Št. l(k V Goriai, v torok due 31. deeembra 1901. Letnik III. l/.liaja vk ton»k in Mohoto v tcilnii ob 11. u pntdpolilnc za incsto t«*r oL H. uri p«)ldii(> za dcžclo. Ako pado nata dnevaraznik izidti dan prej ob (>. zvoč«*r. Staneo pošti prrjcinan ali v Gorici na doiu jšiljan cclolctno 8 K.. polk'tno 4 K. iiii'trtlctno 2 K. Prodaja s so začele iz- polnovati visoko nado, uvljcnjc v rav- nokar zapriceti 20. vok, t „vek vesoljne prosvele"'. V splošnem, rnorai reci. so jo to minulo leto slabo obnosl Kajli narodi in držo niso kienile s poti umazanoga ogoizn in nizkotnih strastij ni za jodon korak7 daljnji južni Ai'riki se vodi so vodno ati boj proti civilizaciji in se bije v raz cloveko- Ijubju na najbrezobzirneji ičin. Oni pa, ki so ta boj sprožili, so , izkazali kot najsrarnotnejši ogoisti, ki tvujejo svo- jomu žepu obstanek in sco jednega celega naroda. Iz jednakib nagibov sje vrsil kr- vavi uslanok na Kitajskein se unemajo krvave vojne na Jugu širnAmerike, — povsodi vidimo le, kako slepta v tla bratoljnbje in so prižigajo hlje zlatemu telotu. Ali pa ni Lako tudi v šem obli- žju V Ako bi no vladal v nas'rzavi jed- nako najbrezobzirnejši egoiz«. ki za- htova za jedno stran vsega, t\ žrtvuje obslanek bližnjega, bi danos oiakljuuku leta naš avstrijski državni zb zrl na vse drugaene uspebo svojogalola in avstrijski narodi bi so zdaj ( zatonu prvega lota novega slolotja ozii labko z vecjo bvaležnostjo gori v esarski Dunaj, kjer se sklepa o usodahsh na- rodov, kakor pa se ozirajo zdaj Tako pa ti narodi ne vedzakaj naj bi bili hvaležni prominulernilu, ki jib jo le varalo. Ako bi liotoli govoriti o rtičnih uspobib drzavnozborskega dela tonulo leto, smeli bi beležiti le jeden usj, ki je vsaj za nas Slovence precejšnj^až- nosti. In to je gradnja H o h i n" k o ž e ! e z n i c e, za katero imamo zaüili državni zbor. Prihodnjost pa bodo še le govorila. v koliko se smemo zares veseliti te pridobitve. Za nas goriske Slovonoo je lokalno večjega gosp. pornona giadnja Vipavsko ž o I e z n i ce, katoro narn jo prineslo to leto. Na to pridobitov smemo biti vsaj v toliko ponosni, ker je ta želoznica zares pravcato „delo naših rok". To pa jo tudi skoro jedini pravi na- prodok, ki ga imamo beležiti v torn letu goriški Slovenci. Kako pa v političnem? Na.šo kakor tudi sosodnjo KranjsKo deželo pretrosali so lolos budi volilni boji dož in držav nozborskih volilev; ali ceravno smemo z zadoščenjem beležiti, da je zma- govala tu kakor tarn pravična narodna stvar proti ostudni korupciji p o ž i d o v- 1 j e n i h e 1 e m e n t o v, vendar tob borb ne moremo biti veseli. Zakaj neV V prej minulih desetletjih smo šli Slovenci z navdusenjem v boj za svoj narodni obstanek proti Ijulemu tujeu in ta boj nas je bodril za narodne ideale, ta boj nam je bil v cast. Letošnje leto pa nas jo našlo v žalostni borbi — b r a t o v proti b r a t o in tako na Kranjskem kakor na Goriškein. Ali čeravno je tak boj žalosten, da, pred svetorn celo n e- č a s t e n za ves slovenski narod, vendar ga moramo čim prej izvojevati, da čim prej otrnemo narod pogubnih posledic, kakoršno ga po tem boju cakajo, ako bi šlo po volji in ž(^lji onih, ki so ta boj provzročili mod Slovenci z namonorn. da jib ugonobö. Da ti olomentje to bočejo, označujo jib najbolj njih lastni izrek, da jo ta boj, ta b r a t o m o r n i prepir celo potrobon. Tako govoriti zamoro torej lo soviažnik naroda. Toda z mirno zavostjo rečemo danos ob zatonu ü^ga noininioga leta, da bode ta boj pa v prvi vrsti ugonobil nje same, ki so boj začeli in to prav po svetopi- somsk(Mii roku: „Kdor z mečem zacne, bo z inečein končan". Dokaz temu smo doživeli vsaj na Goriskem, dokaz namreč, da gro sovražnik našoga naroda v svojo lastno pogubo. Kajti