StN. 14i Velja po poŠti: sa telo leto naprej K 26'— sa pol leta „ „ 13'— sa četrt leta „ „ 6'50 «a en meset „ » 2'20 V upravniStvu: /M telo leto naprej K 22 40 ta pol leta H >1 1V20 /.j letrt leta „ „ S'60 >.a en meset „ „ 1-go ''■» poSilj. na dom 20 h na mesec "nsamezne itev). 10 h, » Mileni,tspnnedeileH, dne ll junlin 1908. leto xxx«i. Inserati: Cnostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 k za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za vež ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-davljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pel 6. url popoldne. Uredništvo le v ulicah 5t. 2 (vhot! cez ____U!__1 dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi sr • c vračajo: notrankirana pisma se ne sprejemajo. CJredniSkega telefona Stev. 74. UpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — —----Vsprejema naročnino, inseraie (st reki am aci je. UpravniSkega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 6 strani. Resni čas!. Več dogodkov v zadnjih dneh kaže enoteristo smer, izraža enoteristo misel: izpodriniti Avstrijo na Balkanu in osamiti Nemčijo, da ne bi mogla Avstrije ščititi. Prvo znamenje te vrste je bii sestanek angleškega kralja in ruskega carja v Revalu. Postavila sta novi reformni program za Makedonijo in baje so ga razun Nemčije že vse velesile — tudi Avstrija odobrile. Seveda, program sam na sebi ne kaže nobenega nasprotstva ne do te nc do one države in je sestavljen v znanem di-plomaškcm slogu, ki je napol laž, napol resnica. Dejstvo pa je, da nastopata zdaj namesto Avstrije-Rusije-Nemčije kot vo-divni velesili na Balkanu Anglija-Rusija. Francoska in Italija brezdvomno podpirate to konstelacijo, slednja bolj v ozadju. Drugo znamenje je govor cesarja Viljema na doberiškem vežbališšču. Da je Vijem res ostro govoril in dal zlasti Francoski — katere seveda ni imenoval — po-duhati smodnika, dokazuje to, da je »Kol-nisehe Zeitung«, ki ima zvezo z diploma-škimi krogi, to vest potrdila in da je Bii-lowovo glasilo »Norddeutsche Allgcmeine Zeitung« le nekaj odstavkov, cesarjevega govora dementiralo, povrhtega pa se je dementi zakasnil za celi teden. Medtem so vsi inozemski listi na široko komentirali Viljema. Značilno je to, da so francoski listi zelo ponižno odgovarjali; polvladni Journal« je cesarja celo toplo zagovarjal. Izvajanja »Journalova« se nekako tako-le glase: Zakaj ne bi nemški cesar svojim generalom tako govoril kakor se spodobi, da vojak govori nasproti vojaku? Res, da prisrčno sporazumljenje med Anglijo in Francijo na eni, pogodba med Rusijo in Angleško na drugi strani nimata nobenega agresivnega značaja in hočeta svetovni mir le utrditi, dejstvo je, da je mnogo uglednih listov vso stvar tako komentirajo, kakor bi vse to imelo namen Nemčijo csamiti. Sicer pa je Viljem le dejal: »Ce bo kdo hotel Nemčjo ponižati, se bo vedela braniti«. Zanimiv je tudi komentar »Eclaira«. Očita kralju Edvardu, da preveč povdarja in naglaša svojo politiko, da ji namenoma daje protinemško smer. Nemčija se zadnji čas zelo premaguje, toda kmalu utegne počiti. Angliji se je posrečilo pripraviti diplomate v Carigradu do tega, da se snidejo h konferenci — ta konferenca lahko izbije sodu dno. Znano je namreč, da je nemški poslanik v Carigradu baron Marschall odločno nasproten angleški politiki. Najbolj značilno je seveda, kar piše 20. t. m. »Norddeutsche Allgemeine Zeitung«, glasilo državnega kanclerja. Tu je vsaka beseda dobro pretehtana. Naprej konstatira vladni list. da se v resnici bližajo resni časi, ker bodo diplomati v kratkem času udarili skupaj. (Nemčija namreč še ni odobrila angleško-ruskega dogovora glede na reforme v Makedoniji.) V tem času pa izvestni hujskači delajo mrzlično na to, da položaj še bolj potenme in otežijo. Porabili so govor cesarjev v Doberi-tzu. da hujskajo. