako, da bi lahko hodili kar po sredini in vse vprek. »Vožnja z odprto sireno ni prav nič prijetna, kot morda mislijo tisti, ki se morajo umakniti. Nasprotno, čeprav imam na takšni vožnji prednost, vozim velikokrat kot da je nimam, ker mnogi ne upoštevajo ieja predpisa. In niso ravno redki primeri, ko s spremljevalcem doživljava zelo kritične trenutke. V avtomobilu imava človeka, ki se v odločilnih sekundah bori za življenje, na cesti pa voznike, ki se vedejo, kot da jim je njihovo življenje in življenje drugih deveta briga,« je povedal voznik Gale. Spremljevalec Baje pa ga je dopolnil, da so tuji vozniki, posebno Italijani in Avstrijci, veliko bolj disciplinirani. »že na prvi pogled se vidi, da imajo tam hude kazni, če se na primer voznik avtomobila ob prekršku zagovarja, da nj slišal sirene vozila na nujni vožnji, mu takoj za vselej odvzamejo vozniško dovoljenje. Zakaj? Gluhi vozniki so na cestah lahko zelo nevarni.« In kako je pri nas s sirenami? »Nekaj časa so imela službena vozila res bolj slabe sirene, zdaj pa so obnovljene in je izgovor, da se ne slišijo, neupravičen. Prav zato lahko rečem, da jih vozniki in pešci premalo upoštevajo,« je nazadnje ugotovil komandir postaje prometne milice Kranj Rado Mohorič. »POTEM STE PA ENI PREKLETI MEČKAČI« Po sobotni pa je bil končan šele prvi del celotne akcije. Minula nedelja je bila spet ena tistih lepih nedelj, ki so jo mnogi izkoristili za izlet, vikend ali nujni jesenski opravek za dopolnitev ozimnice. S službenim avtomobilom prometne milice (vendar ne z modrim s sireno, marveč z navadnim — z belo registrsko tablico) smo navidez, kot običajni potniki v rumenkastem fiatu 1300 ob 10. uri krenili proti Jeperci. Tokrat je bil namen akcije: izsiljevanje prednosti in prehitevanje. Ni dolgo trajalo. Tri minute čez deseto je na Labo-rah drzno izsilil prednost v križišču voznik avtomobila KR 228-88. Fotoreporter je spet pripravil fotoaparat, vendar je bilo do Jeperce vse lepo in prav. Ko smo se vračali proti Kranju, pa nas je voznik s fiatom 125 ZG 804-86 bi izu naselja Meja »spretno« prehitel v škarjah. Sploh pa je bil zagrebški fiat še potem zelo pogumen. Prehitel je kolono avtomobilov pred nadvozom in na nadvozu na Drulovki in v Naklem zraven gostilne Marinšek. Zato smo prometni patrulji bl:zu Brezij sporočili, da bi tega »sprelneža« radi spoznali. Sicer pa ni bil edini. Po klancu navzdol pri gostilni Potočnik v Bistrici se je z našim fiatom 1300 pomeril fiat U 910-52. Bil je hitrejši. Pa tudi na viaduktu Lešnica avtomobil pri prehitevanju čez neprekinjeno črto ni zatajil. Oba voznika smo nekaj minut za tem srečali pri prometni patrulji blizu Brezij. Beseda je že tekla o tem, naj prometni miličnik najprej dokaže prekršek, preden hoče obračunati mandatno kazen. No, prekršek smo z besedami potrdili mi, kasneje pa še fo-toreporterjev fotoaparat. Vendar se voznik iz Zagreba ni pomiril. Zelo slabe volje, čeprav najbrž ni pričakoval odgovora, je poprašal, kje smo takrat, ko jih (menda Zagrebčane) napadajo huligani. Sicer pa mu niti nismo uspeli odgovoriti. Mimogrede si je zapisal številko našega avtomobila, ki mu je zaradi drznih prehitevanj .vzel dragocen čas, in odpeljal. Molče in odločno je tako sklenil, da bo dolg poravnal pri sodniku za prekrške. Voznik avtomobila z ljubljansko registracijo, ki tudi. ni bil ravno vesel nepričakovanega postanka, pa nam je takole pojasnil, ko smo mu povedali, da je prav naš nepravilno prehitel: »Polem pa ste eni prekleti mečkači.« Sopotnica pa je poprašala, kje so tisti, ki bi ceste naredili. Nekaj časa je beseda še tekla o pojasnjevanju, kje je nepravilno prehiteval, o tem, da 15 let ni imel prometne nesreče, da naj raje plača in podobno. Toda voznik je odpeljal. Ampak ne. Po kakšnih sto metrih je pripeljal nazaj in predlagal, da bo plačal. In ko je bilo že vse skupaj videti kot na kakšnem Ponte rosu, kjer se navadno pogajamo za cene, se je stvar lepo končala s plačilom prekrška. »V NAKLEM STE PREHITEVALI...« — »PLAČAM« Končali smo in popoldne ob 16/uri nadaljevali. Miličnika opazovalca Marijan Če-mažar in Teodor Panič (v cL vilnih avtomobilih) v Naklem in na Polici (kjer je prepovedano prehitevanje), miličniki Franc Prešeren, Niko Pavšič, Ahmet Grbič in komandir Rado Mohorič pa s službenim avtomobilom pred podjetjem Vodovod v Kranju. Zamisel: Opazovalca sporočita patruljnemu avtomobilu pred Vodovodom številke tistih avtomobilov, ki so v Naklem in na Polici prehitevali. Za vse takšne voznike je v Kranju obvezen, nenapovedan postanek. S fotoreporterjem sva seveda spremljala še zadnji del akcije. Kmalu po 16. uri je bilo v Kranju, pred Vodovodom dela čez glavo. Najbrž se je mnogim mudilo na ogled filma Mestece Pevton in na TV prenos svetovnega prvenstva v gimuusuki. Vsak je namreč takoj mirno plačal in hitro odšel.' Te 'vozniku avtomobila KR' 239-70 (kasneje smo ugotovili, da je bil Anton Gale) se je tako mudilo na tekmo, da je rekel, da bo kazen plačal klub Oiimptja. Končali smo in bil sem !..• irm. Ne zato, ker bi bilo v akciji premalo prekrškov ali kjr se je morda premalo avtomobilov ujelo v past. Pa£ pa zato, ker simo ^ugotovili, da število prekrškov v zadnjih letih narašča, posledica teh pa je vedno večji krvni davek na cestah. Pa še zaradi nečesa. Pokazalo se je, da še vedno mnogi vozniki menijo, da so predpisi, ki so zaradi varnosti in dragocenih življenj, samo Za nekatere. V opravičilo so pripravljeni miličniku z lepo (še večkrat pa z grdo!) besedo povedati vrsto vzrokov za prekršek. Celo tako žaljivega, da vozijo tako že vrsto let, pa niso imeli še nesreče. čestitam vsem takšnim. Imeli ste srečo — vsakokrat ohranjeno življenje! Kaj pa jutri? Gorenjske oesie (pa ne samo gorenjske) niso za dirkanje, marveč za normalno in pravilno vožnjo. Kdor tega ne verjame, mu ostajata samo dve možnosti: Lahko ima srečo, lahko pa tudi ne! 0 Vsem tistim voznikom, ki smo objavili registrske številke avtomobilov, pa tole pojasnilo: Ne bi jih, če ne bi bilo prekrškov. In veseli bi bih, če jih ne bi bilo! A. žalar G'AS * 14 STR A M SOBOTA — 31. oktobra 1970 Kolikokrat smo vam že rekli, da ne brišite prah po komandni plošči! — Na kaj pa si mislila, ko sem te povabil v svoje stanovanje? Oh, ti si... mislila sem, da je poštar ... Rad bi podpisal pogodbo z vami. — Ste predstavnik koncertne direkcije? — Ne, sem iz tovarne krtač ... N Kmetu Gabru se je dobro zdelo, da je bila letina obilna. Zadovoljno si je mel roke ob pogledu na polne gaj-bice krompirja in jabolk; vesel je bil, da so bile kašče polne žita. Trla ga je le skrb, kako bo del pridelka prodal, saj ga zase ni toliko potreboval. Prvi kupci so se kaj hitro oglasili. Kmalu po spravilu krompirja se je oglasil na Ga-brovem domu njegov dolgoletni znanec Emil. »No, kako si, stara sablja,« ga je pozdravil. »Se še spominjaš, kako je bilo tisto zimo med vojno, ko sem spal pod tvojo streho.« »Ja, ja, ta'r.rat je bilo trdo,« je vzdihnil kmet. »Kaj hočemo! — Sicer pa gre danes tudi bolj tesno. Vi tukaj, na kmetih, ste le dobri.« »Trudimo se po svoje,« je bil previden Gaber, ki je spoznal, kam moli pes taco. »Trudite že, a čisto drugače je v mestu. Vse moraš kupiti, od zobotrebca do kruha. Ob mesecu pa le tista uboga plača.« Tako je tarnal, da mu je Gaber komaj upal ceniti krompir po 70 par za kilogram. Vendar se je Emilu zdelo to vse preveč: »Pa vendar ne boš gledal pri starih prijateljih za nekaj par. Kaj se pa tebi pozna pri tonah, ki jih imaš za prodajo. Po šestdeset mi ga lahko daš.« »Slišal sem, da nimaš slabe plače. Vikend menda zidaš, dober avto imaš . . .« se ni dal ugnati Gaber. »Stiskamo, saj veš. — Bodi vesel, da sem prišel povrhu še na dom.« Kaj je mogel kmet, prodal mu je krompir po 60 par, nekaj pa mu ga je dal za prijateljstvo in še dve mreži jabolk. Kmalu se je oglasila ženina sestra iz predmestja. »Dvesto kilogramov krompirja bi in sto kilogramov jabolk.« Ko ji je hotel Gaber nasuti že prebrani krompir v vreče, se je uprla: »Pa mi vendar ne boš dal takle krompir, nepregledan. Vidiš, da je veliko obžrtega.« Z ženskami se že od nekdaj ni rad prepiral in zato ji je dovolil, da je nabrala samo najdebelejšega. Pri ceni se je zopet zataknilo. Kot sorodni-ci ga je računal po 65 par za kg, a se ji je zdelo mnogo preveč. »Po toliko ga lahko dobim v trgovini in še k tebi mi ni treba hoditi. Povrhu sem ga še sama nabrala.« Jesensko vlaaanie Drugega ni preostalo Gabru, da je popustil za deset par pri kilogramu. Vesel je bil da se je ženske vsaj znebil. »Tebi gre dobro, ko ti nosijo denar na dom,« je še pristavila, ko je odhajala. Gaber pa je samo skomignil, Naslednji dan je prišla obirat jabolka. Da ne zaupa, če so lepo obrana, je dejala in se spustila v krošnje. Ko ji je Gaber jabolka hotel stehtati, se je zopet zataknilo. »Kaj mi ne zaupaš! Vse bom pošteno plačala.« Znosila je jabolka v avto, bržčas nekaj več, pri ceni pa je moral Gaber zopet zatisniti eno oko. Neko popoldne se je oglasil pri njem Stane, uslužbenec, ki je stanoval na vasi in mu je poleti pomagal dva dni pri Žetvi. »Bova že jeseni uredila,« je rekel takrat, ko mu je hotel plačati. Zdaj je kar sam predlagal: »Mislim, da tristo kilogramov krompirja ne bo preveč. In nekaj jabolk bi ti pobral, saj ti jih leži vse polno po travi. Gotovo ti je ostalo tudi kaj slabšega žita. Za listih deset kokošk, ki jih moram imeti, saj veš, kako so draga jajca . . .« Gabru se je zdela njegova cenitev kar precejšnja, zato je vprašal ženo, kaj misli ona. »Ne moreš pomagati,« je skomignila, »Daj mu; drugače drugič še njega ne boš dobil.« Ko je Stane vse dobil, je še pripomnil: »Takle način plačsvania se ti pa splača, kaj. Le pomisli, koliko bi mogel plačati v denarju. Ja, ja, Gaber, te-bi se pa res dobro godi. No, saj drugo leto se bova morala drugače zmeniti. Odšel je skoraj užaljen, ker mu Gaber ni dal vsaj neka) povrhu. Kupci so prihajali dan za dnem. Preden so poračunali, je vsakdo na vso moč hvalil kmetijo. »Ej, vam je dobro. Vse imate doma,« so ponavljali drug za drugim, dan za dnem. Gaber je premišljeval. ce je tako dobro, zakaj pa se sami ne oprimejo kmetovanja. Pa vse tišči drugam. Nekega večera jc povedal tudi Ženi. ' »Ah, kaj si boš delal skrbi; še dobro, da prodava,« je menila ona. »Morda imaš navsezadnje prav.« Spomnil se je, da je sosedu segnilo preteklo leto več sto kilogramov jabolk, jedilni krompir je moral spomladi prodati po malenkostni ceni, kot industrijskega, žito pokrmil živini. »Pravzaprav imava še dobre kupce,« je spoznal po premisleku. Da bi lahko kdo poskrbel za prodajo njegovih P*l~ dclkov, mu po vsem tem nl prišlo na um . . . I. Sivec i RADIO i Velike ogle objave, obve razpise spre uprava Glas sredino šte do ponede do 14.ure i sobotno šte do četrt do 14. uij Poročila poslušajte vsak dan K 7.. 10., 12., 13., 15., *(•. 22., 23., in 24. url ter ra-dlJski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. ui*i ter radijski dnevnik ob 9„ 12 > !3., 15., 17., 22., 23. in 19.30. 31. OKTOBRA 8.10 Glasbena matineja — r-05 Pionirski tednik — 9.35 q^!0diJe s DO,P ansambli — ^•.50 Zavarovalnica Sava rajskim poslušalcem — 10.15 ■J vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste ~~ 12.00 Na današnji dan — u 10 Opoldanski divertimento ~~ 12.30 Kmetijski nasveti — Zabavne melodije — "•30 Priporočajo vam — 14.10 ^'asbena pravljica _ 14.20 grarno za prijetno razpoloženje — 15.40 Poje sopranist-£a Leontvne Priče — 16.00 £rc>Pagandni vrtiljak — 16.40 "obimo se ob isti uri — 17.10 J^emo v kino — 17.50 Igrajo "}a|i ansambli — 18.00 Aktu-a'noSti doma in y sv£tu _ •l3 Popularne strani naše "jače simfonične glasbe — do J8-?5 S knjižnega trga — 19.00 Jghfco noč otrQci _ 1915 'nute z ansamblom bratov ^vsenik — 20.00 Spoznavajmo J*01 in domovino — 21.15 Pa- 22°?nnia zabavne e'asbe — ^•20 Oddaja za naše izseljen-s ~~ 23.05 S pesmijo in ple-*OT* v novi teden k^gi program hJr^ Popevke slovenskih Jtorjev — 13.30 Pol ure z pnaJhnimi ansambli — 14.05 °J° zagrebški pevci zabavne «'asbe — 1535 Jazz na dru. Srjj Programu — 16.05 Po-c~yke iz studia 14 — 16.40 £?D°tni mozaik — 18.40 Lah-*a glasba — 19.05 Večer ob kdaja Ln tiska CP »Gorski tisk« Kranj, Ulica Pij ade — Naslov Uredništva ln uprave Usta: ^avba občinske skupšcT "e• — Tek. račun pri SDK »Kranju 515-1-135 - Te-'•■foni: redakcija 21-835 i"o60; uprava lista, ma-l0«glasna in naročniška »tužba 22-152. — Naročni-*ja: letna 32 polletna 16 r*0, cena za eno številke ^u Para. Mali oglasi: be-JJ*8 1 din, naročniki imajo ow/° popusta- Neplačanih "~~W ne objavljamo. popevkah in plesnih melodijah — 20.05 Svet in mi — 20.20 Operni koncert — 21.45 Majhen koncert flavtista Fe-dje Rupla — 22.15 Okno v svet — 22.30 Odmevi z baletnih in opernih odrov — 23.55 Iz slovenske poezije 1. NOVEMBRA 6.00 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.35 Orkestralna glasba za mladino — 9.05 Padlim — iz slovenske simfonične literature — 10.05 Še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Slovenska lahka orkestralna glasba — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Za vsakogar nekaj — 13.30 Partizanski spomeniki v Sloveniji — 13.50 Deset minut z godali — 14.05 Iz opernega sveta — 15.05 Komemoracije za Dan mrtvih — 15.30 Slovenske narodne in umetne pesmi po jo slovenski ansambli — 16.10 Od melodije do melodije — 17.05 Pesem jeseni — 17.30 Radijska igra — 15.20 Iz klavirske zakladnice Schu-manna in Schuberta — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 »še so med nami« — 21.00 Z orkestrom RTV Ljubljana in slovenskimi skladatelji — 22.20 Solisti z godali — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Melodije za lahko noč 2. NOVEMBRA 810 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet —- 9.40 Popevke slovenskih avtorjev — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dve ruski uverturi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz del Franza von Suppeja — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Poje Delavski oktet iz Šenčurja — 16.40 Iz operetnega sveta — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Štirje kovača •— 20.00 Stereo-fonski operni koncert — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Zaplešite z nami Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 15.35 Popevke iz studia Radria Beograd — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Deset minut z orkestrom James Last — 16.40 Popevke na tekočem traku — 18.40 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Lahka glasba — 19.20 Ponedeljkova panorama zabavnih zvokov — 20.05 Neznani klavirski mojstri — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Glasba z baletnih odrov — 21.45 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 Literarni večer — 23.55 Iz slovenske poezije 3. NOVEMBRA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne pesmi — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 2. dejanje opere Lepa Vida — 12.30 Kmetijska nasveti — 12.40 Z velikimi orkestri v 3/4 taktu — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Moj svet je glasba — 14.30 Deset minut z orkestrom švicarskega radia — 14.40 Mladinska oddaja Na poti s kitaro — 15.40 Odskočna deska — 16.00 Propagandni vrtiljak — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Svet tehnike — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Vilija Pe-triča — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.30 Lahka glasba slovenskih avtorjev — 22.15 Iz Mozartovih albumov — 23.15 Popevke iz studia Radia Zagreb Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 15.35 Jazz na drugem programu — 16.05 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.40 Melodije za vsakogar — 18.40 Popevke iz studia Zagreb — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Za ljubitelje in poznavalce — 21.00 V korak s časom — 21.10 Minute za Bacha — 21.45 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 21.15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih — 2355 Iz slovenske poezije 4. NOVEMBRA 8.10 Operna matineja — 9.25 Iz glasbenih šol 9.45 Slovenski pevci zabavne glasbe — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Smetanove polke— 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Lahka glasba z orkestrom Heinz Hbtter — 13.30 Priporočajo vam — 14.15 Melodije za razvedrilo —- 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 V narodnem tonu — 16.40 Na obisku v studiu 14 — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu j — 18.15 Koncertira pianist ; Artur Rubenstein — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene | razglednice — 20.00 Glasbeni 1 protokol — Graz 1970 — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Priljubljene popevke Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 15.35 Z ansambli Bele vrane in Mladi levi — 16.05 Operetna glasba — 16.40 Rezervirano za mlade — 18.40 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 19.05 Mladina sebi ip vam — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 20.30 Na mednarodnih križpotjih — 20.40 Večerni concertino — 21.45 Pevci od včeraj in danes — 22.20 Žive misli — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 5. NOVEMBRA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Popevke iz studia 14 — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 1. slika opere Faust — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vedri zvoki — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 Z ansamblom Moj-mira Šepeta — 14.45 Mehurčki — 15.40 Mali koncert zbora Moravskih učiteljev — 16.40 Portreti skladateljev zabavne glasbe — 17.10 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Od popevke do popevke — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kam-piča — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Iz opusov — 23.15 Iz albumov izvajalcev jazza — 23.40 Godala v noči Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Popevke s slovenskih festivalov — 15.35 Priljubljeni jugoslovanski pevci — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Z ansamblom The Tatos — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 18.40 Popevke slovenskih avtorjev — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Me- lodije po pošti — 21.05 Naš intervju — 21.15 Iz opere Koštana — 21.45 Komorni jazz — 22.15 Radijska kinoteka — 22.30 Salzburški festival 1970 — 23.55 Iz slovenske poezije 6. NOVEMBRA 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 935 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Johann Strauss v koncertni obleki — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Igramo po željah mladih poslušalcev — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z anasamblom Beneški fantje — 20.00 20 let Slovenskega okteta — 20.30 Top-pops — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 15.35 Slovenske popevke — 16.05 V ritmu današnjih dni — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Parada zabavne glasbe — 20.05 Radijska igra — 21.45 S koncertnih odrov — 23.05 Beethovnovi zadnji klavirski sonati — 23.55 Iz slovenske poezije GLAS * 16. STRAN SOBOTA — 31. oktobra 1970 31. OKTOBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 11.30 Oddaja za pro-vetne delavce (RTV Beograd) — 16.55 Obzornik, 17.00 Po domače s Štirimi kovači, 17.25 Ivanhoe — serijski film (RTV Ljubljana) — 17.50 Državno prvenstvo v košarki Radnički : Lokomotiva (RTV Beograd) — 18.30 Mozaik (RTV Ljubljana) — 18.40 Nadaljevanje košarkarskega prenosa (RTV Beograd) — 19.20 S kamero po svetu, 19.45 Cik-cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Parada najboljših — po svetovnem prvenstvu v gimnastiki, 21.35 3-2-1, 21.30 Skrivnosti morja, 21.55 Nepremagljivi — serijski film, 22.45 TV kažipot, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) — Druga spored: 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV L NOVEMBRA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) -- 9.40 Gozdovi pojo (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 11.45 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 14.00 Uvod v športno popoldne, 14.05 Atletski kros Politike (RTV Beograd) — 16.00 Rokomet Lokomotiva : Trogir (RTV Zagreb) — 18.30 Mestece Pevton — serijski film, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Mejaši — humoristična oddaja (RTV Zagreb) — 21.40 Godala v ritmu (RTV Ljubljana) — 22.05 športni pregled (JRT) — 22.35 Gasilci (RTV Beograd) — 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 2. NOVEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe arV-film ŠTIRJE V BURJI ob 20. uri 1 Rešitev nagradne križanke 1 OPREMA, 7. BALAST, 12. PREMOLKI, 14. OKLI, 15. EV, *6. UDARNA, 18. TOP, 19. LEK, 21. EMA, 22. GRIVA, 24. NA KLO, 26. KRAVE, 27. ASTRA, 28. ORO. 29. ANA, 31. STR, 32. RAMONA, 35. IV, 36. AVAR, 38. PANONIJA, 40. MONETA, 41. AMONAL. Izžrebani reševalci Rešitev nam je poslalo 117 reševalcev. Od teh so bili izžrebani naslednji: 1. nagrado (30. din) prejme Franc Hafner, »kofja Loka, Binkelj 4; 2. nagrado (20 din) prejme Slavko »ebenikar, Bled, Selska cesta 6; 3. nagrado (10 din) pa prejme Franc Magdič, Kranj, Župančičeva 5. Nagrade vam bomo Poslali po pošti. Nagrad na križanka VODORAVNO: 1. glavno mesto Španije, 7. namestnik bizantinskih cesarjev; pravoslavni nadškof, načelnik eksarhata, 13. odličnost, šolska ocenitev, 14. prodajalec mleka, 15. rimska ooginja lova; tudi avto tovarne Tomos, 16. čisto znanstveno »Poznanje; nauk, priprava za prakso (množina), 17. prebivalci A°nije, 18. starorimski bog vojne, tudi velik planet sončnega »istema, 19. ime nemške tovarne strojev, tudi angleški otok v Irskem morju, 20. drag kamen kremenjak; vijoličasti safir, 23- ime slovenskega opernega pevca Dariana, 26. ime več Janskih in švedskih kraljev, 27. eden izmed čutov, okusnost, 31- predsednik Zveznega izvršnega sveta Mitja, 33. naočniki, JJ teoretično, Še nedokazano načelo, logična predpostavka, 35- društvena, klubska zastava, 36. grško-rlmski stari vek, 37. domač izraz za prihod, nastop, prikaz, navzočnost. 13 15 2 3 4 5 6 / a 9 10 11 12 14 1? ' ■ ■ ■ t 31 20 21 22 ■ ■■ MBf| lili 28 29 30 3^ m 32 %~— 37 NAVPIČNO: 1. gospodujoča, okusu časa primerna noša; st Jn°veJša šega, 2. tuja beseda za zbogom, adijo, 3. notranja v/hn r°ke od zapestja do prstov, 4. grški otok v Kikladih, niča 7° °* Sirosa' 5- majhno letovišče pri Opatiji, 6. pritrdil Ijev' I' redko moško ime, 8. poljski tajni agent v TV nada-ska&t - MočneJše °d življenja, ki jo je predvajala Ljubljan-hloX televizija, 9. vrsta jastreba (brkati...), 10. muslimansko jjCa ° imei 11. krščanski turški podložniki; brezpravna mno-Ceta' ft začimbna rastline pekočega okusa, 16. povest Fran-2i j*evka, 18. tovarna kozmetičnih Izdelkov v Kruševcu, Cen. a rastlina, tudi majhen meč, 22. oseba zaposlena s to-V Sg PiJač, 23. mesto v južnem Epiru, 24. del imena kraja ^u) ^fT"61" Vietnamu, kjer je bila bitka s Francozi (. .. Bien-kar alba"ski kraj ob reki Bojani, 28. vrsta pokrivala, 29. 32 S£ u'ov'< ulovek, lovski plen, 30. židovsko žensko ime, 35 k na Pe'°Ponezu» 33. vrsta kola, plesa (Makedonija), • kratica za poštni predal, tudi za pianisslmo. • Rešitev pošljite do četrtka, 5. novembra na naslov: Glas, Trg volucije 1, Kranj, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: ■ I" 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. starn°RENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je odprta Vjn ,a arheološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodo-Luo • zhirlia. V Galeriji v Mestni hiši pa razstavlja grafike V h1 BlJatuš iz Ljubljane. Og] , ar°čni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na stav QCpuDuška zbirka: Slovenska žena v revoluciji in raz-r*isf porncniki NOB. V II. nadstropju jc odprta etnografska V p3 yPlanšarska kultura na Gorenjskem. ga]c ."rešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v PotrJU' V 'st' stavbi pa je na ogled razstava slikarja Janeza 12 ;a riJske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do ■ ln od 17. do 19. ure. loterija Poročilo o žrebanju 44. kola srečk — 29. 10. 1970. srečke so zadele s končnicami din 0 6 44750 1.006 96030 506 744490 10.006 21 20 241 100 45681 500 270971 10.000 02 30 6042 200 67932 2.000 012562 10.000 3 6 05363 506 47173 1.006 67143 506 80903 506 109063 10.006 688213 10.006 535363 150.006 630913 10.006 14 10 794 50 46194 500 370454 10.000 384734 10.000 574964 10.000 95 10 39625 500 71695 2.010 357955 10.000 26 10 56 20 2796 200 21316 1.000 099836 10.000 264236 50.000 47 10 84907 500 96937 1.000 749637 10.000 48 10 58488 500 99588 1.000 437578 10.000 773718 10.000 9 6 19759 506 002739 10.006 010689 10.006 Športne prireditve SOBOTA Selce — Ob 16. uri na rokometnem igrišču tekma ženske SRL Alples : Piran. Križe — Ob 16. uri na rokometnem igrišču tekma moške LCRL Križe : Kamnik. Škofja Loka — Ob 16. uri na rokometnem igrišču v Puštalu tekma ženske LCRL Šešir : Slovan B. I. GORENJSKA ROKOMETNA LIGA: Kranjska gora : Tržič B, šešir : Radovljica, Sava : Križe B, Alples : : Jesenice, Kranj B : Žab-nica. II. GORENJSKA LIGA: Se šir B : Radovljica B, Duplje B : Krvavec, Preddvor : Alples B, Kranj C : Bcsnica, Dijaški dom : Storžič. Vse tekme v obeh ligah bodo odigrane v soboto, uh V NEKAJ STAVKIH JESENICE — Trenutno so na delavski univerzi na Jesenicah poleg rednih tečajev še tečaji za prodajalce jeseniških trgovskih podjetij. Udeležuje se jih okoli 160 ljudi. Razdeljeni so v nemške začetne in nadaljevalne tečaje, tečaj italijanskega jezika in tečaj za psihologijo kupca. Osnovno šolo na Koroški Beli obiskuje letos 647 učencev z Javornika, Koroške Bele, Blejske Dobrave in iz .Tavorniškega Rovta. Ker sta Blejska Dobrava in Javorniški Rovt precej oddaljena, so najeli avtobus za Dobravo in poseben kombi za Rovte V posebno šolo na Jesenicah se vsako leto vpiše poprečno dvajset otrok. Letos so jih sprejeli 24, novembra pa bodo vpisali še nadaljnjih deset otrok. Na šoli je sedaj 139 učencev z Jesenic in okoliških krajev. V vzgojno varstveni ustanovi Dom igre in dela Angelce Ocepkove na Jesenicah so morali tudi letos zaradi majhnih prostorov odkloniti veliko predšolskih otrok. Kljub temu so na novo vpisali 40 otrok. Tudi v vrtcu na Koroški Beli je bilo letos več prijav kot pa je zmogljivost te ustanove. V treh oddelkih imajo 75 otrok od tretjega leta starosti, razdeljeni pa so po starostnih skupinah. Pred nekaj meseci so speljali cesto prav do Pristave, planinskega doma v Javorniških Rovtih. Cesta je sicer slaba, gozdna, ponekod zelo ozka, vendar je vsako soboto in nedeljo na Pristavi vse več motoriziranih izletnikov. d. s. poročili so se V KRANJU Žvanut Silvester in Kavčič Marija, .ki še Marijan' in Kavčič Silva, Krek Leopold in Kopač Danica, Kregar Fride-rik-Valter in Pomberg Jožefa, Sluga Ciril in Martinjak Marija, Globoenik Ciril in Lu-skovec Ana, Šmid Dimitri-Mitja in Sušnik Marta, Lipar Vladimir irt štebe Štefanija V ŠKOFJI LOKI Mravlja Janez in Poljanec Marija, Poljanšek Štefan in Lenartič Branka, Hafner Milan in Rešek Marija, šilar Janez in Mrgole Elza, Freilih Stanislav in Frelih Jožefa, Miže Janez in žavbi Amalija, Dolenc Kazimir in Smolko-vič Alenka, Okorn Janez in Tolar Terezija V TRŽIČU Mušie Marjan in Helena Smole j, Krašovec Gabriel in Ankele Marija-Marta, Plajbes Silvester in Kokalj Metka umrli so V KRANJU Kotlovšek Jože, roj. 1903; Žirovnik Marija, roj. 1902; Kalan Emil, roj. 1890; Hafnar Ivanka, roj. 1891; Ti roke Otto, roj. 1909; Srnelj Janez, roj. 1904; Križnar Marija, roj. 1906; Kopač Franc, roj. 1904; Dornig Mihaela, 1893; Drobun Franc, 1902; Mahligal Viktor, 1936; Štraus Frančiška, 1883; Pegam Janez, roj. roj. roj. roj. roj. 1901 V ŠKOFJI LOKI Prevodnik Marija, rojena 1926; Šmid Marija, roj. IS97; Kumar Nikolaj, roj. 1942 Razpisna komisija pri osnovni šoli LUCUAN SELJAK KRANJ razpisuje za nedoločen čas delovno mesto SNAŽILKE Nastop službe takoj. Osebni prejemki po pravilniku o razdeljevanju OD. V TRŽIČU Ribnikar Jožef, roj Hribar Frančiška Dornig Mihaela, Zakrajšik Marija Valjavec Pavla, roj. 1902 1902; roj. 1890; roj. 1893; roj. 1907; Tržni pregled NA JESENICAH solata 4 din, špinača 4 din, korenček 1,80 din, jabolka 1,80 din. limone 5,40 din, česen 7 60 din, čebula 2,20 din, pesa 1,40 din. ajdova moka 6 din, surovo maslo 24 din, smetana 11,50 din, klobase 4,20 din, sir skuta 5.90 din, sladko zelje 1,10 din, paradižnik 3,60 din, krompir 0,85 din za kg; koruzna moka 1,70 din za liter; jajčka 0,80 din V KRANJU solata 3 din, špinača 3,50 din, korenček 4,80 din, slive 4 din, jabolka 1,50 din, limone 7 din, česen 9 din, čebula 3 din, fižol 4 din, pesa 2 din, ajdova moka 6 din, koruzna moka 4 din, surovo maslo 14 din, smetana 10 din, orehi 30 din, klobase 6 din, sir skuta 8 din, sladko zelje 1,50 din, fige 4 din,, paradižnik 4 din, krompir 1 din za kg; jajčka 0,90 dia Artikel BI? ITT A 312 102 telečji knautch lak velikost 3—7 1/2 cena 189 din Artikel ROMEO 161 103 amke boks velikost 6—11 cena 149 din Kako prosim? Ne, ne, to ni tiskovna napaka, kajti naslovov podjetja brez direktorja smo že vajeni in to ne vžge več. Direktor brez podjetja, to je pa nekaj novega, nekaj posebnega, izjemnega, bi rekel, da skoraj ni mogoče. Ker pa je v atomski dobi vse mogoče, je seveda tudi to z direktorjem brez podjetja. Oni dan sta sedela v kavarni dva direktorja. Da sta direktorja, ni bilo težko ugotoviti, ker jima je to preprosto pisalo na jeziku. Tako sta torej sedela, pila kavico in se pomenkovala. »Dolgo se že nisva videla,« je bleknil Vplivnič. »Ja, dolgo,« je pritrdil Mal-hič, nekam žalostno. i »Si bral tole?« je nadaljeval Vplivnič in pokazal Malhiču časopis. »Kaj pa piše?« se je pozanimal Malh.ič in s tem povedal, da tega m bral. »Piše, kako je direktor po svoje delil osebne dohodke.« Malhič je žalostno zastokal in zamrmral: »To so eni še srečni.« »Srečni? Kaj ti pa je? Kaj ne veš, da ga za tako stvar lahko odlagajo?« se je razvnel Vplivnič in živčno krilil Z rokami. »Odžagajo ali ne, to mene prav nič ne zanima,« se je razvnel tudi Malhič, »srečni pa so, vsaj bolj kot jaz.« Vplivnič ga je začudeno pogledal, se zresnil in zdelo se mu je, da je najbolje, da za trenutek umolkne, kajti Malhič je bil videti zelo potrt. Imel pa je tudi vzrok. »Kaj pa je s tabo?« se je čez čas ojunačil Vplivnič, ker mu radovednost ni dala miru. »Kaj je z mano? Nič ni, kaj pa naj bi bilo . . .« »No, no, nič se ne pretvarjaj, meni ne moreš kar tako prekriti, da je vse v redu. Nekaj že mora biti, to ti berem Z obraza. No, le povej kako je bilo.« Nekaj trenutkov je Malhič molče zrl v konico čevlja na levi nogi, kot da bi imel tam vse zapisano, potem pa je res povedal. Vse lepo po vrsti. »Takole je bilo: Kot sam veš, so pred leti ustanovili podjetje PRI PRAZNEM SODU, katerega direktor sem postal jaz. Prav lepo smo se imeli, ni kaj reči, saj so bili vsi na naši strani. Malo težav smo imeli s kadri, to je res, ampak to smo rešili. Tudi poslovali smo kar dobro, saj smo novo, mlado podjetje. Takim podjetjem pa posel cvete. Eno sezono je šlo, drugo tudi še kar, potem pa je nenadoma začelo iti navzdol, iz dneva v dan bolj. Poizkusil sem vse, da bi se stanje popravilo, uvedel sem nekaj novih prijemov, stvari, ki bi morale privlačiti, a vse zaman. Ko je enkrat pričelo iti navzdol, ni bilo zavore, ki bi to zaustavila. Tako smo konec koncev pridrseli po lepo vijugaš/i poledeneli cesti v dolino, kjer smo končno obstali. Dela ni bilo, zato jc bil prvi ukrep znižanje plač. Lahko si misliš, da so delav- Jutrišnjo napako odpraviš najhitreje danes. Mislec misli o mislih. Velikokrat bi se bolje razumeli, če ne bi znali govoriti. Če bi se ne razumeli, bi se težko prepirali. Dobra misel je boljša kot vsaka granata. Tudi lažnivec mora poznati resnico, da more uspešno lagati. Vztrajnost je dobra, trma pa ne. ci in uslužbenci vriskali od zadovoljstva, ko sem jim to povedal. Ni bilo mesec dni za tem, ko so vsi po vrsti zapustili podjetje. Ostal sem sam, jaz in podjetje PRI PRAZNEM SODU. Kaj storiti, sem se spraševal. Pa ne dolgo, ker so kmalu za tem podjetje razpustili, jirmo zbrisali, kot da podjetja PRI PRAZNEM SODU nikoli ni bilo. In tako »Kaj boš pa sedaj?« »Kaj pa vem,« je odvrnil Malhič. »Pa se podjetje res ni dalo na noben način rešiti?« »Ah, kje. Če ti povem, da sem vse poizkušal, pa nič. O kakšni združitvi pa sploh ni bilo govora. Saj veš, kako je Z združitvijo. Najprej hočejo, da odstopiš od direktorskega položaja, potem pa delajo či- 03 ca So BREZ PODJETJA sem na koncu ostal samo še jaz, direktor brez podjetja.« Vplivnič je topo zrl predse in se delal, da grozno sočustvuje z Malhičem, kar pa seveda ni bilo res. Čez čas je spregovoril: sto po svoje in končno ravno tako vse zavozijo. Se mi zdi pa že bolj prav, da sem vodil do konca in je propadlo v mojih rokah.« »Saj, saj,« je pritrdil Vplivnič, ker drugega ni imel reči. Modni kotiček: Maksi plašč je posebno primeren za pozno jesen »Se dobro, da se časopisi niso razpisali o tem,« je končal Malhič. Vplivnič ga je začudeno pogledal in dejal: »To je pa res čudno, saj tem pride prav vse na uho in kako se razpišejo, če je kakšen direktor vmešan. Si imel pa res srečo, da si jo odvoz.il mimo njih. Če samo pomisliš, kako obdelujejo tega, ki je po svoje delil denar.« »Hja, veš, tega so morali imeti zelo v zobeh,« je modroval Malhič. »To moraš tudi znati. No ja, mi smo to vse lepo uredili. Veš, saj se da.« »Imaš kar prav,« je zopet pritrdil Vplivnič. Potem sta nekaj časa molče sedela, se ukvarjala vsak s svojimi mislimi, si prižgala cigareto in pila kavo. Direktorju brez podjetja je bilo tudi sedaj kar lepo. Res da ni imel tistih vsakdanjih skrbi s podjetjem, ker podjetja pač ni bilo, a na to se je že nekako privadil. Sploh se ga je loteval občutek, da niti ni tako slabo biti direktor podjetja, ki ga ni, še posebno, če se tudi tisti odgovorni strinjajo s tem. In Malhič je vedel, da tisti nimajo nič proti temu, da je on direktor brez podjetja.' Končno pa je to res nekaj posebnega, nejs.au kar nimajo povsod in mogoče pride še v zgodovino tega kraja. Prav nič nemogočega ne bi bilo. Ko sta popila kavo, sta vstala in šla. Vplivnič v svoje podjetje, Malhič pa za nosom naprej. Globoko zamišljen korakal po ulici in si rnisHtt »Hja, mogoče pa res pridern v zgodovino tega mesta. Nw se ne ve. Končno je pa to res izjemen primer in kaj takega se v vsakem kraju ne zgodu Ne, ne, v vsakem kraju res nimajo direktorja brez Pot*' jetja.« Ha-ha, pri nas ga imamo, pri vas pa ne, tra-la-la .. ■ GLAS * 19 STRAN Razce MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL Pa saj Fcderlova govori o svojem sinu? »Poštar jih je zaplenil. To se pravi, upravnik Poste v Idriji. Italijan! Ali pa še mnogo vcrjetne-Jc kak slovenski odpadnik .. .« Stivec še vedno ne dojame, o čem Fcderlova govori. Ponoviti mora. Slavko je vse leto po-?-Jal Pisma v Ljubljano nekemu Karlu, sinu nekega inženirja, ki je zaradi svojega slovenstva iz-pbil službo v upravi idrijskega rudnika. Feder-"Wa ne ve, kaj vse je bilo v tistih pismih, ki so it i -a POŽti cenzurir-ali i° Jin proglasili za proti-alijanska, za protidržavna, nevredna dijaka, ki ,u talijanska država omogoča šolanje v sloven-Kein jeziku na idrijski gimnaziji. »Tako je, vidite. Otroka nisem posvarila. Ni °del, kaj sme in kaj ne sme pisati. Italijani ven-ar pisma cenzurirajo, če so namenjena takim, Kakor je bil inženir Klaveda ... No, in zdaj imam c to nesrečo, te skrbi. Fant je izključen z vseh 8'ninazij v Italiji. Ne kaže mu drugega, kakor da |rc vv Ljubljano. In to takoj! Šolsko leto se je y /ačelo. In vprašanje je, ali ga bodo v Ljubljani zato sploh sprejeli .. . Ja,« gre Štefi na jok. »lavko upa, da mu bo že inženir pomagal. Za stanovanje gre. S stanovanji je tam težko. Morda R° lahko stanoval pri inženirjcvih. Tako vsaj upa Slavko. Jaz pa bi raje, če bi kje druj lrSCga brata sem pomislila . . .« je No, mojega brata?« se vali s štivčeve duše Na kamen. hiJ* m'sl'la sem, za vsak primer bi bilo do bro- bi sta------ Prišla 7 upanjem, da bost nekaj moval pri kakem rojaku. Zato sem vi tako dobri in napi- Pnporoeilno pismo vašemu bratu. Vsaj Plačala bom. Ne bo zastonj. Tudi to napišite bratu ...« »Če je samo to, bodite brez skrbi,« je Štivec zadovoljen. Zdaj lahko poplača dobroto z dobroto. »Brat bo Slavka z veseljem sprejel. ..« Tako zagotavlja Štivec, toda že naslednji teden prejme jezno bratovo pismo, zakaj mu pošilja tuje ljudi. On fanta ne bo dolgo trpel. Kar k tistemu gosposkemu in vsemogočnemu inženirju naj gre, o katerem fant vedno govori, čeprav je sam sin komunistke. To pa je zanj, za brata, še bolj nevarno. Ce bo oblast zvedela, da daje streho in posteljo takemu fantu, bo še sam prišel ob dober glas in ga bo oblast imela za podpornika sovražnikov države. Zato je fantu rekel, naj si čimprej najde prenočišče in vse drugo kje drugje. On ga dalj kakor mesec ne bo mogel imeti pod streho. Bratovo pismo Štivcu ni prijetno. Kaj si bo mislila Fcderlova, če ji bo pisal Slavko o bratovi neprijaznosti. »Pogospodil se jc brat. Predobro mu gre. Drugače bi bil bolj človeški.« Tako sodi Štivec. Ne ve, da je prav nasprotno res. Brat je ubog čevljar. Iz dneva v dan bolj ubog in vse, kar mu je pisaril po svojem begu v Ljubljano o svojem ugledu in naraščajočem bogastvu, je bila laž ali pa potreba človeka, ki se mu želje in pričakovanja niso izpolnila, pa se zato zavija v slamnati plašč baharije, ki ga tisti, ki je daleč, ne vidi. Zdaj pa bi ga lahko razkril fant, ki so ga poslali k 'bogatašu', pa je že takoj, ko ga je našel v revni bajti daleč na Tržaški cesti, vprašal, če je prišel prav, ker je pogledal bogati revščini bahavega čevljarja naravnost v obraz. Tega Štivec ne ve. Zato ga je sram bratove jeze. »Pisati mu moram, naj bo do fanta obziren.« In res mu piše. Skrb, da bi brat ravnal s Slavkom tako, kakor je sodil po bratovem pismu, je samo nova skrb poleg drugih skrbi, ki mu jih povzročajo novice o njegovem 'tihotapstvu' in za katere je moral zvedeli celo kozjebradi učitelj, saj je v šoli vrtel Žefka, mu navijal ušesa in ga vpraševal, če je res, da hodijo k njemu ljudje z onstran meje. — Tvoj oče je zarotnik! Tvoj oče je vohun! Tako je vpil nad otrokom. »V šolo bom šel. Zagrozil bom kozjebradcu s tožbo.« Tako se roti, a ve, da bo vse ostalo samo pri praznih sklepih in da učitelja ne bo upal tožiti, ker se tudi sam čuti krivega pred oblastjo. »Učitelj mora imeti dokaze,« se boji in si želi zime, pa sneg v hribih noče in noče pasti. Le kaj naj stori? Naj sporoči Federlovi in Ferdu, da je 'javka' v nevarnosti in da bi bilo najbolj pametno, da bi jo premestili kam drugam, v kako drugo vas. Ja, sodrugu Ferdu bo sporočil, ker si pred Federlovo ne upa. Sin ji je prav gotovo pisal o neprijaznosti njegovega 'bogatega' brata. Toda Ferdo bo poslal nadenj Federlovo. Torej mu rešitev prinese lahko samo še sneg. Zato si želi snega, mnogo snega, ki naj bi padel v hribih in ki naj bi ne skopnel do poletja. V takem razpoloženju ga konec septembra najde mladi »tihotapec« Tomaž. Sam je. Brez Kosirnika. »Kosirnika so zaprli. In mlinarja Rozmana tudi. Prijeli so Cirila Koširja. Neki žandar ga je prepoznal in ga prijel na lastno pobudo. Več javk in kanalov so odkrili. Morda vedo tudi za tega. A če ne, ga ne bomo več uporabljali za prenos časnikov. Za časnike bomo našli drugega A ta naj ostane skrit. To bomo videli kmalu. Ce še ne vedo zanj, bo služil samo za prehod naših ljudi iz tujine v domovino. Varnejši bo kakor kje v Karavankah. Zdaj me ne bo več po časnike.« štivcu je, kakor da ne bdi. šele ko se mladi kurir poslavlja, se nenadoma počuti lahkotnega, kakor da je odložil težko breme. Potem pade sneg. Zima je dolga. Ko pa se začne dramiti pomlad, se štivcu zdi, da je sneg vse prehitro vzelo. Tolaži se samo še s tem, da planine še dolgo ne bodo prehodne. Tudi Fedcr-love ni nič v vas. Pravzaprav je zadovoljen, ker je ni, saj bi mu drugače potrkala na vest ali pa bi mu brala v očeh, da je zadovoljen, ker ne prihajajo več kurirji z one strani in da si želi, da bi nikoli več ne bilo nikogar. Samo novice še prihajajo. nja k>CaSa' ?°k'er Di Slavko ne dobil stanova-JS drugje, naj bi mu dal posteljo in streho. Pismo rojakov iz Kanade V petek, 16. oktobra 1970, so v našem lepem mestu Van-couvru (Kanada) gostovali člani znanega a}isambla narodne glasbe, povsod priljubljeni Slaki. Dvorana z 860 sedeži je bila nabilo polna. Vstopnice so ljudje razgrabili že nekaj dni poprej. Ni naključje, da pri nas za Slake vlada takšno zanimanje. Lani je namreč Slovenijo obiskalo precejšnje število rojakov iz Kanade, predstavnikov Slovenskega društva. Med drugim so se udeležili tudi izseljenskega piknika v Škof ji Loki, na katerem je bila skupina Lojzeta Slaka v središču pozornosti. Kanadski izseljenci so fante ob tej priliki povabili, naj pridejo čez veliko lužo. Slovensko društvo je staro že 12 let. Ustanovili so ga na pobudo Komenčana. Vseskozi si prizadeva oživljati kul-turnoprosvetno aktivnost. Na čelti so se doslej zamenjali štirje možje: najdlje — celih sedem let — mu je predsedoval zobotehnik Rudi Tu-šek. člani odbora kljub precejšnjim težavam niso nikdar klonili. Skrbno so nizali uspehe in pritegovali k sodelovanju nove in nove rojake. V društvu je danes vpisanih že več sto kanadskih Slovencev, ki predstavljajo eno samo veliko družino. Združuje skoraj vse naše rojake, katerih število je zlasti naraslo leta 1957. Večinoma so se naselili v Britanski Columbiji in ker je le majhen del prišlekov obvladal nemščino, nihče pa jezika nove domovine, je postala ustanovitev društva življenjska nujnost. Toda vrnimo se k petkovemu koncertu. Težko pričakovane goste je uvodoma pozdravil sedanji predsednik Lojze Majcen. Zatem sta predstavnika Slovenske izseljenske matice, orga>iiz.atorja Slakove ameriške turneje, Stane Češarek iti tovariši-ca Šinkova izrazila zadovoljstvo nad prisrčnim sprejemom, ki so ga bili de-lež.ni glasbeniki. Priznati moram, da tolikšnega števila svojih rojakov iz Kanade kot se jih je zbralo na gostovanju gorenjskih pevcev in glasbenikov, doslej še nisem videla. Prišli so celo iz 200, 300 kilometrov oddaljenih krajev. Zdi se, da ni prav nihče hotel zamuditi priložnosti, kakršne zlepa ne bomo več imeli. Slišala sem, kako je nekdo dejal: 'Tudi če bi bila vstopnina 2t dolarjev, bi rade volje plačiA«. Starejša ženica pa je ob koncu vkliknila: »Hvala materam teh naših fantov!« Slaki so v dvorani ustvarili izredno vzdušje. Ob spominu na staro domovino se je marsikomu utrnila solza, da je moral seči po robčku. Precej gledalcev je imelo s seboj fotografske aparate in kamere. Ovekovečili so nepozabne trenutke, o katerih se bo še dolgo govorilo. Razen tega smo ves koncert posneli na magnetofonske trakove. Ob koncu bi rada izrazila željo tukajšnjih Slovencev, Željo, da bi nas v bodoče obiskal še kakšen podoben ansambel. Če živiš tisoč in tisoč kilometrov proč od rojstnega kraja, ti rodna beseda, domača melodija pomeni neprecenljivo mnogo. Naša srca so še zmeraj onkraj oceana, sredi zelene slovenske pokrajine — dasi smo tudi tukaj spoštovani, priljubljeni in dobrodošli. Pozdrav Slakom, vsem bralcem vašega lista in uredništvu Dory Španko prednost Republiška komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SR Slovenije je razpisala 3-mesečno jesensko-zimsko prometno vzgojno in preventivno akcijo pod naslovom Življenje ima prednost. Akcija bo izvedena na območju SR Slovenije od 1. novembra 1970 do 31. januarja 1971. Glede na to, da so v tem času nagle iznenadne vremenske prilike (dež — megla — poledica — sneg) zelo pogosto tudi vzrok za večje število prometnih nesreč, se je republiška komisija prav v tem času odločila organizirati ustrezno in učinkovito vzgojno in preventivno akcijo, ki naj bi z vsestransko koordinirano dejavnostjo vseh za prometno varnost zainteresiranih ustanov prispevale k zmanjšanju števila prometnih nesreč. Namen akcije je: <$ pravočasno in nenehno opozarjati udeleženec v prometu na močno spremenjene vozne pogoje v jesen-sko-zimskem času, ko normalno odvijanje prometa ovira zlasti pogosto deževje, megla, in kasneje še poledica ter sneg; % opozarjati tudi pešce na spremenjene vremenske razmere in nevarnosti, ki jim v dežju, megli, poledici in snegu pretijo na cesti; 0 opozarjati voznike motornih in drugih vozil na tehnično brezhibnost vozil (dobre gume, zavorni mehanizem, svetlobna telesa, kretalni mehanizem in podobno); O da bodo tudi delovne organizacije, ki se bavi jo s prevozom pot n kov in tovora, poskrbele za urejenost svojih avtoparkov oz. vozil; da bodo cestna in druga komunalna podjetja pravočasno in temeljito pripravljena na opravljanje cestne zimske službe; da bodo institucij-' javnega obveščanja, ki so lahko zelo močno propagandno, vzgojno in preventivno sredstvo1, tudi na področju prometne varnosti, javnost prek teh sredstev pravočasno opozarjale in obveščale o tekočih aktualnostih. Zato je potrebno v akcijo vključiti ves tisk (tudi lokalni in tovarniški), radio in televizijo. Pri tem pa se je posluževati tudi krajevnih radijskih postaj; 9 V akciji pa bodo seveda v veliki meri sodelovali tudi delavci milice, ki bodo izvajali operativno kontrolo na cesti in tudi represivno ukrepali Akcijo bodo izvajale občinske komisije za varnost v cestnem prometu v sodelovanju s postajami milice, avto-moto društvi, združenjem šoferjev in avtomeha-nikov, komisijami za varnost prometa in z varnostnimi tehniki in vodji avtoparkov v delovnih organizacijah, Z osnovnimi šolami, šolami II. stopnje, vrtci in drugimi za piornetno varnost zainteresiranimi ustanovami. Na območji gorenjskih občin so se odgovorni za uspešno izvedbo akcije dobro pripravili. V ta namen je bil dne 22. oktobra 1970 v Tržiču posvet zastopnikov občinskih komisij, za varnost v Cestnem prometu in komandirjev postaj milice za ob-močje gorenjskih občin, na katerem je bil izdelan ! am izvajanja akcije. M. Mažgon UVP.f.N Graščina Turn pod Novim gradom (Neuburg), ki pa je bu v Valvasorjevem času že razvalina (glej dcano vrh grebena!) — (Fotoarhiv Gorenjskega muzeja, Kranj*) Pričenjam plesti venec zapisov v počastitev te spoštljive obletnice. Toda ali ni ta letnica le previsoka za ta mali kraj pod bližnjimi gorami? Ko je vendar celo Kranj po slavitvah le nekaj let mlajši, Tržič pa — o katerem smo brali v Glasu — celo le 650 star. Ali je sploh mogoče prisojati Preddvoru tako visoko starost, celih 900 let? TAKO SE JE ZAČELO Ko sem 8. avgusta t. 1. objavil v Glasu zapis o vaseh pod Storžičem, sem kar nekako mimogrede omenil, da se Preddvor prvič omenja v stari listini že 1. 1070. Minilo je nekaj tednov in iznenada me vprašajo prijatelji iz Preddvora: Kaj je to mogoče, da bi bil naš kraj star že 900 let? Dogovorili smo se za širši sestanek v preddvorskem kulturnem domu — od tedaj je minil že cel mesec — kjer sem prisotnim domačinom razložil, kako sem prišel do tako osupljivo stare letnice. Odgovarjal sem približno takole: Navado imam — preden pričnem pisati o nekem kraju — da se z njim čim bolje seznanim. Najprej preberem vso dostopno mi literaturo, torej vse, kar so o kraju že drugi pisali, potem grem sam v kraj, ki ga želim opisati, se seznanim z domačini, dostikrat se oprem na stare znance iz onega kraja — šele nato pomočim pero v črnilo. Seveda pa se čestokrat primeri, da me po objavi kdo od dobrohotečih bralcev na kako napačno trditev opozori, dopolni ali sploh kaj svetuje ali odsvetuje. — Kdor količkaj pozorno bere moje zapise, je gotovo že kdaj opazil, kako sem stvari, na katere so me opozorili domačini, korektno popravljal. Zavedati se, namreč moram, da vseh gorenjskih krajev z njihovo obsežno in zapleteno preteklostjo ne morem tako v podrobnosti poznati, kot zmore domačin, vsak za svoj rodni kraj. NIVNHOVUN No in tako, ko sem prvič pisal o Preddvoru in njegovi prvi letnici, sem to vednost črpal iz Krajevnega leksikona Dravske banovine, ki je izšel l. 1937. Tamkaj piše (stran 245, levi stolpec spodaj, desni stolpec zgoraj) med drugim: »Vas prvič omenja listina iz časa 1070—1080«. — V omenjenem leksikonu je zgodovinske podatke preverjal prof. Pavle Urankar. Nato sem pogledal še v zajetno delo v več knjigah, ki ga je napisal sloviti naš zgodovinar prof. dr. Fran Kos (oče zgodovinarja-akademika dr. Milka Kosa in nedavno umrlega slikarja Gojmira Kosa). Delo je izšlo 1. 1911 in nosi naslov: »Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku«. — V tretji knjigi, ki obsega obdobje od 1. 1001 do 1. 1100, lahko vsakdo prebere na straneh 155 in 156: MED LETOM 1070. in c. 1030.' PREDDVOR.' Ko sta se plemeniti Liut-pold in brixenski škof Altvvin nehala prepirati zaradi neke lastnine Brixen-ske cerkve v Lieserhofenu in na gori Altersbergus, sta rečeni škof in njegov odvetnik Gundschar prepustila onemu (Liutpokiu) ipolčetrte s 1 o-venske kmetije ter obljubila v določenem času plačati 25 talentov penezov rezensikega kova (»III Slaven-ses hobas ac dimidiam in pro-prium possidendas necnon XX et V talenta denariorum Redesponensis monete termi-natim persolvenda«). Nato se je pa imenovani Liutpold odpovedal vsem pravicam do posestev in pod tožnikov v Lieserhofenu in na gori Altersbergu (»in locis Lisirahovun ct in monte Alpi-geris«), katere je ranjka matrona Pezala podelila omenjenemu škofu ter cerkvi sv. Kasijana in Ingenuina. Priče: »Perchtold, Ascuvin, Odalrich, Irimurit, Ilisunch, Gotopolt Odalscalch, Aadl-preht, Rotpreht, item Perch-tolt, VVezil, VValtheri, Irmin-stein, Otto, Charilinch, Grifo, Durinch.« »Actum Nivnhovum.« (Cod. 515 v Državnem arhivu na Dunaju. — R ed 1 i c h Acta Tirol., I, 88, št. 244. — J a k š c h, Mon. hist. duc. Carinthiae, III, 150, št. 379.) s Zastran datiranja gl. Red-lich, Aota Tirol., p. XXXII. * Preddvor, vas nad Kranjem na Kranjskem. 5 Altersberg jc severno od Špitala na Koroškem. TVEGANE LETNICE Seveda se ne čutim poklicanega preverjati izsledke zaslužnega zgodovinarja Kosa, niti Urankar-jevo trditev — moje področje dela je namreč drugje (kulturna zgodovina). So pa možpa prav gotovo nova dognanja — le kdo more trditi, da nam je že vse znano? Možno je celo, da se prej ali slej odkrije še starejši datum o obstoju tega kraja! Kajti doslej smo določali starost neke naselbine po prvi omembi v kaki najdeni li- stini. Če pa neka listina kraj omenja, ni nikjer rečeno, da ta kraj že prej ni obstojal. Saj najdena listina govori o eksistenci kraja, ne o njegovi ustanovitvi, o njegovih začetkih. Zato je letnica, s katero je neka listina datirana, za kraj, na katerega se nanaša, močno relativna, nikakor ne ob-solutnu trdna glede na začetek neke naselbine, kraja, mesta. Bržčas — čeravno prav nič popularno — bi bilo bolje pisati, da je minilo 650, 900 ali 1000 let od prve omembe kraja v listinah — saj kraj j® vendar moral obstajati že prej, pred slučajno omembo v listini, ki jo imamo za zdaj za najstarejšo. Kaj pa, Če kdaj odkrijemo še starejšo listino? Za zdaj opustimo misel na morebitna bodoča odkritja in korekture pa se raje sprijaznimo z letnico, ki nam j<* prezentira tako ugleden zgodovinar kot je bil dr. Fran Kos. i ■ SMISEL SLAVJA Saj v bistvu — če slavimo kako krajevno obletnico — ne gre za kaj usodepolnega in za daljše obdobje odločilnega. Gre za to, da ob tej priložnosti spoznamo preteklost svojega domačega kraja, ga pričnemo bolj ceniti, biti nanj ponosni. Kar pa se mi vidi od vseh slavij pomembnejše, je skrb za olepšavo kraja, ureditev cest in poti, obnova krajevnih spomenikov, ureditev h'.s in gospodarskih poslopij, ozelenitev obcestij, predhišij, olepšava vrtov, osnažen je drevja v nasadih, popravila fasad, streh, preddverij, uveljavitev splošne snage v kraju, estetska in higienska ureditev gostiln, domov in stanovanj nasploh — skratka: za obletnico, posebno če j0 tako častitljiva, bomo hišo pometli, stavbo pa pobel*! Da nam bo jutrišnji dan prijetnejši! Da bo v našem kraju res vsakemu lepo, domačim in tujcu. Saj že celo stoletje in čez velja Preddvor za letoviški kraj. To pa nam nalaga vrsto dolžnosti in nalog. O teh in še o mnogo* čem pa prihodnjič. (Se bo nadaljevalo) Črtomir Zoreč ^OTA - 31. oktobra 1970 Gt AS * 21. STRAM ^bro si oglejte skupinico otrok na fotografiji. Le kdo jih ■f b> slikal, ko pa so tako ljubki! Srečali smo se pod vrhom *0,*Jega hriba pri Radovljici. Tam, kjer se je pred mnogimi tisočletji ustavila konica jezika triglavskega ledenika in pu-■Ub poleg Oble gorice kup grušča, ki ga je tiščala pred seboj, domiselni otroci so griček znali izkoristiti čisto po svoje: «°ma so starim kartonskim škatlam odstranili dna in jih "Porabili namesto sani. 2e orumenela trava je gladka kot »ne8. breg pa ravno prav nagnjen. Zabavno, ni kaj reči. Upam H*, dragi sankači, da na koncu pospravite lepenko in da Pobočje, kadar vas ni, ni videti kakor smetišče. - Foto: B. "lenkuš Seznam piscev neobjavljenih prispevkov Kot sem vam obljubil, dra-J1 mladi sodelavci, bomo od-J^j vsak mesec objavili se-nam imen p;scev katerih Prispevki niso šli v tisk. V jnesecu septembru in delu okt°bra so to: Ljubica Horvatin iz Zvirč iT-« ču- Marija Kristanšek, ozica Križnar, Darko Ribni-kftr, Andr" ~ Zakaj var čujem? (Objavljamo dva prispevka, ki smo ju dobili na nagradni razpis GKB in uredništva lista Glas) •rejko Debenec, Vero- nika Markun, vsi z osnovne šole Matija Valjavec Pred-, dvor, Slavko Košenina, Alenka Pretnar, Matjaž Peternelj in Dušan Krajnik z osnovne šole Cvetko Golar škofja Loka ter Marjan Pušavec, Zdenka Posedi, Marko Dijak, Maja Rozman, Marko Tršan in Miha Jenko z osnovne šole Lucijan Seljak Kranj. 2e dolgo zbiram denar. Ko sem bil star šest let, sem si s privarčevano vsoto kupil kolo. Potem sem varčeval naprej. Pri tem mi je nekoliko pomagala tudi mama, nekaj pa je padlo ob rojstnem dnevu. Ker se je bližala zima, sem sklenil kupiti smuči. Toda na hranilni knjižici še ni bilo dovolj, tako da je moral seči v žep tudi ati. Nato sem šel v trgovino in začel buljiti v množico čudovitih ,dilc'. Končno sem le izbral one in jih po prihodu domov takoj nataknil na noge. Vsakomur sem s ponosom povedal, da sem jih plačal iz svojega žepa. A sreča mi ni bila naklonjena. Nekoč sem se spuščal po preveč zahtevnem terenu in padel. Noge so sicer ostale cele, smučki pa sta bili zlomljeni. Kljub temu nisem penehal varčevati. Namesto da bi se sladkal z lučkami, sem dal vsak dinar v hranilnik. Kmalu se je nabralo za kotalke. Toda tudi z njimi nisem imel sreče. Pokvarilo se mi je sprednje kolo in nikogar ne poznam, ki bi ga znal popraviti. Nekaj privarčevanega denarja potrošim za znamke. Kasneje nameravam kupiti še žogo za košarko. Priznam, včasih mi je hudo, ko vidim , druge, kako se sladkajo. To-I da kadar si sam kaj kupim, po dolgih tednih pričakovanja je konč-n° Prišel 9. oktober, dan odhoda pionirjev v Velenje. Srečanja v tem lepem mestu sem se udeležila tudi jaz. ,*e takoj zjutraj sem spoznala dve novi Prijateljici, in sicer Tatjano Frelih ter Simono Peklaj. Peljali smo se do Jeprce in se tam pridružili kranjskim pionirjem, v Ljubljani pa so nas že čakali Ljubljančani. v spremstvu več tovarišic smo skupaj od-P°tovali v Velenje. jclenjčani so nas sprejeli izredno toplo. kulturnem domu na Titovem trgu smo ?? srečali z novinarji, pesniki in pisatelji. Nastopil je tudi mladinski pevski zbor, eden najboljših v Sloveniji. Mene in Albin- Srečanje pionir" jev v Velenju Jj° Vidmar iz Bele krajine je pionirka *atJana Vrbnjak povabila na svoj dom, Kier smo si po izdatnem kosilu privoščile sprehod skozi Velenje. Mesto je en sam evetoči vrt. Težko bi našel kotiček, kjer 1 rož ali vsaj česa očesu prijetnega. Med "ovimi hišicami se dvigajo pod nebo z zelenjem obdani bloki. Tatjana mi je podala, da so vmes tudi šestnajstnadstrop-ni nebotičniki. . Kazalca na uri sta se bližala petnajsti n odšli smo v kulturni dom. Tam smo e Pogovarjali z novinarji. Bila sem v sku- P'ui, ki jo je vodila pisateljica Ela Peroci. jasneje smo vsi skupaj vstopili v dvorano, D-h" S°. nas že cakali pisatelji in pesniki. st . mi je zastal ob pogledu na prazen 0|. kamor bi moral sesti pokojni France Bevk, a so nanj lahko položili samo venec. Zelo mi je žal, ker je umrl, vendar se tolažim z mislijo, da pravzaprav še vedno živi, saj njegove knjige ne bodo nikdar pozabljene. Po večerji je sledil drugi del srečanja, med katerim so nam novinarji pripovedovali o svojih potovanjih po svetu in o delu, ki ga opravljajo. Gledali smo barvne diapozitive in poslušali predavanja o Himalaji. Afriki in New Vorku. Slednjega sem zvečer, ko nas je Tatjanin oče vozil naokrog, nehote primerjala z Velenjem. Velenje je New York v malem, vendar mnogo prijaznejši, mnogo bolj živ. Naslednji dan so pionirjem — avtorjem najboljših spisov podelili nagrade. Nekateri so svoje prispevke tudi javno prebrali. Potem nam je še enkrat zapel pevski zbor. Ob desetih sta nas že čakala dva avtobusa, s katerima naj bi se odpeljali na ogled Velenja oziroma Šoštanja. Ker sem Velenje že videla, sem se odločila za Šoštanj. Pot nas je vodila mimo velenjskega rudnika lignita in jezera, do šoštanj-ske šole. Pozdravili so nas tamkajšnji pionirji, ki imajo lepo urejeno Kajuhovo sobo. Ogledali smo si tudi pesnikov spomenik in njegovo rojstno hišo. Bolj od daleč smo nato opazovali šoštanjsko elektrarno. Vodnik nam jc povedal, da je to naša največja termocentrala. Kmalu potem smo se vrnili v Velenje. Gostitelji so nam ob koncu podelili diplome in nam zaželeli srečno pot. Iz premikajočega avtobusa sem še zadnjič zaobjela prijazno mesto, ki nas je tako toplo sprejelo. Marija Mohorič, 5. razred osnovna šola Železniki mi vsi zavidajo. Bratec rad zapravlja in nima dosti na hranilni knjižici, potem pa sitnari, ker nima stvari, ki sem si jih jaz lahko privoščil. Borut Bernik, 4. razred osn. šole Peter Kavčič, škofja Loka Varčujem že dolga leta in od takrat se mi je nabralo kar precej denarja. Hranilno knjižico imam od svojega drugega leta. Ko sem bil še majhen in še nisem vedol, kaj pomeni varčevanje, mi je prihranke v banko nakazovala mamica. Nekoč je izpraznila hranilnik in mi rekla, da je denar vložila v knjižico, jaz pa sem potem zaman listal po njej, hoteč ga najti. Takrat mi je vso stvar natanko razložila. Danes zaslužim denar tudi že sam. Zbiram star papir, dopisujem v Zelezarja itd. Denar seveda vložim na knjižico V šolo hodim raje peš in dinarje, ki bi sicer šli za avtobus, zmečem v hranilnik. Kadar se nabere 10 ali 20 din, hranilnik odnesem v banko, da mi ga izpraznijo. Tako iz malega raste veliko. Rad bi si kupil kolo in smuči, saj bom stare odstopil bratcu. Mamica s svojo plačo lahko nabavi le tisto najbolj potrebno. Bogdan Bricelj, 6. razred osn. šole Tone Cufar, Jesenice Pot na Vršič Iz Kranjske gore vodi proti Vršiču dolga vijugasta cesta. Ko smo se peljali no serpentinah, smo skozi okno občudovali strmine Razorja, Pri-sanka in Škrlatice. Kmalu zatem smo se ustavili pri ruski kapelici in si jo natančno ogledali. Kapelica je bila zgrajena v spomin ruskim ujetnikom — graditeljem ceste, ki so se ponesrečili pri delu. Nato nas je avtobus odpeljal naprej. Cez čas smo zagledali pred seboj mogočno goro Mojstrovko in po kratkem času prispeli do Erjav- čeve koče. Sledil je počitek in malica. Nekateri so kupili razglednice, napisali par besed in jih poslali svojcem. Skoraj vsakdo si je kupil kaj malega za spomin. Naslednja naša postaja je bil Tičarjev dom. Izpred njega smo se razgledovali po okolici. Mogočne gore so videti čisto blizu, kot bi jih imel na dlani. Bil je to lep, nepozaben izlet. Andreja Porenta, 4. razred osn. šole Cvetko Golar, Škofja Loka Pištola Moja pištola se imenuje SPACE PILOT X PAY GUN. Prav takšna je, kot sem si jo želel. Denar zanjo mi je nekega dne dal oče. Del pištole je iz rjave plastike, petelinček pa iz aluminija. Cevka je iz stekla, ki se ne zdrobi. Na levi in desni ima dva kroga zelene barve, ostalo pa je rdeče. Njena konica je spet iz aluminija. Pištolo so izdelali na Japonskem. Ko jo sprožim, zaropota in se zaiskri. Zlasti ponoči rad streljam z njo, saj so iskre tedaj dobro vidne. Andrej Bertoncelj, 4. raz. os. š. Cvetko Golar, Trata Moj ovčar Že dolgo sem si želela imeti psička, ki bi bil majhen, dolgodlak in črne barve. Zelja se mi je zares kmalu izpolnila. Toda kužek, ki ga je nekega dne očka prinesel domov, ni bil črn, temveč rjavo-rumeno-bele barve. Bil je še čisto mlad. Zvedela sem, da je to škotski ovčar. Dala sem mu ime Lesi. Očka je zanj zbil kočo, na katero sem napisala: Pozor, lep psiček! Lesi se me je hitro privadil. Od vseh domačih je imel mene najrajši. Najprej sem ga krmila z mlekom, kruhom in vodo, pozneje pa tudi z mesom in kostmi. Mislila sem, da bo vedno ostal majhen. A kmalu je zrasel v veliko, močno žival. Bila sva neločljiva prijatelja in to sva tudi še danes. Skupaj hodiva v gozdove ter se loviva po travnikih. Niti pomisliti ne smem, da bo nekega dne poginil. In še nekaj. Lesiju sem večkrat obljubljala, da bom o njem napisala zgodbico in jo poslala uredništvu časopisa Glas. Žal me najbrž ni kaj prida razumel. Anka Damijan, 5. razred osn. šole Cvetko Golar, škofa L' ka 8 ŠOLSKIH KLOPI vezenine Od začetka avgusta je v poslopju Tovarne čipk in vezenin na Bledu odprta na novo opremljena trgovina. V njej je mogoče kupiti vse izdelke tovarne od spalnih srajc, jutranjk, zaves, prtov in drugih vezenih izdelkov do najnovejših modelov oblek in bluz. Razen tega v trgovini prodajajo tudi izdelke z napakami ter kilogramske blago po ugodnih cenah. Trgovina je odprta od 10. do 12. in od 14. do 19. ure. % Ura spanja pred polnočjo je isto kot dve uri spanja po polnoči. — Pa ne bo držalo. Popolnoma vseeno je kdaj spimo, samo da je sen dober in dovolj dolg. Vsak organizem pa sam določa, koliko ur spanja potrebuje. Poprečno se ta čas suče med sedmimi in osmimi urami. Vsi seveda zavidamo takim, ki so jim dovolj štiri ure spanja, ne razumemo pa takih, ki so tudi po devetih, desetih urah v postelji še zaspani. 9 Lasje nikoli ne posive popolnoma. — Res je, ker lasje izgubljajo barvo postopoma. Svetlolasi ljudje običajno prej sivi jo, ker imajo svetli lasje že tako manj pigmenta kot temni lasje. Lasje začnejo izgubljati barvo že zgodaj, kmalu po dvajsetem letu. Vendar pa je odvisno veliko od dednosti, koliko in kdaj bonfo posiveli. Običajno začno lasje siveti po štiridesetem letu, lahko pa tudi kasneje. 0 Deodorans ni potreben vsakomur. — To je zmota. Če ima vsak človek znojnice, iz katerih izloča znoj, potem seveda potrebuje preparat, ki bo to neprijetnost omilil. Nekateri nervozni ljudje se posebno pote pod pazduho, drugi brez teh težav pa se potimo poleti bolj, pozimi pa manj. Izpod pazduhe se širi neprijeten vonj, ki nam v družbi, pri delu manjša zanesljivost v vedenju in kretnjah in sploh vpliva na našo samozavest. Samo občutek, da je ta del našega telesa čist in premazan z deodoransom — močnejšim za ženske in slabšim vonjem za moške — nam lahko samozavest v družbi vrne. Marta odgovarja Vesna B. iz Kranja — Dala si bom ukrojiti plašč, toda ne vem kako — midi ali nad da pri Kotiček: za ljubitelje cvetja Vrtnice pred zimo PIŠE INŽ. ANKA BERNARD Pozimi ob hudem mrazu pozebejo na vrtnicah vsi mladi neoleseneli vršički z listi. To sicer ni nič hudega, saj so poganjki spodaj oleseneli in dovolj odporni proti pozebi. Vrtnice imajo veliko stržena, zato se jim rane od obrezovanja jeseni ne celijo več, veja pa pozimi na obrezanenm mestu (odvisno ou mraza) pozebe ali se izsuši za nekaj centimetrov. Ce so vrtnice preko zime pokrite s snegom, škoda ni velika. Drugače pa je, če nastopi hud mraz brez snega. Zalo jesensko obrezovanje vrtnic ni priporočljivo. Brez škode pa lahko skrajšamo tu pa tam kako predolgo vejo ali obrežemo prebujen grm, vendar ne preveč v živo. Najvažnejše opravilo pred zimo je, da vrtnice zaščitimo pred mrazom z osipanjem. S tem zavarujemo spodnji del vrtnice z žlahtnimi poganjki pred prehitrimi temperaturnimi spremembami in pred izsušitvijo. Grm osujemo 20 cm visoko z zemljo Primerno je tudi osipanje s šoto ali preperelim gnojem, ki zemljo pognojita in izboljšujeta. Osute vrtnice lahko še prekrijemo s smrečjem, če pa zemlja prehitro zmrzne ter vrtnic ne moremo več osuti, odženo spomladi iz spečih oči, če so bile dovolj globoko sajenc. Preplitvo sajene vrtnice pa so pozebi zelo izpostavljene. Vrtnice običajno zrastejo višje kot je navedeno v katalogih gojkeljcv. Znane sorte kot na primer superstar, gloria dei in kraljica Elizabeta naj bi bile visoke 80cm, zrastejo pa pogosto v mogočne grme visoke 150 cm in več. Posamezni rožni grmi ponavadi zrastejo bolj kot pa v skupino sajene vrtnice. Z gostim sajenjem in obrezovanjem jih zadržujemo v nizki rasti, če to seveda želimo. koleni. Moram pa reči, mi j c midi dolžina kar srcu. Pomagajte mi z nasvetom in mi prosim narišite model. Plašč naj bi bil v pasu rezan, spodaj razširjen in s stoječim ovratnikom. Sicer pa, kar narišite, ne da bi se ozirali na moje želje. — Stara sem 18 let, velika 156 cm in tehtam 52 kg. Marta — Narisala sem dva modela v midi dolžini, ki že kar pogumno prodira tudi na naše ulice. Oba sta v spodnjem delu razširjena, krasijo pa ju šivi. Sodim, da plašč potrebujete za vsak dan^ zato sta oba modela bolj športna. Stoječ ovratnik vam ne svetujem, saj je že dolgo iz mode. Levi model je rezan v prsni višini. Ima srednje velik ovratnik, velike žepe in pas v barvi vaših rokavic oziroma čevljev. Zapenja se nevidno. Zadnja stran piftšča ima globoko gubo do pasu. Desni model ima velik ovratnik, v pasu je rezan. Prednja stran plašča je okrašena z velikimi žepi, zadnja stran pa je gladka. ALKOHOLIZEM (II) Zanimivo je, da v obdobju do dvajsetega leta, ko že marsikdo krepko kadi, najdemo le malo alkoholikov. Najpogostejša starost alkoholikov je med tridesetim in petdesetim letom. Na žalost pa opažamo, da se starostna meja, ko nekdo že stalno pije, vedno bolj niža. Podatki izpred vojne omenjajo mladoletne alkoholike le v zaostalih in vinorodnih krajih. Danes pa jih najdemo, in to vse več, v mestih. To so pripadniki različnih skupin, ki so zašli na stranpot in v brezdelju in stalnem dolgočasju prej ali slej sežejo po alkoholnih pijačah in celo mamilih. Marsikomu je nerazumljivo, da so tu prizadeti prav otroci, ki imajo alkoholizem v družini. Vzrok je možno najti edino v slabi vzgoji in premajhni skrbi staršev za otroke. Otroci brez nadzorstva pa često zaidejo v slabo družbo. Nekateri trdijo, da se nagnjenost k alkoholizmu podeduje. Bolj verjetno Pa gre za vpliv okolja tako domaćega kot družbe. Slovenci izrabimo vsak dogodek za to, da pijemo. Zalijemo izpit (od veselja ali žalosti), poroko, krst, pogreb, sklenitev se tako nepomembne pogodbe, prepir, strah, srečo in nesrečo. Pri mnogih naštetih dogodkih so prisotni tudi otroci. Ko so odrasli že več ali manj opiti, imajo zelo slabo ln za vinjenega značilno navado, da druge silijo piti. S kozarcem na silijo tudi otroka mladinca, ki bi mu sicer ne prišlo niti na misel, da bi pil. Alkohol potefn človeka spremeni. Postane korajžen, dobre volje, zgovoren, vse poslane svetlejše in prijetnejše. Neredko se začetnik v pitju pr*Jj vrstniki pohvali, da je Pu z odraslimi in jim prip0" veduje o prijetnih spremembah. Zato se tut" vrstnikom zdi potrebno, da ob prvi priložnosti na skrivaj poskusijo vino ali druge pijače. Ce se to večkrat ponovi, nastane varnost ,da bo v organizmu prišlo do sprememb — človek lahko začuti P0' trebo po alkoholu. To P9 Je že značilno za alkoholika, dr. Tone Košir vi- DRUŽINSKI POMENKI SOBOTA - Ji. oktobra 1970 GLAS * 23. STRAN Mina Oman — najstarejša v jeseniški občini Mina Oman, po domače ; tu]°knOVa mama iz Gozd-Mar-»nJ *' bo 26 • novembra pra- j £2& 97- rojsini dan- Je starejša prebivalka jeseni- 1 bn, cinc- Povedala je, da je J? rojcna kot prva od sed-n otrok pri Lovretovih v vseh^^'1 g°ri in da Jc od Že v Sam° še ona mod živimi. kot otrok si je morala sa-ma služiti kruh. Brn«r0Čila se J"e 1904- leta s „"govnim delavcem Pavlom mano V zakonu se jima koi "k • Š6Stl pa Jc že ta" vali roJ'stvu umrl. Stano-MawS?.,v čuvajnici v Gozd-otroUljku- 0d tu so morali Po »t prePešačiti vsak dan Pozim• do šole in to tudi tudi 1' k° je včasih zapadlo 2asl„?.? 2 metra snega. Da bi va " a kak dinar' J« Brczn°- pCa,MeHtUdi ČiStila Sneg S ta n prvo vo'no J'e bila Pioga zelo prometna. Po so LS° dobivaH tudi kruh, ki lovca J' VOzili cel° iz Ce" *pdaj vam je bilo najhuje?« nikohSevn° dobro mi ni bil° gane' iu no sem morala le kc 7 , bil° k«"«, nc oblete toS? smo največkrat Sed-ji i?-' da smo sc Priveli, a J mi bilo lahko lepo, J. ko sem za lepo življe-^e Prestara.« ^tc zdravi?« hL* kar! Nič me ne boli in br0 V,,lm še vedno zelo dobo^ ,dar nisem bila huje ralj « ' slepič so mi operi- Mini Omanovi so ob novem letu čestitali in jo obdarili predstavniki občine. Tudi mi smo ji ob slovesu zaželeli zdravja in veselo snidenje ob stoletnici. B. Blenkuš Gradnja stanovanj na Jesenicah stanov'ln' sklad* Železarne so občutno vplivali na gradnjo pič ?^n] na Jesenicah. Sedaj sta v delu štirinadstropni stol-2a trgcT,'-020 'n trinadstropna poslovno stanovanjska zgradba ljivi ž Viln° R°žca na Plavžu. Računajo, da bosta stavbi vse-irna SvV- °s- Grade jih delavci SGP z Jesenic. Na Jesenicah gradi 0|i° dclovno enoto tudi SGP Nova Gorica. To podjetje RačunV/dno 0(-l kadrovskega doma 12-stanovanjski blok. Host oKS°i da Dodo stanovanja vseljiva prihodnjo jesen. Vrcd-Jonc .i- *ekta bo znašala po predvidevanjih nekaj nad 3 mili-»narjev. (Na sliki 12-stanovanjski blok). — B. B. Vrtiljak novosti v Murki na Jesenicah V jeseniški blagovnici trgovskega podjetja Murka Lesce pripravljajo za konec leta vrsto novosti za svoje potrošnike. 29. oktobra bodo odprli Diskont trgovino in boutique oddelek, od 10. novembra do 31. decembra pa bodo v spodnjih prostorih pripravili vrtiljak igrač. Diskont trgovina bo prva tovrstna trgovina na Gorenjskem. V njej bodo kupci lahko po nižjih cenah dobili pletenine, tekstil na kilograme, konfekcijo in drugo tekstilno blago. V boutique oddelku pa bodo potrošnike razveselili z* ženskimi in moškimi pokrivali. V tem oddelku bodo na voljo ekskluzivni modeli svetovno znanih imen Piccadilv in Parker. Na jpri jetnejše in najbolj veselo doživetje ob koncu leta pa bo vrtiljak igrač. Na Jesenicah za zdaj ni bilo moč dobiti različnih kvalitetnih igrač. Po takšne so morali kupci v sosednjo Italijo in Avstrijo. V Murkinem vrtiljaku pa bodo na voljo igrače svetovno znanih tovarn: Prei-ser, Faller, Revell, Atlas in drugih. Igrače pa bodo lahko kupci naročali tudi po barvnih katalogih. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da je to novost, ki smo si jo pri nas na tihem že velikokrat želeli. Tako bomo sedaj lahko tudi doma kupiti kvalitetne igrače, ki bodo vredne našega denarja in hkrati doživetje za malčke. Prav gotovo nam ne bo žal denarja, saj se bomo ob zanimivi in dobri igrači tudi sami zabavali. D. Sedej Razsvetljene radovljiške ulice Krajevna skupnost Radovljica se te dni pripravlja na večjo akcijo. V mestu je nekaj ulic, kjer ni javne električne razsvetljave. Zato so že naročili načrte, v katerih ulicah bi uredili električno razsvetljavo. Upajo, da bodo v nekaj ulicah javno razsvetljavo lahko uredili še letos, t Pri tem pa pričakujejo, da ! bodo krajevni skupnosti priskočile na pomoč s financ- 1 nimi sredstvi tudi gospodarske organizacije. I A. ž. Anton Petek iz Mekinj. — Foto: J. Vidic Kruh, boks in dresura Nad kavarno Veronika v Kamniku sem zagledal moža, ki je marljivo dresiral črnega psa. Previdno sem se jima približal, kajti s psi imam slabe izkušnje. Začel se je nenapovedani intervju. Intervju s pekom, rokoborcem, boksarjem in prijateljem psov. Anton Petek iz Mekinje pri Kamniku, 55-letni upokojenec, je rad odgovarjal na vprašanja. KRUH »Do upokojitve ste bil pek. Kaj lahko rečete o tej službi?« »Kruh sem pekel prek 20 let, skupno pa imam delovne dobe 36 let. Sem invalidsko upokojen. Če ste gledali televizijsko oddajo o pekih, ste lahko slišali, da gredo skoraj vsi peki invalidsko v pokoj. Že ta podatek pove o težini tega poklica. Nočno delo je težavno, posebno ob nedeljah. Prej sem igral pri kamniški godbi. Lahko si mislite, kako sem se počutil ob nedeljah zvečer, ko sem moral zapustiti godbo in rajanje ter hoditi na delo v pekarijo. In to vsako nedeljo. S pokojnino sem zadovoljen. Po vojni sem sezidal hišo, ki sem jo že podelil trem otrokom Četrtemu, najstarejšemu, pa skupno zidamo %išo.« ROKOBORBA iN BOKS »Nekoč ste bil rokoborec. Se še ukvarjate s športom?« »Res je, da sem bil pred vojno vnet rokoborec. Tekmoval sem v Kamniku, Za-gorjah, Trbovljah, Celju, Ce- lovcu, Zagrebu in Beogradu. 1935. leta sem bil v poltežki kategoriji slovenski prvak. Pred vojno je bil v Kamniku močan atletski klub, ki je gojil dviganje uteži, boks in rokoborbo. Zdaj smo ponovno obnovili boksarski klub, jaz pa sem podpredsednik kluba. Nihče nas ne financira. Vsak ima svojo opremo. Naši boksarji nastopajo v Od redovi ekipi, trenira pa jih Janez Gale, učitelj boksa iz Ljubljane.« DRESURA PSOV »Vidim, da ste prijatelj psov. Ga vsak dan trenirate?« »Tega volčjaka, ki sem mu dal ime Ris, sem kupil od neke ženske v Kamniku za 80 tisoč S din, ko jc bil star 6 tednov. Dobri psi niso poceni. Skoraj redno ga vodim na sprehod, mimogrede pa ga učim raznih spretnosti, škoda da v Kamniku ni šole za dresuro psov. Tako pa bi bilo predrago. Ris ni nevaren. Doma ni privezan in še nikogar ni na-I padel. Imam pa slabe izkušnje z ljudmi. Dva dobra psa so mi že zastrupili.« J. Vidic GUS • 24 srn,^ S0B0TA _ Jr ok[obra m Pšato bodo ukroti"! Že stoletja jc vas Moste pri Komendi ob vsakem nalivu poplavljena. Pšata nna od izvira do Most 20 pritokov in Premalo denarja Na zadnji seji odbora Društva prijateljev mladine Ja-vornik — Koroška Bela so razpravljali o delu društva v prihodnje. Predvsem si morajo zagotoviti več sredstev, saj v preteklosti zaradi pomanjkanja denarja niso mogli izpeljati vseh načrtov. V prihodnje naj bi zbrali podatke o šolskih in predšolskih otrocih, ki jim starši ne morejo omogočiti letovanja. DPM bi poskrbelo, da bi v naslednjih letih tudi ti otroci letovali v počitniških domovih. Ib Srečanje planincev treh dežel Pred kratkim so si planinci Koroške, Furlanije — Julij- j ske krajine in Slovenije ogledali Veliko planino in s tem sklenil- tradicionalno srečanje planincev, ki so ga letos že drugič pripravili slovenski j planinci. Tokrat je bila osred-jija tema srečanja varstvo | narave. Glede zaščite našega gorskega sveta so si bili enotni, da jc danes zaščiten samo majhen del, vendar se bo položaj najbrž kmalu popravil, kar bo omogočil novi | republiški zakon o varstvu narave. V delu sta tudi načrta o nacionalnem parku v Julijcih in v Savinjskih Alpah. Prihodnje leto se bodo planinci srečali na Koroškem. L. B. zato ob deževju preraste v hudournik, ki poplavlja zahodni del vasi Moste. Že pred desetimi leti so va-š'ani sklenib, da bodo ukrotili hudournik Pšata z novim razbrenaenilnikom. Na ureditvi kanalizacije po strugi Pšate in na novem kanalu delajo delavci Vodne skupnosti Ljubljanica-Sava. Doslej so že zgradili kanal v dolžini 2 km, ki je zgoraj širok 12 m, globok je 3 m in pri dnu širok 3 m. Prek kanala je zgrajenih 6 novih mostov. Ob letošnjih povodnjih se je pokazalo, da sta stari in novi kanal sprejela vso odvečno vodo, tako da Moste niso bile več poplavljene. Kanalizacija omogoča zanesljivo zidavo stanovanjskih hiš po urbanističnem načrtu za Moste, ki ga je letos sprejela občinska skupščina. Prebivalci namreč v južnem in zahodnem delu vasi zaradi povodenj niso hoteli zidati hiš, temveč so z zidavo silili v vzhodni novi del vasi. Staro strugo Pšate skozi vas bodo zasuli, potok pa bo tekel mimo vasi po novem kanalu. S tem se bo uresničila davna želja vaščanov, ker mimo hiš ne bo več tekla smrdljiva voda, struga Pšate skozi vas pa ne bo več smetišče. S to rešitvijo pa se je pri dveh hišah pojavila težava. Zaradi odkupa zemlje iz novega kanala, ki so jo nasuli na bregu kanala, se je zemljišče ponekod dvignilo. Posledica tega je, da se je na zemljišču okrog hiše Janeza Urbanca in Frančiške Vidmar pojavila voda, ki je prej ni ; bilo. Gre za meteorno vodo, ki se pojavlja ob deževju. I J. Vidic I ŽREBANJE BLAGOVNO DENARNE LOTERIJE V KRANJU — V nedeljo dopoldne je bilo V ivli kranjske občinske skupščine javno žreba i je velike blagovno denarne loterije športnega iruštva Borec Kranj. Izžrebanih je bilo več os.bnih avtomobilov, pralnih strojev in denarnih aremij. Zvedeli smo, da so se po objavi izžrebmlh številk na upravnem odboru blagovno de-larnc loterije v Kranju, Trg revolucije 1, soba št. 215/II, že oglasili trije srečni Izžrebanci avtomobilov. Fiat 125 PZ je zadela srečka prodana na Jesenicah, osebni avtomobil NSU pretiš 1200 pa srečki prodani v Radovljici in v Ptuju. Predstavnik upravnega odbora nam je povedal, da se srečni izžrebanci raje odločajo za denarna nadomestila za izžrebane dobitke. — A. ž. — Foto: F. Perdan To in okio o Tržičanih skozi očala statistike Ukrotili bodo hudournik Pšato, Moste. — Foto: J. Vidic ki je stoletja poplavljal vas ! Konec lanskega leta je tr-žiška občina presegla magično mejo 12.000 prebivalcev, konec junija letos pa se je to število že povečalo na 12.105. V prvi polovici letošnjega leta je prijokalo na svet 108 novih občanov (kar je sicer manj kot lansko leto, toda precej več kot leto poprej), 53 pa jih je umrlo (lani v tem času 56, predlanskim 54). Iz drugih občin si je poiskalo v Tržiču streho nad glavo 81 ljudi, iz drugih republik pa 19 (v obeh primerih prevladujejo ženske dokaj očitno). Odliv drugam je bil za spoznanje manjši (67 v druge občine v Sloveniji, 6 v druge republike). Praznovali so 30 porok. Sredi letošnjega leta je bilo 5292 zaposlenih v občini, od tega natanko 300 v negospodarskih dejavnostih. Prijavljeni brezposelni ne predstavljajo niti cel odstotek zaposlenih (51 jih je bilo). Močan pa je delež zaposlenih žensk: 53,9 % vseh zaposlenih (v industriji je ta odstotek še večji: 57,8%, v negospodarstvu pa celo 70,4%). I Tržičanova denarnica ni I preveč nabita. Med 9 in 15. v mesecu (ali pa prvega, če I je v negospodarski dejavno- \ sti) prinese domov 1078 din, Se je proizvajalec, in 1378, če | je zaposlen v družbenih službah. Najtanjša je denarnica predilcev in tkalcev, kamor gre samo 884 din, in usnjarjev (kovačeva kobila!), kamor stlačiš le 829 novih. Seveda pa to samo, če nisi v sorodstvu odnosno s kreditno banko ali trgovino (kar 2804 občanov ima potrošniške kredite, in to poprečno 1959 din). Vendar je razmerje med krediti in hranilnimi vlogami občanov še kar 2,7:1 v korist slednjih. Stara trži-ška »šparovnost« ima torej še zmeraj visoko ceno. Namensko varčuje letos za stanovanjsko gradnjo 180 občanov, ki imajo skupaj z delovnimi organizacijami vplačano 3,8 milijonov din. Kot tranzitno mesto pa tudi kot gospodarsko poslovni kraj nudi lahko Tržič kaj skromna prenočišča. Več možnosti je v turističnem centru Kompasa na Ljubelju in v planinskih postojankah, kjer jc tudi prenočevala večina od 6730 gostov letos med januarjem in junijem letos. 5780 domačih gostov je prenočevalo 9907-krat, 950 tujcev pa je prespalo na območju občine 1927 noči. V primerjavi z lanskim obdobje-m se je skupno število prenočitev povečalo za 25%, vendar na račun domačih gostov (41 %), medtem ko se je tujcem Tržič verjetno nekoliko zameril (le 78,7 lanskega odstotka). Ljubeljski Kompas jc imel nad 5400 prenočitev, v planinskih domovih je prenočilo 4152 ljubiteljev gora, gostinsko podjetje Zelenica se lahko pohvali s 1422 obiskovalci, ostali pa so prenočevali največ v zasebnih sobah ali pa kampirali v Podljubclju. Trgovina jc v 1. polletju prodala za 30 milijonov din blaga ali za 3,5 milijonov več kot v tem času lani (če pa je prodala tudi res kaj več, bi bilo potrebno vprašati drugo statistiko, ki se ukvarja s podražitvami!). Najpomembnejši tržiški trgovec je poslovna enota Mcrcatorja Pre- skrba, ki je prodala za skoraj 13 milijonov. Tržičani in njihovi gostje so v pol leta pognali po 8rlu 75.000 litrov piva, 54.000 litrov vin, 3500 žganja in 11.500 litrov ostalih žganjic, po 30 tisoč litrov pa brezalkoholnih pijač in slatin. Zraven so pokadili (kajti podatki se nanašajo samo na gostinska podjetja, ne pa tudi na trafike) za pičlih 300 novih tisočakov tobaka. Največ denarja so pustili v lokalih gostinskega podjetja Zelenica (1,6 milijona) in v Kompasovih restavracijah in hotelu (slab milijo, nov seveda). In ko smo že pri Kompasu na Ljubelju, končajmo za danes naš sprehod skozi, polletno tržiško statistiko kar zraven, na mejnem bloku! Od januarja do konca junija se je pripeljalo skozi doslej edini cestni predor pod Karavankami 147 tisoč osebnih avtomobilov (še enkrat več kot Jani v tem času), nad 1000 avtobusov, 500 kamionov ter okoli 1300 motornih vozil, v njih, nekaj pa tudi na njih. pa je prišlo v našo državo več kot pol milijona potnikov, kar je skoraj še enkrat toliko kot lani (270.000). V istem času pa so .čistile zrak v predoru izpušne cevi 98.000 osebnih avtomobilov. 900 avtobusov, tisoč motornih koles in kakih 600 tovornjakov. Z njimi je odpotovalo 327.000 ljudi. V maloobmejnem proinett* so številke nebistvene (Uu" dje z obeh strani meje raje uporabljajo bolj praktične potne liste) — nekaj nad l000 prihodov in odhodov. -ok GLAS * 25. 51 P.A M NAROČNIKI ŽREBAJO JAROČNIKE ZA NAGRADNO POTOVANJE I 3 11 Še enkrat objavljamo imena vseh izžrebancev, ki so bili izžrebani v soboto, 24. oktobra, in v sredo, 28. oktobra Cvetek Janez, Brod 6, Boh. Bistrica; Demšar Pavel, Gor. Dobrava 19, Gorenja vas; , Močnik Ivan, Prešernova 36, Mengeš; Kokalj Anica, Tupa- j liče 48, Preddvor; Brelih Ma- j rija, Suha 19, šk. Loka; Ma-*~lj Ivan, Prebačevo 39, Kranj; Kristančič Tilka, Toni- j sičeva 34, Kranj; Ankcle Peter, /iganja var 16, Tržič; Rozman Franc, Bela 16« Preddvor; Polajnar Ana, Cerklje 66; j I Kerštajn Pavla, Kr. gora 16; Bukovnik Ana, Rupa 23, Kranj; Crne Tončka, Kr. gora 31; Plevel Rozalija, Visoko 92, Šenčur; Omejc Ivan, C. I Slavca 2, Kranj; Judež Franc, Jezerska c. 20, Kranj; Goričnik Franc, Zgoša 43, Begunje; Kern Alojz, Komenda 4; Bela Franc, Zg. Bniiki 7, Cerklje; čadež Franc, Kokri-ca 20), Kranj; Bešter Marija, 2.8. Besnica 48; j žv*lc Janko, Titova 31, Jesenice; žlebnik Marija, Stane-*ice 27, Šentvid nad LJ.; Zvan Janez, Ukane 4, St. Fužina; Zupančič Lojzka, Gradnikova ]> Kranj; Znidaršič Anton, [rojarjeva 1, Kranj; Bernard Andrej, Bodešče 14, Bled; Bešter Valentin, Vadiče t, Brezje; Brtoncelj Slavko, Bi-*tr>ca 6, Duplje; Cop Janez, *P. Gorje 11; Ažman Katari-na, Tavčarjeva 9, Jesenice; **°Uačar Anton, Boh. Bela 77, °,Ccl: Oblak Jože, Boh. Sr. as S7; Brane Janez, Gozd-a,artul.jk 40; Sebjanlč Mile- Kranj; Šter Albin, Visoko 57, Šenčur; Alič Frančiška, Hra-še 29, fnlednik; Benedik Anton, Ki ape 19, Selca; Okr-šlar Franc, Forme 10, Žab-nica; Mihelič Francka, Gor. vas; Luznar Marinka, Rudno 23, Železniki; Dovžan Marija, Dovje 21, Mojstrana; Balantič Ančka, Županje njive 8, Stahovica. Kumer Marija, C. talcev 3, škofja Loka; Galjot Anton, Voglje 3, Šenčur; Vovnik Andrej, Križe 42, Tržič; Meglic Marinka, Dolina 26, Tržič; Arnež Jože, Srednja vas 28, Šenčur; čebul j ing. Albert, Medvedova ul., Kamnik; Ku-ster Leopoldina, Partizanska 18, Kranj; Dolenc Milka, Kam. gorica 28; Zlatnar liane, Zg. Kokra 35, Jezersko; Zemlja Darinka, Žirovnica 17. Jančar Pavel, Stebljevek 2, Šmartno v Tuhinju; šink Alojz, Suška c. 35, šk. Loka; Habjan Ivanka, Hraška c. 8, Radovljica; Majdič Rado, Lobodova 3, Domžale; Noč Franc, C. brat. in enot. 10/a, Jesenice; Pristov Franc, Moste 6, Žirovnica; Gorjanc Marija, Hafnarjeva pot 7, Kranj; Praprotnik Jože, Vp 7488/6, Kriva Palanka; Bri-ceij Anton, Bizovik 4, Dobru-nje; Bešter Franc, Poljščica 16, Podnart. n», Prešernova 41, Jesenice; iaberl Franc ml., Kropa 42; ž>tnik Marija, Trnovec 2, Medvede; Hribar Ivanka, Za-Jasovnik ?, Motnik; Ozebek Mirko, Mošnje 31, Radovljica; Benedičič Jože, Dorfarje *< Zabnica; čemažar Janez, valjavčeva 3, Kranj fetrič Uršula. Rateče Blani-^ 93; Kmetic Apolonija, Ti-\7a 281 • Ljubljana; Srečnik JJaHja, Podljubelj 28, Tržič; *Uzma Anica, Jegorovo predmestje 33/a, šk.Loka; Reber-Ivan, šenturska g. 24, ^erklje; Markič Jurij, Gorl-2 Golnik; Bizjak Vojka, **°mec 62, Radomlje; Ra-^°vž Fr»n*s*i.~ Obveščamo vse bra'ce, naročnike in prijatelje Glasa, da za pomlad 1971 pripravljamo žrebanje z zelo zanimivimi nagradami. V poštev bodo prišli vsi, ki so že naročeni in ki se bodo naročili na Glas do pomladanskega žrebanja in plačali naročnino. Ne zamudite priložnosti, če še niste naš naročnik, po stanite že jutri. Svetujte, priporočite va:-im prijateljem in znancem, naj se za Glas odločijo že danes. CANKARJEVA VRHNIKA Od Kranja do Vrhnike — šibko uro avtobusne vožnje — se ne bomo ustavljali. Pač pa se bomo spotoma kaj pogovorili o ljubljanskem barju, o koliščarjih, o Jalno-nov.h Bobrih, o osuševalnih poizkusih, o čolnarjenju-to-vorjenju po Ljubljanici, o rimski cesti, ki je vodila ob robu barja od Emone (Ljubljane) do Nauportusa (Vrhnike) in naprej čez Kras pa še o čem drugem. Na Vrhniki, ki nam je dala prvaka slovenskih pisateljev Ivana Cankarja (1879—1918), se že spodobi za kako četr-tinko ure ustaviti. Pogledali si bomo pisateljev spomenik ob glavni cesti pa tudi njegov rojstni dom na Klancu, \saj od zunaj. — Zal, stare imenitne tovorniške gostilne »Mantove« ni več; na njenem mestu sloji zdaj hotel »Man-tova«. Le ime še spominja na stare čase, ko so odtod vozili furmani na Laško, prav tja do Mantove. Je moralo biti to mesto nekemu Vrhni-čanu posebno pri srcu, da je potem dal svoji krčmi tako imenitno ime Kranj — Vrhnika To tovorjenje, čolnarjenje in trgovanje je Vrhničane seveda močno obogatilo in kmalu so smeli svojemu kraju reci trg. To je bilo za one čase zelo imenitno, saj se je marsikateri večji kraj trdo boril za ta naslov, ki je pomenjal več kot vas, a le nekoliko manj kot mesto. Danes na Slovenskem ni več trgov, le spomin je ostal na njihove trške pravice in trško — košatost. — Kropa, Litija, Trebnje, Logatec, Vrhnika in drugi kraji, nekdanji trgi, so spet vasi, mesta pa še ne ... Plovba po Ljubljanici, od Ljubljane do Vrhnike, je opešala 1. 1857. Takrat je bila speljana ob robu Barja železnica. Usluge čolnarjev poslej niso bile več potrebne. Le črni podpeški marmor še vozijo plitvi čolni od Pod-peči pod Krimom, do Ljubljane. Mimogrede še omenimo, da je freske v župni cerkvi sv. Pavla izdelal F K. Golden-stein — to je oni slikar, ki je 1. 1851 napravil Prešernov posmrtni portret — pa ne onega, ki ga je pred kakim BISTRA POD KRIMOM Menim, da se bodo Glasovi izžrebanci — saj seznam do-slej izžrebanih kaže, da so izbranci sreče izvečine gorenjskega podeželja — najbolj razveselili doživetij v gradu Bistri, kjer so nameščene zbirke Tehniškega muzeja Slovenije, gozdarski, lesni in lovski oddelek. Bogastvo teh zbirk posebno prijetno mami preprostega delovnega kmečkega človeka. Saj se pred njim odpre vsa pestra zgodovina orodij n obdelave, od pradobe do današnjih dni. Sicer pa je bolje manj povedati, da bi bila radovednost večja. Dobro pa bo povedati kaj več o tem znamenitem, a take malo znanem gradu na robu Barja, tik pod krimskim gorovjem. Sprva je bil tu le mogočen izvirek Bistre, ki že kot deroča reka pridere iz kraškega podzemlja. Valvasor pove, da je dobila rečica ime Bistra zato, ker je »ostra in sveža«, poleti pa mrzla kot led. Bistra je že tik ob izviru tako močna, da lahko nosi čolne in žene žago-samico. Bistra — Taborska jama — Muljava — Stična — Kranj ____ VodLF^nčiška, Koseze 13, ce Perdan 78> Naklo. *>in|iC£; Pcrdan Slavko, Stra- žunyič Matevž, Na plav-Miotjra eleznJki; Živulovie g> C. I, avgusta 5, Kam bomo potovali? Gotovo je prav, če vnaprej povemo, kje vse bodo potovali Glasovi izžrebanci in kaj vse bodo videli, spoznali in doživeli v soboto, 7. novembra Tu, kjer stoji zdaj Vrhnika, »bela golobica«, kot ji je rekel Cankar, se je nekoč širila stara naselbina. To je bilo 1. 338 pred našim štetjem! Ustanovili pa so to naselbino noriški Tavriski , (keltski rod). Že tedaj je moralo b ti tu znamenito j pristanišče, saj so do tod lahko priplule ladje iz Cr- j nega morja: po Donavi, Savi j in Ljab!;?.n'ci. Naprej pa ni bilo več vodne poti. Robo je ' bilo treba z ladij preložiti na | vozove, da so potem vozili po trdni rimski cesti, ki je vezala Nauportus (Vrhnika) s Trstom in Aquileijo (Oglej). R'mski Nauportus je bil razrušen leta 14. Takrat so se uprli rimski vojaki — na-jemniški legionarji in trdnjavo povsem razdejali. Menda so se uprli zato, ker jim ni dišalo, da bi gradili ceste in obdelovali barje — vojn pa ta čas na jezo teh divjih bojevnikov ni bilo . . . Upornikov je bilo kar za tri cele rimske legije! Na razvalinah nekdanjega Nauportusa je pozneje zrasla Vrhnika. Kraj se v listinah prvič imenuje I. 1430. Valvasor pravi, da so bili vsi Vrh-ničani tovorniki (furmani) ali pa čolnarji. Najslajši tovor jim je bilo vipavsko vino, ki so ga dovažali najprej z vozovi tam izpod Nanosa in Cavna — po Ljubljanici naprej pa s čolni do vedno žejnih Ljubljančanov. letom ponujal Marko Marin! Ne bomo pa se mogli prej posloviti od Vrhnike, če ne bomo prej slišali rnične grške pripovedke, ki je ta slovenski kraj vpletla v prelep venec antičnega epskega pesništva. Tesal s k i kralj Peilej je ukazal mlademu heroju Ja-zonu, naj mu prinese čarobno zlato runo, ki ga hranijo v daljni Kolhidi (današnji Kavkaz). .lazon je zbral četo junakov in z njimi odplul na ladji Argo nevarnim pustolovščinam nasproti. Argonav-ti (tako so se imenovali po svoji ladji) so po bojih s h a rp i jami (roparske ptice z železnimi kremplji) končno le dospeli v Kolhido. Tamkaj, v svetem gaju, je viselo zlato runo na oljčnem drevesu. Varoval pa ga jc strašen zmaj. Jazonu je to pot pomagala čarovnica Medeja, kraljeva hčerka, ki pa je za to uslugo terjala mladeni-čevo ljubezen. — Jazon je z zlatim runom in z Medejo pobegnil, zaplul s svojo ladjo v ustje reke Ister (današnja Donava) in po njej do Save in po Ljubljanici do današnje Vrhnike. Tu so morali junaki svojo ladjo dvigniti na ramena (po drugi razlagi so jo dali na valje) in prenesti čez Kras do Jadranskega morja. Po nj?m so šele mojrli odpluti v d-ago domačo Helado (Grčijo). Bistra spada med naše najmočnejše kraške izvirke, saj njena voda prihaja od daleč, tam od Cerkniškega jezera, iz Loške doline. — Po tri kilometre dolgem toku na površini zemlje se že zlije v Ljubljanico, mater naših kraških voda. No in tu so se 1. 1255 naselili menihi . kartuzijanei. Semkaj jih je poslal Bernard, vojvoda koroški — prav taisti, ki je tako lepo, v slovenskem jeziku, sprejel na meji svoje dežele nemškega trubadurja in viteza Ulrika Lichtensteinskega, preoblečenega v boginjo Venero: »Bog vas sprejmi, kraljeva Venus!« Res je od Bistre pa prav do Ljubljane samo močvirje, zadaj se dvigajo same mračne gore in »najbolj divji gozdovi, ki se vlečejo več milj daleč v Turčijo.« Pri tem Valvasor ni ničkaj dosti pretiraval, kajti takrat — pred nekaj več kot tristo leti in še pozneje — res pričela že na Hrvaškem. Samostan je bil <>] ob koncu 18. stoletja, ga je ljubljanski b Galle odkup!! in si ga kot svoj lovski dvorec. (Nadaljevanj? v sredo) Črtomir Zoreč j..-....,^..-. ] ..,,/:1e i in srdi vite! je Turčija Karlovcem uredil GLAS * 26. STRAN SOBOTA — 31. oktobra Jcbiooxylan r V pralni stroj Stanovanjsko podjetje Radovljica razpisuje natečaj z zbiranjem ponudb za oddajo gostinskega poslovnega prostora Mangart na Bledu Kolodvorska cesta št. 2. Gostinski lokal se oddaja s L 12. 1970. Izklicna cena je 1100 din mesečno. Kavcijo v višini dvomesečne najemnine je treba položiti ob predložitvi ponudbe, najemnik lokala pa jo dobi vrnjeno ob prenehanju najemne pogodbe. Za vse ostale informacije pa se obračajte na Stanovanjsko podjetje Radovljica, telefon 70-326. Ponudbe z višino najemnine je treba poslati na naslov: Stanovanjsko podjetje Radovljica do 10. novembra 1970 z> oznako Ponudba za Mangart. Hotelsko podjetje GORENJKA Jesenice razpisuje licitacijsko prodajo — AVTOMOBILA KOMBI IMV v voznem stanju — BILJARDA — RAZNIH SODOV — KOMPRESORJEV za točenje piva — OLJNIH PECI — TER DRUGE GOSTINSKE OPREME Prodaja bo 4. 11. 1970 od 9. do 12. ure na upravi podjetja Jesenice, Prešernova cesta 16. Pravico do nakupa imajo pravne in fizične osebe. Delovna skupnost delovne enote tiskarna ČP Gorenjski tisk Kranj bavi k sodelovanju gospodinje in upokojenke za delo na domu. V izdelavo dajemo polizdelke v lepljenje. Materiale prevažamo sami. Ponudbe iz Kranja ali bližnje okolice sprejemam0 V tajništvu podjetja, kjer dobite vse nadaljnji informacije. Ekstra — eksport Simon Prescheren Tarvisio (Trbiž), telefon 21-37 # radijski sprejemniki za avto blaupunkt % naprave za centralne kurjave # gorilniki na olje od 70.000 lir dalje Poseben popust za izvoz r| Strežemo v slovenščini Kompas Kranj vas vabi za dan republike na 3-dnevni izlet od 28. do 30. 11. 1970 na Gardsko jezero pester program — ples — presenečenje na enodnevni izlet 30. 11. v GORICO na Andrejev seje*1 razprodaja — ugodni nakupi Vse informacije in prijave pri Kompas Kranj JLA 1 (Beksel), tel. 21-431 Cest« ZA JESEN IN ZIMO vam iz svoje kolekcije priporočamo MOŠKE, DAMSKE IN OTROŠKE KONFEKCIJSKE ARTIKLE po ugodnih cenah in zadnji modi. PODJETJE ZA IZDELAVO OBLAČIL CELJE — 31. oktobra 1970 GLAS * 27. STRAN SVETOVNI BESTSELLER V SLOVENŠČINI mešanica kav Vzorno opremljeno knjigo vezano v platno (nad 500 strani) dobite v vseh knjigarnah za ceno 78 dinarjev. Naročila sprejema tudi uprava DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26 OBVESTILO ni ^ Kranj v soglasju s pristoj- 1 organom pri SO Kranj obvešča C st*uke osebnih avtomobilov, da bo do^L ta'cev od križišča Zupančičeve Ves * **u"gaJeve ul- zaprta za odiPr°met v obe smeri dne 31. 10. 1970 9 i5 5 do 1815 in dne 1. 11. 1970 od 15 d« 18.15. Gostinsko in trgovsko podjetje CENTRAL KRANJ zaposli takoj 1. PRODAJALCA RIB v ribarnici na tržnici v Kranju 2. KV ALI PK NATAKARJAICO za gostilno Kokra v Kranju 3. KV ALI PK KUHARJAICO za gostilno Kokra v Kranju Zaposlitev je stalna. Prijave sprejema splošni sektor podjetja, Maistrov trg 11, 15 dni po objavi. Stanovanjsko podjetje škofja Loka razpisuje II. JAVNI NATEČAJ za oddajanje zemljišča za gradnjo 16 garažnih boksov v naselju Kres — Železniki. Podrobni razpisni pogoji so interesentom na razpolago na oglasni deski Stanovanjskega podjetja Škofja Loka in na oglasnih deskah blokov omenjenega naselja. dnevno sveže specialitete DELIKATESA VILA KRANJ I 1 l Šubic Jože (51), doma iz"Loma nad Poljanami, je med prebivalci okoliških naselij zelo znana osebnost. O tem pričajo tudi funkcije, ki so mu jih ljudje doslej zaupali; kar tri leta je bil predsednik občine Gorenja vas, potem tri mandatne dobe okrajni odbornik, obenem pa predsednik upravnega odbora KZ Poljane. Danes je predsednik krajevne skupnosti Poljane, občinski odbornik, član občinske konference ZK škofja Loka in član IO občinske konference SZDL škofja Loka. Moža odlikuje izredna odločnost in želja, da bi njegovi rojaki korakali s časom, da bi se dvignili in premagali zaostalost, izvirajoča zgolj iz prostorske odmaknjenosti od večjih gospodarskih središč. Na Šubiče-vo pobudo so v volilni enoti Poljane II (Volča, Malinski vrh, Lom, Zakobiljek, Delnice in Lovsko brdo) nedavno tega izvedli referendum, s katerim se je 300 volivcev odločilo za samoprispevek, namenjen urejanju krajevnih komunalnih naprav, predvsem voznih površin. V prihodnjih petih letih bodo spravili vkup približno 50 tisoč din, medtem ko naj bi 35 tisoč din primaknila občinska skupščina. Z zbranim denarjem nameravajo temeljito utrditi in razširiti gozdne ceste Volča - Malinski vrh, Volča - Lom oz. Za-kobilje ter Podobeno - Delnice in zgraditi nov most čez potok Ločilnico. Omenjeni kraji namreč vse bolj privlačijo nedeljske izletnike. Treba jim je omogočiti dostop, saj bi utegnili sčasoma postati pomemben vir postranskega zaslužka kmetov. »Veste, gospodarjev ni bilo lahko prepričati. V vsaki vasi sem moral imeti poseben sestanek' in potolči argumente nasprotnikov,« je povedal intervjuvanec. Toda referendum ni edina akcija, ki so jo s šubicem na čelu organizirali Poljanci. Poleg raznih manjših stvari je prizadevni družbenopolitični delavec pred 7 leti speljal elektrifikacijo celotnega območja, elektrifikacijo, ki je zamenjala tri lokalne, že zdavnaj zastarele centrale in ljudi rešila številnih nevšečnosti. Najkrep-kejše domačije so takrat prispevale tudi po 300 tisoč starih din. - j. G. Gorenjska predilnica Škofja Loka razpisuje naslednja delovna mesta za: a) vodjo izvozno-uvoznega oddelka b) 2 komercialna referenta za kodranko c) planerja — oblikovalca dela d) referata za izvoz - uvoz e) organizatorja — programerja i) korespondenta v izvozno-uvoznem oddelku Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: (pod a) — visoka izobrazba — 5 let ustrezne prakse — aktivno znanje dveh tujih jezikov (nemško, angleško, francosko, italijansko) (pod b) — višja izobrazba — 5 let ustrezne prakse — aktivno znanje enega tujega jezika (angleško, nemško, francosko, italijansko) (pod c) — višja^jz^br azba — 2 leti ustrezne prakse s pod-ročjaTČkstiine industrije — imeti mora lastnosti organizatorja — znanje enega tujega jezika ali — srednja izobrazba — 5 let prakse (pod d) — visoka izobrazba — 2 leti ustrezne prakse — znanje 2 tujih jezikov (angleško, nemško, francosko, italijansko) ali — višja izobrazba — 4 leta ustrezne prakse — znanje dveh tujih jezikov (pod e) — višja izobrazba — 2 leti ustrezne prakse — znanje enega tujega jezika ali — srednja izobrazba — 4 leta ustrezne prakse (pod f ) — srednja izobrazba — 3 leta ustrezne prakse — aktivno 'nanje dveh tujih jezikov. Sprejmemo tudi več delavk za delo na najsodobnejših tekstilnih strojih. Mesečni dohodek po priučitvi 1000 do 1300 dinarjev. Vrnemo del stroškov za prevoz. Ponudbe sprejema kadrovsko-socialna služba Gorenjske predilricc 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izidu pismeno obvestili. Vse nadaljnje informacije dobite v kadrovskem oddelku podjetja ali t.icfonično 85-631, int. 59. Podjetje za PTT promet Kranj razpisuje oddajo prevoza pošte na poštni liniji Kranj — Škofja Loka — Žiri. Za prevoz je potreben večji zaprt furgon (do 2 toni). Pogoje in čas prevoza dobe interesenti pri PTT podjetju Kranj, v PTT oddelku, I. nadstropje. Rok pii jave je 5. november 1970. Podjetje za PTT promet KRANJ Požarne odškodnine Uprava Zavarovalnice SAVA — PE KRANJ obvešča svoje zavarovance, da sta bili izplačani požarni odškodnini: dne 21. 10. 1970 ZAPLOTNIKU FRANCU, Retnje 11, p. Tržič, 10.000,00 din za šupo; dne 23. 10.1970 UREVC JOŽICI, Kosovelova 17, Radovljica, 36.954,70 din za poslopje, stanovanjske in gospodarske premičnine in pridelke. UPRAVA ZAVAROVALNICE SAVA — PE KRANJ GIP Gradiš lesno industrijski obrat Škofja Loka vabi k sodelovanju: — lesnoindustrijske tehnike — lesnoindustrijske delovodje — VK in K V mizarje — VK in KV tesarje. Kandidati naj pošljejo ponudbe ali pa se osebno zglase na naslov: Gradiš LIO Škofja Loka, Kidričeva 56. Delovna enota Sektorja za tuzemsko prodajo podjetja SI PAD Sarajevo, M. Tita 15 oglaša prosta delovna mesta v prodajalni pohištva Šipad Kranj, in sicer za: 1. poslovodjo prodajalne 2. blagajnika — knjigovodjo 3. mizarja — skladiščnika 4. transportnega delavca (2 delovni mesti) Pogoji: za delovno mesto pod L: višja strokovna izobrazba ali VK delavec v trgovini z najmanj 3 leti delovne prakse oziroma srednja strokovna izobrazba ali KV delavec v trgovini s 6 let delovne prakse pri prodaji pohištva; za delovno mesto pod 2.: srednja strokovna izobrazba z najmanj 1 letom delovne prakse oziroma nižja strokovna izobrazba s 5 leti delovne prakse v knji-govodsko-finančnih poslih; za delovno mesto pod 3.: KV mizar z najmanj 2 leti delovne prakse v stroki; za delovna mesta pod 4.: NKV delavec. Za vsa delovna mesta je obvezno poskusno delo po pravilniku podjetja. Oglas velja 15 dni od dneva objave, v tem roku pa morajo kandidati poslati pismene ponudbe na naslov podjetja z oznako »za delovno enoto sektorja za tuzemsko prodajo.« Posredujem prodajo SAP NIH SADIK boljše vrst" vsak dan od 15. do 18- ur^ Avsec Ivan, Plantaža P**^ dvor Naslov ! 4843 Prodam DIVAN, oglasnem oddelku Prodam KRAVO, ki bo »Jj di decembra teletila. Kov 48^trjžič , pUI* Prodam italijansko riJ c SKO PEC. Cesta na Kla"L, 11. Kranj 48 Prodam DNEVNO SOB florida. Ogled vsak dan 10. do 14. ure. šain, Kidr«£ va 7, Zlato polje, Kranj, te fon 21-260, interna 8 48 Prodam štiristezni MA NETOFON philips. Cest&^ Klanec 31, Kranj Prodam KRAVO, ki . osmič teletila. Bašelj 9, dvor , Prodam KRAVO s tele^ Zabukovje 1, Besnica *7 Prodam KRAVO bo&jj«* s teletom. Trstenik 37, Leseno BARAKO (garaj* na Planini prodam za W' Telefon Kranj 23-512, nas<.; v oglasnem oddelku Prodam brejo SVINJO-^ ■ pa 12, Kranj r(l Ročno SLAMOREZNI^ prodam ali zam,e8?,*?J^ drva ali žganje. Vidic r . Zg. Brnik 74, Cerklje Prodam 9 let starega , NJA ali pet let staro *u LO. Knific, Podljubelj *»^ I? Prodam dve KRAVI s j leti ali po izbiri. Stranj Naklo tj Prodam LATE za SJfLj Ji 5X8 cm. Tupaliče 39 dvor Ugodno prodam 1000 kg BOLK voščenk. Na$l° . oglasnem oddelku V1* Prodam plemenskega LA. Šenčur 278 *, Prodam delovnega VO^ starega 5 let. Frelih, Za&Ja P. Sorica Prodam 9 mesecev brj, KRAVO in eno 'leto »tag BIKA. Srednja vas 55, s , čur Zaradi preureditve ^e]o t ceni prodam lep, še st« SOBNI KAMIN. Jeglič, «g Petrska 1, Kranj Prodam novo trajno *r |f PEC erao 5, PEC na oW , železno PEC na trdo S° p Naslov v oglasnem 00 jjpl Prodam 1500 kg CEM^ Mohorič Vinko Ž ZASTAVO 750. Informacije vsako popoldne na Viso-kem 11. Šenčur . 4S27 Prodam FIAT 1100. Ogled v garažah Creine na Prim-skovem vsak dan dopoldne Opravljam zaščitne fW MAZE za vse osebne avto mohlle proti koroziji (rJU • guminolom in kozol la kom garancija AVTO PRALNICA LJubljana Vodnikova ftt asnem oddelku 4878 Prodam FORD TAUNUS Sajovic Janez, Šenčur «3 4879 I Brezplačno oddam GARAŽO tistemu, ki mi posodi ' 10.000 din za eno leto. Na-! slov v oglasnem oddelku Prodam skoraj nov R-4 za devize. Jermančič, Moša Pi-jade 8, Kranj 4881 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1964 v dobrem stanju. Jama 16, Kranj 4882 Prodam FIAT 750, letnik 1963. Preddvor 62 4883 STANOVANJA r,'Wi.....finim.....n V bližini Kranja oddam opremljeno SOBO s- tremi posteljami. Naslov v oglasnem oddelku 4584 Iščem SOBO v Kranju. Dam lepo nagrado. Ponudbe poslati pod »nagrada« 4885 Zakonca iščeta SOBO s kuh:njo ali večjo sobo v Kranju ali okolici. Dolenšek Miha. Zg. Jezersko 75 Enosobno STANOVANJE brez centralne kurjave v bloku v Kranju zamenjam za enako s centralno kurjavo. Naslov v oglasnem oddelku Opremljeno SOBO oddam osebi, ki je pripravljena in-štrurati anglešč'no /a 7. razred osnovne šole ali plačam. Naslov v oglasnem oddelku 4S88 4 MESECE STARE JARC-KE bele, rjave in črne razprodaja zaradi preurejanja vzrcjališča z 20 % popustom VALILNICA v NAKLEM pri Kranju. Oddam SOBO za pomoč v gospodinjstvu. Osterman Milena, Ulica 31. divizije Št. 56, Kranj 4889 Tričlanska družina išče manjše STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Poučujeva angleščino za osemletko, japonščino in ikebano — japonski način aranžira-nja cvetja. Možno tudi plačilo vnaprej. Ponudbe pos'ati pod »Ikebana« 4S>0 Oddam opremljeno SOBO dvema dekletoma. Jezerska c. 6, Kranj 4891 li»i<)ftt srš Zanimajo nas tudi cene. V frizerskem salonu bodo lokalu primerne, cene v delika- tesni trgovini in snack baru pa bodo dostopne za vsakega gosta. "J* Asfaltna cesta skozi Suhadole Ta teden je podjetje Slovenija ceste skozi vas Suhadole oziroma od Most pri Komendi in skozi vas Suhadole asfaltirala cesto. Ce bi merili dolžino asfaltirane ceste, bi zamahnili z roko, češ, saj to ni noben poseben podvig. Pa vendar je ta cesta podvig, ki ga je vredno zapisati. Asfaltiranje ceste je stalo okrog 12 milijonov S din. Točnega računa nimam pri roki, zanesljivo pa vem, da so vaščani Suhadol s prostovoljnimi prispevki prispevali 8 milajonov S din. Razen treh primerov je vsaka hiša prispevala po 50.000 S din, vaški gostilničar 200.000 S din in še dva vašča-na po 150.000 S din. Večina tistih, ki imajo avtomobile, so prispevali po 100.000 S din. Ko sem vaškega gostilničarja vprašal, če jc rad prispeval 200.000 S din, mi je takole odvrnil: »Zakaj pa ne. V gostilni sedi invalid, ki se po vasi vozi s kolesom, pa je tudi prispeval 100.000 S din. Za- nimivo je tudi to, da v tej vasi za akcijo zbiranja denar* ja ni bilo potrebno vclikJ sestankov, lepakov, obvestil * časopisih. Vaščani so prispf" vali s takšno voljo, ki se redkokdaj vidi. S tem pa akcija še ni op'a.^ ijena. Vaščani so si razde"11 cesto in vsak bo na ddlocf nem odseku sam uredil rfl utrdil cesto. To pa ni majhni in lahko delo. To pa ni edina akcija v te«1 kraju. Krajevna skupn°s Moste zajema tri vasi: Suhadole, Moste in Žeje. Pred d* setimi leti so bivšo granit nico preuredili za šolsko ^ gometno igrišče. Pred dvert* letoma so napeljali vodovi izpod Krvavca. Lani so krajevna skupnost, šolski kol<*' ti v in vaščani pred šok> Mostah uredili asfaltiraj rgrišče za košarko. ?°vCj vam, še bi lahko na^gj blodna dela marljivih OjjJ nov krajevne skupnosti ste. J- V1 GLAS * 31. STRAN Gorenjska rokometna liga Jesenice jesenski prvak » Predzadnjem jesenskem kolu I. gorenjske lige je za g^St;nečtnje poskrbela ekipa Žabnice, ki je v nedeljo v tekmi tekC- °m *ztr^a točko v letošnjem tekmovanju. Po K v 'u0 ^°*-,am vložili protest zaradi pristranskega sojenja, so ° ° odločili za zeleno mizo, pa počakajmo! Jeseničani domačem igrišču premagali Savo in tako že praktično Brtov ^esenski Prvak. V ostalih srečanjih so bili doseženi us ,i rezultati< te Tržičanom je na domačem igrišču i£lp Premagati favorizirano ekipo Alplesa. REZULTATI: Tržič B : Alples 9:7, Križe B : Kranj B 15:17, «a«ovljica : Kr. gora 18:15, 2abnica : Šešir 15:15, Sava : Jesenice 9:17. LESTVICA: Občinsko prvenstvo v krosu . _ , * n„,i„,.i;;~,\ : in, š Radovljica). Jesenice Alples šešir Radovljica Tržič B Kr. gora Sava Kranj B Kriig B Zabnica 8 7 7 8 8 8 8 7 8 7 8 6 6 4 3 3 2 3 1 0 0 0 1 1 2 0 2 0 2 0 146: 79 118: 69 127: 87 142:133 94:104 125:130 99:119 82:105 105:133 82:141 Y _ 2abnica / u o ekina »J.gorenjski ligi pa je za presenečenje poskrbela mlada Predd anda C» ki je v gosteh premagala ekipo Krvavca. DrvairV°r ^e t*oma odpravil Duplje B, kandidat za jesenskega »p« pa Besnice pa Šešir B. Dimii 2LTATI: Rad«vljica B : Dij. dom 22:15, Preddvor : 20 n o 28:2°- Krvavec : Kranj C 18:22, Besnica : Šešir B Splošni plovbi Koper — Piran, od 1955. leta P* je direktor v I BI. Takrat je bilo podjetje eno najslabših s primitivno, neurejeno, nekvalitetno proizvodnjo, razdrobljeno v majhnih obratnt" prostorih. Po njegovem prihodu so pričeli s sanacijo in modernizacijo in v 15 letih so uspel1 modernizirati, povečati in hkrati specializiratt. proizvodnjo. Danes je podjetje z 2000 dola?! izvoza na zaposlenega na prvem mestu V jug slovanski tekstilni industriji. S skrbnim in #f' umornim delom tovariša Omana predstavih IBI urejeno, specializirano in moderno tovarno z visoko kvaliteto proizvodnje. To je rezul,a trdnega in načrtnega dela. Prizadevanja za ukinitev nočnega dela z(l ženske, teden brezplačnega dopusta za delavce v počitniškem domu podjetja, ukinitev osebni dohodkov pod 1000 novih din na zaposleni' skrb za kadre, družbeno prehrano itd., 1e del uspehov, ki jih je podjetje uresničilo na P0^ dročju družbenega standarda oziroma v skr za zaposlenega. Franc Oman je za neumorno delo že prel ^ odlikovanji: red dela III. stopnje in red de[aJ stopnje. Letos pa je za izredne uspehe prt letnem vodenju podjetja prejel tudi nagra občine Kranj. Ob življenjskem in delovnem jubileju se Prt družujemo čestitkam. A#*'