nasprotnik jo v tej usodni borbi že tako ugnan, da si žo ne more vsaj za bip več pomagati drugace, nego da k jednemu narodnemu budodel- stvu nakupiči še drugo, večje, da so je moral žo zateči k narodnemu izdajstvu. Doživeti smo morali vnovič dokaz, da tem ljudjem ni niti trohico za blagor naÄega naroda, marveč da ukrepajo in sklepajo le tako, kakor ugaja njihovim osebnim koristim tor da se ne sra- mujejo kazati to svoje grebote pred vsem svotom. Naše Ijudstvo so bode svojib ne- prijateljev posloj tem Joze ogibalo, kor so se mu pokazali v svoji celi podobi. In zdaj ob sklopu starega Iota naj se naše Ijudstvo resno vpraša : kaj do- broga so storili v torn minulem letu ti ljudje za svoj narod V Odgovor se mora glasiti: nič in zopot nič! Kaj se je vršilo od strani tob ljudi skozi celo leto dru- zega, nego nepreslano ^hujskanje, raz- dvajanje in sejanje sovraštva na vseb koncib in krajib naše dežele'? Ali ni spoznalo našo Ijudstvo, — in da je to spoznalo po svoji ogromni večini, to vsaj je dokazal izid deželnozborskib volitev v kmečkib občinab — da so na tak nacin v n oben em narodu ne pride do do- brih uspehov v napredku in da se mora s tako narod no politiko obračuniti enkrat za vselej. Kličemo torej danes ob zaključku staroga in ob nastopu novega leta vsem zavednim goriškim Slovencem, ki so se v minulem dali v čemor koli zavesti po našib narodnih zmotljivcih: krenite na dru^o pot! To najlozje storite zdaj koncem leta, ko sklepale Ludi vi svoj račun o narodnem delu svojom. Naredite debelo črto čez ono stran knjige svojega narod- noga življenja, na kateri sto, p o lastni p o m o I i, prišli v dolg upniku, ki vam noče in vam n i n i k o I i hotel do- b r o. Z novim lotom pa začnite novo stran in prienito čisti račun, ki bode pričal o vaši pravi narodni zavesti in o zvestobi vzvišonim načeloin naše narodne borbe. Načela, ki jib zastopa nas list kot glasilo poIitičiK^ga drustva „Sloga", so načola, katera so zastopali naši prvobo- ritelji slovečega imena v prvi dobi našega narodnega probujenja, načela, ki so je- dino prava in stalno veljavna. Naj s(» spreminja karkoli na političnem obnebju, mi in naše težnje ostanejo jedne in iste kakor so bile v prvib dneh. In kakor so naše težnje vedno iste — tako morajo biti tudi sredstva v dosego nažega smotra vedno ista: narodna in Lospo- darska osamosvojitev v popolnein obscgu! NaS program se ni spremenil ni za jeden las, kor crpimo svoje spoznanje ¦le iz prvih hipov narodne borbe, da so najgotoveje prido do resničnega uspeha, ako se hodi vztrajno isto dobro začrtano pot, a da gotovo zaide oni, ki hodi vsak hip druga stranska in negotova pota. Po tem začrtanem potu hodili bo- demo nevstrašeno dalje tudi v bodočc in prepričani smo, da dospemo do naj- lopsoga cilja in z nami vsi, katerirn je mar srečna bodočnost našega naroda. V to ime vsem prijateljem in somi- šljenikom: Srečno novo leto! D o p i s i. Iz nt'iteljskili kro^ov. — Naj se dovoli tudi meni par opazk k dopisu iz učit. krogov v „Soči". „Naprednim" uči- toljem pač ne morern čestitati, da se oden iz njihovih vrst s tako podlim orož- jem poteguje za nje in nastopa proti nam. Ves dopis ni druzoga, nego izbruh obrekovanja, sramotenja, zavijanja res- nico in drugih takih „čodnosti". „Na- prodno" uciteljstvo bi bilo dolžno, za- vrniti take sramotne pojave iz svoje srede, ki so v nečast vsemu učitoljstvu. Zlobni dopisnik dolži Slomškarjo sebičnib namenov in pospeševanja Carovskih id(;j! Ven z dokazi, sicer že veš, kako ime ti pritičo. Slomškova zveza ima najlepši iiamen pospoševati skupno delovanje učiteljstva in duhovščine na polju odgoje in pouka v sporazumljenju z drugimi stanovi v korist in blagor našej mladini in slovonskemu narodu. Vi delate za raz- dor, mi za slogo, vi kričite po sbodib in v svojih glasilih: proč s si teljstvom in duhovščino je prepad itd., kdo ima prav? narodu razdor in prepir, taj« hujži sovražnik, kdor deluje na moralicno vničenje duhovščine in boce ljudstvu od- vzeti in izruti iz srea najdražji zaklad t. j. sv. vero, oni širi med nami frama- sonskeideje! In kar se tiče sebič- nih namenov, kdo naj se ne smeje ta- kej neumnej trditvi? Ali ni baš nasprotno resnica?! — Zlobni dopisnik se ravna pač le po iz- reku: „Kečem ti, da mi ne porečeš". LISTEK. Nejednaka zakonc. liuski: A. Čehov. Bil je vroc, soparen dan. Na in niti oblačka. Trava je bila ožgana^ solnca — tužen pogled: tudi če pi^ dež, ne bo več zelena... Gozd je s molčo, negibljivo — kakor bi gledal n kam v daljavo se svojimi vršiči, ali nečesa pričakoval... Kraj seči je lono stopal visok, ozk( pleč mož žtiridesetih let. Nosil je rde jopic, gosposke hlače, pa visoke škornje Na desni se je zolenel gozdič, na levi pa se je širilo do samega nebosklona zlatc morje zrelega žita. Mož je bil rdeč in uznojen. Na lepi, belokožni glavi je sedoly Vir^>, bela (>»^-:?a. z ravno usnjato stre- darovala preč. mons•¦L/>-¦•' 'lohotnega in prec. g. vikar v .-¦ ,|u lovska vsaki po 3 K. 3V0C (d|vji pr\ vko z na- ni' ü • #*'... deželnoga ,. i .1° bežal namestnikov: Okoli je bilo vse tibo, nikjer glasu. Vsako živoče bitje se je skrivalo pred žgočo vročino. „Jegor*) Vlasič!" zasliši mahoma lo- vec tihi glas. Ta zadrgeta, se ozre in naježi obrvi. Kakor bi bila vzraslla iz zemlje, je stala poleg njega bleda ženska, tridesetih let, so srporn v roki. Skušala je, da bi mu mogla vidoti v obličjo, in britko se je nasmibala. „A to si ti, Pelagija", reče lovoc. Üstavi se ter spusti pololina. „Hm, kako si pa prišla sem V;' „Žensko iz naše vasi delajo tu, in tudi jaz sem pri.šla ž njimi. Na dnini som, JP«or Vlasič". „Tsc'ik!" tleskne lovec z jezikom in 're počasi daljo. Pelagija za njim. Molče sta preho- 'la dvajsot korakov. »Že davno vas nisem videla, Jogor lsic..." reco Pelagija ter zre ne/no na ßajoOa se lovčeva ploča. — Odkar ste b prižli o veliki noči v našo hižo vode s<>apit, od tedaj vas nisem voč videla... *) Juri. Na volikonoč ste bili prišli za minuto časa, in žo to Uog zna kako... v pijano- sti... Psovali ste, razbijali, pa odšli. Čakala sem vas, cakala... vid mi je pobiralo, to- liko sem gledala, odkod pridete... Eh, Jegor Vlasič, Jegor Vlasič! Da bi bili le enkrat prišli!" „Kaj pa naj delam pri tebi ?" „Se ve, delati nemate kaj; res je... ali vendar gospodarstvo.,. Pogledali bi bili, kako in kaj... Vi ste gospodar... Glejte no, petelina sto ustrelili, Jegor Vlasič! Nu, pa bi sodli in se malo odpočili..." V tem govoru se je smejala Pela- gija kot brezumna in zrla je Jegorja v lice. Kar sreča jej je sijala iz očij. „Kaj, da bi posedel? Naj si bo!" omeni Jegor ravnodušno ter s'i izbere mesto med dvema, v vrsti rastočima jel- kama. — „Kaj pa stojiš? Sedi še ti!" Pelagija sede malo strani od njega na solnčno mesto (izve.i sence), in sra- mujoča se svoje sreče zakrije si z roko smehljajoče se ustnice. Dve minuti ste minuli, ne da bi bila kaj izpregovorila. „Da bi bili prišli le enkrat", reče tiho Pelagija. „Čemu pa?" vzdihne Jegor, sname si čepico ter si obriše z rokavom vroc'e čelo. — „Ne, to ne kaže. Da bi prišel za uro ali dve ter se razgovoril s teboj, bi te le vznemirilo. Da bi pa trajno živel v vasi, tega ne strpi moja dusa... Sama veš, da sem razvajen človek... Meni tiče dobro pobištvo in čaj, pa delikatni raz- govori... Meni treba to in ono — vse v redu — a pri tebi v vasi siromaštvo, saje... Niti dneva bi ne preživel. Denimo, da bi prišel tak ukaz, naj živim vedno pri tebi, zažgal bi hišo, ali pa bi se končal... Taka objest je od mladoga