-----    348     -----
Podučne stvari
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.)
196.
Kava v Italiji, Francoskej, Angleškej, Avstrijskej in Nemškej. Njeni prijatelji in neprijatelji.
Na zahod v Evropo je prinesel prvi glas o kavi, kakor smo to že omenili, zdravnik Rauwolf 1582. 1. Za njim je 1591. 1. prvi točoejše popisal samo rastlino Prosper Alpinus, ki je kot zdravnik beneškega konzula v Egiptu živel. V trgovskem svetu so upoznali kavo kot robo najpreje Benečani, ki so na veliko kupčevali z vzhodom. Oai so jo pod konec šestnajstega stoletja prvi prinesli v krščansko Evropo, ali ne za navadno porabo, temveč kot zdravilo. Pietro delia Valle je pisal 1615. 1. s Carjegagrada svojemu prijatelju v Rim, da mu hoče prinesti raznih zanimivih in redkih stvarij, mej drugimi tudi kavo, ki je na Italijanskem do sedaj menda še ne-poznata. Leta 1624 spominjajo, da so Benečani že pripeljali večjo množino kave v Evropo.
Na Francosko je dospela kava okoli polovice sedemnajstega stoletja in to najpreje v Marselj. Neki Merville je prinesel le sem 1644. 1. prvo kavo s svojega pota z Levante. Ker so marseljsKi trgovci mnogo hodili na vzhod, pripeljali so 1660. 1. domov več vreč kave na prodajo. Leta 1671 so odprli kavano v Marselju. Bila je to prva kava na v Francoskej. Tu je imela kava koj borbo. Zdravniki so se vzdignili proti kavi in so skicali v mestno svetovalnico javno sejo. Razglas za te sejo sejo se čuva še dandanes, in bil je spisan kot napoved vojske. Učeni govor doktorja Golomba pa vendar ni Marseljcev prepričal, da je kava škodljiva. Prijatelji kave so zmagali, da si niso znali posebnih razlogov navesti za obrambo kave. Nekateri so trdili, da kava mora biti dobra, ker se turški zove „bon", in ker je doma v srečnej Arabiji.
V Pariz je prinesel 1657. 1. neki Thevenot prvo kavo in je ž njo dvoril svoje znance in prijatelje. No ob vsem tem je bila kava v Parizu vse do 1669.1. dosta
nepoznata. V tem času je poslal turški cesar Mohamed IV. ago Solimaua kot poslanika v Pariz, ki je do 1670. leta živel na dvoru Ljudevita XIV. Soliman je prinesel seboj mnogo kave, in je vsakega, ki je prišel obiskat ga, podvoril 8 kavo. Gospojam je dajal kavo na poklon in jih podučil, kako jo imajo pripravljati. Ko se je v Carjigrad povrnil, podpiral je trgoviuo s kavo, da je ue bi pariškim gospojam znaujkalo. Ko je Soliman odšel s Pariza, niso imeli več hiše, kamor bi hodili na kave, zato jim je Armenec Pascal odprl 1672. 1. prvo kavano. Nekaj let pozneje je odprl Sicilijanec Procope drugo kavano, katera še dandanes v Parizu postOji in se imenuje „Cafe Procope." Parižani so se brzo privadili kave, tako da so jo začeli že po ulicah prodajati. Najodličnejse gospoje so obstajale s kočijo pred kavano, da 8 srebrne posode izpijo porcijo kave. Najglasovitejši učenjaki so zahajali v nCafe Procope", in so ondi javno čitali svoje spise. To je goste bol^e in bolje v kavano vleklo in tako je kava zavladala celim Parizom.