v meni, ne pomaga nic..." „Kje pa živite zdaj ?" „Pri gospodu Dimitriju Ivaniču sem za lovca... Pripravljam mu divjačino za mizo; ali vzdržuje me bolj za zabavo..." „Šalite se, Jegor Vlasič... Za druge ljudi je to sprehavnost,*) ali pri vas je to pravo rokodelstvo, resno opravilo". ¦) Objest, ošabnost (Bolško). Ako hi imeli mi sebične nanione, kakor vi, hi se držali onih, ki num re- žejo kruh; ker pa nain je več za dobro slvar, nego za dobiček, raj ši Irpimo škodo, nego hi so prodajali in delovali proli svojomu propričanju. Od kod naj dobimo mi plačilo za svoje delovanjeV Mi nisto nasprolno vi isti, ki vravnavale svoje delovanje, kakor piha sapa „od zgoraj", in so nagibljete tjo, kjor so jasli! Ako hi se ,. zgoraj" danes ali jutri kaj izpremenilo, takoj se izpremenite tudi vi ! \rjeli ste v svoje mreže in zapeljali slov. uciteljstvo ravno s tern, da ste mu narnigovali s škodo, ki preti posamez- nikom ako prestopijo k nam, terorizem vain jo pomagal -.....ini nasprolno nimamo ničesar na svoji strani, nego dobro stvar. Zapeljali ste nerazsodne tovariše v boj proti onim, ki so edini naši prijalelji, v prilog onim, ki nimajo za nas druzega nego prazne obljube in preziranje, vi sami jta ste se na dan volitev poskrili lei* se posinehovali iz varnega zavetjain rogali njirn, ki so šli po kosLmj v žer- javieo za vas in vase „prijalelje". Ali ne vidite lovariši, kako se igrajo z vami vaši kolovodje? Doklej se boste dajali se uporabljati za igračko? Postavite se na svoje noge in slrile ve- rige terorizma in terne, v katere so vas ukovali vaši „napredni" kričači-voditelji! Naravnost nesrainna je trditev, da mi uživamo prednosti v službi, ko je sploh znano, da se nas zapostavlja, kjerkoli je mogoce. Za nas ne veljajo niLi sklopi c. kr. okr. š. sveta, ker sejih ne izvrsuje! ali pa se jih zavlačuje, da je treba sole drugod ponioči iskati! Mi bomo v tem obziru popolnoma zadovoljni, ako se bo z nami postopalo v zinisln postav in pravice! Za vse pred- nosti se vam in ysakomur zabvaljujemo! Ako se pa godi v tem obziru kaka neposlavnost, kakoršne omenja dopisnik v „Sooi", prosimo, ne je pripisovati na raeun Slomskarjov, ker takih ni pri c. okr. s. svetu. Obrniti se morale na drugo adreso; sino li mar mi odgovorni za de- lovanje okr. š. sveta! Smešno! Glede on ill dveh lovarišev, ki si želita s svojih niest, kaj je posebnega na tem V llocela se mar usilili na škodo ka- Leroga starejšega tovariša, kakor dilate vi in vaši napredni zaslopnikiV Se-li po sliižujela takih sredstev, kakor „zavez- niki"'J Onadva želila priti po pravični in posleni poli na drugo mesto, kar je pač doyoljeno vsakomur. Kako je n. pr. pri- šel K. kv St. M. proli 10 let starejšemu P.V Se ve, „napredninr' kričačem se mora preskrbeti varno lego, da bodo s tim vecjo vnemo širili „napredne" 1'ra- masonske ideje. In da se sedaj P. odškoduje za izgub'jeni St. M., zato se mil usiljuje Š. na škodo slarejsemu C. Pa ta je Slom- škar, in zato ni treba imeti obzira nanj! „Bed as I a si in ne umejes" tega", rece Jegor ter zre sanjavo v nebo. Nik- dar nisi uniela in ne boš, kakšen elovek sem jaz... Po tvojih mislih sem nespame- ten, izgubljen človek; kdor pa kaj razume, ta ve, da sem najboljši strelec v vsem okraju. Gospoda čuti to, in celo v časni- kih so pisali o meni... Kar se Liče lova, se ne more meriti niti eden elovek z menoj... Ali da ne maram za naše kme- tovsko delo, tega ne delam uprav iz ošab- nosti. Veš, da z mladega nisem poznal drugega opravila, nego orožje in pse. Ko so mi pobrali orožje, sem vzel odico, ko so vzeli to, lovil sem z rokami. No, in trzil sem s konji, begal po sejmih, če sem imel denar; in to sama veš, če se mož zapiše med lovce ali konjarje, potem z Bogom oralo! Ko pride enkrat v člo- veka tak dub prostosti, tedaj ga ne spravis več iz njega. To je kakor tedaj, kjer se poprime kak gosposki elovek gledališea ali umetnosti, potem ne more biti več uradnik ali posestnik. Ti si ženska, in ne umeješ tega, ali to treba umeti". „Umejem, Jegor Vlasič". (Dalje pride.) To so lisle ugodnosti, s kalorimi nas osrečuje o. kr. okr. s. svel! Gledc doputaoije županov, ki je šla se prilozil na prislojno meslo proti „na- prednim" rogoviležem, vprašamo vas, v kaki zvezi je s Slomškarji? Morda ven- dar ne bosk» trdili, da je šla ista na žoljo jednega Slomškarja, ki je bil onega due pri ,.Zvezdi", se pritoževat proti vam. Nismo tako hudobni, kakor „So- čin" dopisnik. ki voba celo po naših žepih! ki se celo „sramotne hiše" poslu- žuje v svoje zlobne namene! Smo li mar Slomškarji krivi, ako ste ljudstvo izzvali, da ni moglo več prenašati vaših drznih izzivanj in se je pritožilo na pristojnom m es In! Kak krik ste zagnali vi in vase gla- silo zaradi ene besede, katero je tovaris H. izgovoril in kolikokrat je „Soča" že pogrela to zadevo, da se poštenemu člo- veku že studi vaJ5e napadanje, vi \rd hi smeli uganjati, kar bi boleli, ne da hi se sinel kdo proti vam pritoziti, — a zaradi tega se ste tako nesramni, da napadale nedolžne svoj(» tovaris«»! Sram vas bilo! Iz Doriibcr^a. — Dopisnik u iz Dornb(»rga v ,.Soredni zalazovalci, katerib jezik je zinožen ži- dovskih zvijac, nikdar pa naš post on volilec. Vrhunec napredne nievrodnosti pa je celo v binavskem zgrazanju nad lakim nam podtaknoiiim sl(!penj(»m. No, kdor zna tako lagati, mora znati še marsikaj druz(»ga, kar je zrelo za —- prežon. Kesnico pa govori dopisnik, ko pravi, da „naprodnjaki'' v dan volitev volilnib mož niso spali, marveč da so vodili ljudi — a ne na pravo pot, mar- vec za nos v židovsko-napredni jarem! Pri „napredni1' agitaciji smo po- sebno opazovali znanega g. Janeza liu- dina po do made Tomažovga Janeza. Ta — Janez se je že več tednov pred vo- litvami noc in dan trudil, da bi pomogel „naprednjakom" do /mage, — ali bilo je zaman! Nasprotno si je Janez stekel prepricanje, da je človežka glava, in če je tudi tako trda kakor njogova, pre- mehka, da bi — predrla zid, marvec da po takih naskokih celo rada glava boli... Hazumel, g. Janez V Mi se temu gospodu naravnost ču- dimo, zakaj mu vendar gre, ko se toli- kanj trudi in jtoba za „napredno"' strujo? Ali ve, kaj dela? Ali je že to kedaj dokazal? E, Janez, Janez! Iz to moke ne bo kruha! Zlasti se dopisnik rad znaša nad zupanom Brcetom. Od kedaj pa se mu jo tako hudo zameril in ako se mu je, zakaj ne pove tudi pravega uzroka te „zamere"? Da bi bilo depisniku tolikanj za občno dobrobit, to naj le pozvoni. Saj je celemu svetu znano, da je „napred- njakom" za občni blagor toliko kakor za lanski sneg, marveč vse le za njih osebico in če se nad kom znašajo, se to godi gotovo le iz kake osebne zamerice. In kako znajo zmerjat, lagat se in kazali omiko, c» tem daje njih „leibžurnal" „Soča" vsaki dan dokaz in dal ga je tudi dornberiški dopisnik. Uprav po pa- glavsko se je zlagul čez župana Brceta, da bi slabo opravljal svoj županski po- sel (najbrzo hi ga opravljal holje dopis- nik, ako bi stnel biti župan!), da so slabe občinske poli in kar je lacega. Dopisnik naj le stopi iz svoje hiše in se obrne proti hiši nekoga druzega, poloin naj go- vori o slahem gospodarstvu. Najsmešneja je grožnja dop. o za- starelih grehih göri v Brdih. Ali ne vidi, kako neprevidno je, ako ,.naprednjaki" govore o zaslarelih grehih, ko oni sami izražajo v ,.Soči" največji strah prod tem, da bi se njihovih ,,mladostnih gre- hov" ne spravljalo v javnost. Tu pome- tajte, tu, revčki blodni! Ves duševni produkt tega dornber- skega dopisnika je toroj le izbruh one- mogle jeze nad iijaskom, kateri je doži- \'(>la naprodna garar Jo/.. Kifeser na Tirolskem. Blagoslovljenje je izvršil s pooblastiloni knezonadskolij- skega Ordinarjala preč. gosp. Ludvik Ku- mar župnik iz Biljane z azistenco doma- čega g. vikarija in č. g. patra Kerubina iz Frančiškanskega samostana na Kosta- njevici. Za to slovesnost so mladeniči in dekleta ter občinarji splob celega vika- rijala rnnogo darovali ter se trudili, da je bila isla z umetnimi ognji, slavoloki, zastavami in drugimi olepšavami krasno dovršena. N a j 1 e p š i p r i z o r je bil pri tiy slovesnosti, ko so iz župnisča v cerkev nesli kip M. B. v lepein sprevodu dekleta v belo obleč(uia — ter so umetni ognji z visokega zvonika pozdravljali lepi spre- vod, in noč v dan spreminjali. Da si je bilo vreme nevgodno, vendar je bilo došlo precej ljudstva ne le domačega ampak tudi iz bliznib dubovnij ter je bil vsak zadovoljen, kedor je bil navzoč: V t !• d i n a j s e s t e in z a u p a n j e v Marijno pomoč! Preincsčenja polkov. — Odslej se voja.skib polkov ne bo v Avstriji več preinescalo jeseni po končanib jesenskib vojaskib vajab, ampak že rneseca aprila. V aprilu leta 1902 se izvrši mnogo pre- meščenj, niej drugim se premesti dra- gonski polk At. 4 iz Dunajskega Novega mesta t Maribor, dragonski polk štev. 5 pa iz Maribora v Dunajsko Novo mesto. Z Dunaja se premestita polka štev. 23. in 26., na Dunaj pa prideta polka žlev. 6. in 72. Premeščenja v aprilu namestu v jeseni so z ozirorn na solsko izobrazbo častniških otrok jako nepraktična, ker bodo tako častniški olroci sredi leta mo- rali izstopiti iz šol. Pruskc markc na Stajcrskcm. — Letos so s(i s pruskimi markami po- nemčevali (potelebili) slovenski otroci v teh-le šolah : Laško, Slatina, Sevnica, Brežice, Konjice, Poberž pri Mariboru, St. llj v Slov. goricab, Marenberg. Sra- mota prodanernu mesu! Istrska dr/elna železnica Trst- Porcd in slovenšiina. — Občini Dolina in Dekani sta, kakor se nam poroča, protestirali pri vladi proti sanio italijan- skiiu napisom na železnici Trst-Poreč. Cudni so ti gospodje Italijani! Zgradijo si v osebno zabavo in na deželne stroške nepotH'bno železnico, slovenski in lirvaški kmet plačaj, a zeh'znica pomagaj vzdr- ževati Ilkcijo o italijanskem značaju Istre. Da vidimo, kaj poreče železniški ministor! Mi se bojimo, da se bo rešitev glasila neugodno, kajti predsednik dotične del- nižke družbe je — glavar G a m p i t e 11 i ! Obüojeu židovski zdravnik. — V Trstu je bil obsojen zdravnik žid dr. Castiglioni na 300 kron globe. Vzrok obsodbe je bil. da je dr. Castiglioni pro- dal žinio iz matracev. na katerih so le- žali škrolulozni otroci v pomor- skem zdravili^ču pod Škednjem. Ni še dolgo, ko se je v Trstu dogodil slučaj, da je zdravnik žid prodaja! glicerin za cepivo. Amerikanskc trie. — Primorslj:a vlada bo oddajala tudi letos v;nograt:..i- kom, ki se nahajajo v kaki po trtni usi okuženi občini, amerikanske trte po zni- žani ceni in brezplačno. Brezplačno dobe oiii, kojim županstvo ali pa župnijski urad potrdi, da so ubožni. Kdor se hoče naročiti na trte. oglasi naj se pri pri- stojnem župansivu ali pa naj pošlje pro- snjo na g. telmicnega voditelja antililok- seričnega oddelka na c. kr. namestništvu v Trstu. Zcinlja se je nsnl'i v petek zju- traj ob 9. in pol uri na železniško progo med Čedažem in Barkovljami. Kmalo na to je prišel dunajski vlak 1721. Isti pa se je, kakor drugi ilal. in dunajski vlaki, moral vrniti v Nabrežino. Zemlja se še usuva in sode po razpoklinab, se jo utegne posuti še precej. Novc /namke. — „Wien. Abend- post" javlja, da se tekom prihodnjega rneseca uvedo nove piseunske znamke po 35 vin., da se s tern olajša 1'rankiranje priporočenih pisem. Pozneje se izdajo tudi zalepke z utisnenimi znamkami po 35 vinarjev. „Xai'odno^ospodarski Vestnik" ima v svoji 9. štev. sledečo zanimivo vsebino: 1. Zakaj je naš trgovski stan za univerzo v Ljubljani? (A. Lavrenčič). 