Na Angleško je dospela prva kava 1652. 1. Trgovec Edwardsf ki je mnogo po Levantu potoval, pripeljal je omenjenega l.ta v London več vreč kave. Seboj je pripeljal tudi grško robinjo, ki je znala kavo kuhati. Ko so prijatelji in znanci to izvedeli, imel jih je vedno polno hišo. Prepogosti obiski so mu bili naposled nadležni, in da temu konec naredi, omoži robinjo in uredi jej prvo kavano v Londonu. Prav na tistem mestu stoji dandanes „Virgiuia Caffeehouse." V nekih londonskih novinah 1657. 1. nahajemo nastopni oglas: „V Bartho-lomew-Lane se dobiva pijača, kava nazivana, in to zjutraj in ob treh popoludne." Angleški zakoni spominjajo že 1660. 1. kave, in tudi davka na prodajo kave. Leta 1662 je dal Karol II. pozapreti vse kavane, češ, da samo sumljivi ljudje imajo kavane, in da ta svet kraljevsko vlado graja ter s tem narod buni in vznemirja. Komaj je preteklo nekaj dnij, pa je kralj moral prepoved preklicati, ker so se kavopivci hoteli pobuniti.
Na Dunaju so odprli prvo kavaio 1683. 1. Ko so Turki obsedali Dunaj, pokazoval je Poljak Kolšicki posebno junaštvo, in je zarobil Turkom tudi vrečo kave. V to ime so mu dovolili, da sme na Dunaji odpreti kavano. Koncem sedemnajstega in početkom osemnajstega stoletja so imela vsa večja mesta v Evropi svoje kavane. S početka so pili kavo kaj pak samo odličnejši in bogatejši stanovi, pod konec osemnajstega stoletja pa se je jela kava širiti tudi mej kmeti. Mnogim to ni bilo po volji, in zato je poglavarstvo v Ravensburgu dalo 1766. 1. bobnati. da bode vsak moral plačati pet goldinarjev globe, ki bode kavo pil, ali prodajal. V Pruskej je hotel Friderik 1681. 1. prosto ljudstvo odvrniti od kave. Odredil je, da država prevzeme prodajo kave. Samo plemiči, duhovniki in višji uradniki so dobivali pismeno dovoljenje, da smejo sami kavo žgati, dočim je ostali svet moral od države za visoko ceno kupovati že sežgano kavo.
Hanoveranskemu izbornemu knezu Juriju III. tudi n: bilo po volji, da mu ljudje na kmetih po kavi gledajo. Zato )e 1781. 1. zabranil na Kmetih kavo prodajati. In da bi jo tudi po mestih samo imovitejši ljudje pili, odredil je, da je nobeden ni mogel manj kupiti kakor jeden funt. Friderik, vladar hesenski, prepovedal je v svojem oblastvu vsako prodajo kave, prelomiteljem zapovedi te pa je zagrozil sto tolarjev globe.
Najhuje pa so rohneli proti kavi zdravniki. Zatrjevali so, d t je kava gotov strup, ki polagoma in na tihem človeka ubija. Navajali so grozne posledice, ki jih kava ima, in prerokovali so, da se bode ljudstvo s časom t)d kave izrodilo. In te pretnje so morda vzrok, da je pozneje v Angleškej čaj kavo izrinil. No bilo je tudi mej zdravniki dosta prijateljev kave, kateri so vsa mogoča in nemogoča dobra svojstva kavi pripisavali. Ne pretnje, ne prepovedi niso mogle kave ustaviti na njenem potu po svetu. Ona se je danes udomačila po mestih in vaseh, kovo pijo najodličuejši in najnižji stanovi. V mnogih krajih je postala kava delavcem, zlasti v tvor-nicah, glavna hrana, dasi v samej kavi ni gotovo nikake redilnosti temveč jo dobiva z dodavanjem mleka, sla-dora in kruha. Ko je 1817. in 1847. 1. uastala v Evropi velika draginja, bila je kava najcenejša hrana, in četudi ni nasitila ljudij, vendar je tisoče in tisoče smrti otela. Ženski svet si je pnbljubil kavo poglavito radi tega, ker ona duha oživlja a vendar ne opija. In tudi pri možakih so opazili, da je velik kavopivec redkokedaj pijanec. Ni dvojbe, da bi to bil velik blagor, ako bi prosto ljudstvo zamenilo žgane pijače s kavo.
(Dalje prihodnjič.)
-----    349   ------