2. Načrt zakona o obrambi proti uma- zani konkurenci. 3. Kranjske deželne fi- nance. Sp. —r. 4. Haznoterosti. Listek, Angelček. Sp. Hado Murnik. 6. Kazsodbe obrtnib sodišč. 7. lzpremembe v trg. in zadružnib registrih na Kranjskem. 8. Tržno poročilo iti tržne cene. 9. Oglasi. ,.Narodnogospodarski Vestnik1' stane za celo leto 8 K posarnezne Atev. 70 vin. — List je izborno urejevan in izvrsten poučnik naSitn trgovskim krogom, radi Cesar ga toplo priporočamo. ,.Ka1oliski Ob/ornik' IV. letošnji zvezek tega vzglednega trimesecnika je izSel in ima sledečo vsebino: Zmisel živ- Ijenja. (Dr. A. Ušeničnik); Protireforma- ! cija na Kranjskem. (Dr. M. Prelesnik); Še nekaj o Ciril-Metodovem obredu. (Dr. Jože Gruden); Apologeticne misli. (Dr. A. USeničnik; IJn ciecle. (F. G. — 1. P.); Slovstvo. Glasnik Leonove družbe. „Kat. Obzornik" stane na leto 5 K, dijakom 2 K. (iasllno drustvo v Radovljici je dobilo dovoljenje da priredi tekom le- tosnjega leta efektno loterijo. Kazposlalo je vec srečk tudi po Goriškem. Ker so dobitki res lepi in ima drustvo veliko Irosknv, prosi vse one, ki ne mislijo kupiti, da jib prej ko rnogoče pošljejo nazaj ker se jib upa še zadnje dni raz- pecati doiuu. Sreckanje se vrsi na Silvestrov dan 31. t. m., veljavne so le one srečke, ki so že pred omenjenim dnevom plačane. Mlekarsko /adrn^o so ustanovili v llrusici pri Podgradu. Načeljuje jej č. gosp. dekan Anton Bogač. Prošnjo za registriranje so že odposlali c. kr. tr- govskemu in pomorskemu sodii5ču v Trstu. Jan Kubelik v Ameriki. — Jan Kubelik gostuje sedaj v Ameriki, kjer so vsi njegovi koncerti razprodani. (iehi v Novem Jorku so 22. t. in. priredili veliko Kubelikovo slavnost, pri kateri je sodo- lovalo 78 čeških društev. Prebivalstvo Rnsijc. — Po naj- novejsem stetju ima Busija 125.668.000 prebivalcev. Mej njimi je bilo pravoslav- nib 87,384.000, katolikov 11,420.000, Mo- bamedancev 13,888 000, židov 5,189.000. protestiintov 3,743.000. Ostali so raznega veroizpovedanja. Prebivalstvo v Nemčlji. — Naj- novejžo statistiko o tern je ravnokar j)ri- občil „Beichsanzeiger". Po tej statistiki je 1. dec. 1900 bilo v Nemčiji 56,367.178 oseb, torej za 4.087.277 več nego pred petimi leti. Katoliško prebivalstvo na Pruskem je narastlo, število protestantov se zmanjšalo. Neiiiski cesar poljub'ja1 T\; \- derseeja. — Pri nemškem dvo:nein '¦ u bi se bila te dni dogodila skoro velika nesreča. Za grol'om Waldk ga o/druvi od lake radovednosli. Nanxlno ^'ospodarstvo. l*oj;oj zpxlnjc ^oiltiosti tlomačih živalij. /godnja godnost ali dozoritev do- mačib /ivalij je preeej nov pojem v ži- vinoroji, toroj mej našimi bralci bolj ali manj neznan. Umoti pa jo pod to besedo laslnosl. nmogih pozlahtnjenili živalij, da n< oliicnjno zgodaj doraslojo in so dado preje porabiti v gospodarstvu, nego drugo. Zgodnja godnosl, je najvee poslodiea do- bre in obilne krmo tor je sicor dolna laslnosl. vendar pa ima nanjo največji v|>Iiv oskrbovanje. Vzroka zgodnje godnosti ne pozna- mo nalanOno : toliko vcrnn, da se pri loin kosti no razvijajo tako moeno, ker so probil.ro strdijo. Važon jo tudi vpliv |ii'ogibanja na zgodnjo dozoritev zlasti pri živini, ki jo redimo za ineso; pri teni se posebno kosti v nogah (zlasti v dol- žino) slabo razvijajo, zato pa je razvoj inobkih delov trnpa Loliko obilnejsi. Vsaj poznale angleške prašiče s širokim tru- pom in kratkimi nogami Ler vseskozi tenkimi kostmi. I'ogoj z,a zgodnjo dozoritev živalij je najpreje skrbno odbiranje takih živalij za pleme, ki so v mladosti posebno hitro rastle, polem obilna in pripravna krma in zgodnje parjenje živalij. Najvecjoga pornona za zgodnjo do- zoritev je roja po odbiranju; v tern smi- ^lu so vspohi vedno veeji, tako da smemo upati, da zgodnja dozorilev ne bo vedno izjorna kot doslej, ampak da postane pra- vilo. Pri živalih je nagnjenje zgodaj do- zoreti zelo razlieno; zato ga pri svoji živini skrbno opazujnio, kar velja posebno za inoške plemonske živali. Drugi važni einilelj je ohilna pri- nierna lirana; ako tu grešimo, zival v rasli zaoslaja in pozno dozori. Zgodnjo paijonje živino ludi po- s|)O.šuj(^ godnosl, toda pri tern moraino l)il.i providni, kajti ako parimo nedorastlo živino, J)odo mladiči promajbni in pre- slahi, pač pa smemo gonili na pr. te(ic<1, ako hočemo jtri njih razviti zgodnjo mlečnosl, sov(!da ludi In ue smomo pre- skoe.ili mojo, k(;r brejosl tolieo sumo za- dr/.uje v razvoju. I'osebno velik je naprodek glede zgodnjo godnosti pri mesni živini. Po- vprečna starost, v kateroj prihajajo dan- danes na trg, se je za polovico znianj- šala. I'rod inanj nego pol stoletjeni je itila navadna starost govedine za na trg :-i do r> let, sodaj je 172 do 2V» let. Ko- s'Lruna so klali preje starega 2 leti in eoz, sodaj jib prodajajo rnesarju z enim letoin in mlajše. Prašiči so pribajali vca- sih pod nož z IS meseci, sedaj z 9 in manj. Co ludi te zi/ali ne dosežejo po- ])i'očne teže živalij nekdanjih let ob easu k Ian ja, vendar imajo tedaj mnogo vecjo tožo nogo so jo dosogle nekdanje živali v isli starosti, Fr. P. v „Nar. Goap." Loterijske številke. 2H ilcc.ciuJjr;!. J.iiic......60 62 17 HI 38 Trsl.......17 22 (i 19 2 I Anton Fon, ! klobučar in gostlničar, ! Semeniška ulica št. 6, i him. l)Oi>,;il.o /alo^u raznovi'slnil) I klobukov [ tor loči v svoji krcnii I pristna <> /.clt1/,- nici n;i. vso kr;ij() Nlrov nnpre.j. N;i z;ihl.cvo |>ošilj;i tmli uzorcc. Cene zmerne. Postrežba poštena. K „JVTarodna Jiskanxa" v Qoriei Jj ulica Vetturini 9. [j Ilijada. | A Povest slov. mladini. h Prosto po Hoinerju ) f\ pripoveduje A ANDREJ KRAGELJ. h S tolmačem važncjših oscbiiili y iinen tor obsega 273 stranij. ( CENA: y 1 K 40 vin., po pošti 20vin. veö. r Vezana v platno 2 kroni, ozi- f] roma 2 kroni 20 vin. fj Dobiva sc v „Nnrodm" Tisknrni" v Gorici, fci pri knjigotržcih Palliclm v Gorici na A Tnivniku, pri Sclnvcntiierju v Ljubljani 9i in Norijann v Kranji. Peter Drašček, trgovec jedilnegablaga v Gorici, Stolna ulica St. 2. Pripomca S(k |). n. obcin- stvn v (Jorici in z ilozo-lo. Prodrija kavino priinoso. sladkor, milo. slaniiio. riž. maslo surovo in kiihano, ! olj(\ moko iz Majdif-evih nilinov in vsc j(istvino. Zalo^a zvoplonk sv. Cirila in JVCetoda. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v Gorici, Stolna ulica St. 2. Prodiija strojc tudi h m\ lodon- f skc ali 1D0SOČ110 k obrokc. Slroji so \z prvili' to vain lor nnjboljže knkovosti Triporoca so slav. r občinslvu. i 4 Priznanje iz kroga velespošt. i domačega ženstva! \ 4 4 4 Gg. Žnideršič & Valenčič < II. Histrica. 4 No clam mnogo na protiravana casnlkarska hvalisanja bla^a, a vcwiclar sem vsled Vasega inseralii poskusila s t(»stoninami Viisc 4 Lvrdke, čotudi skrajno nezaupljivo. ^ Kosnici na Ijubo pa Vam moram izjaviti, da so Vase tosleninc ^ zaros izborne Lor proso^ajo po kakovosti drugfi enake izdelke. 4 Ntv.aupljivost, katoro se imu do testenin drugih tovarn, nika- kor lodaj ikj velja za Vase izdelke. J S spoštovanjem I. Črnajjoj, 4 iiiiiliii;ilelj(iv;i soj)ro^r;i. . Ljubljana Harje, 28. nov. 1901. 4 Prosnja (vrdke: I'roHimo pa./Jlo na naš(> pravc Icslniino, kcr s A. M. A. A. AA A^A. ^„A. JL^. AjA A. A. A. A. AA AA iX, Slrojizii, iioljodelstvo in viiijirstvo. Sivalni stroji vseh sistemov. Stedilne krušne pečiza družine. Sösalke ipoHje) •»o wnrin in \ti\nn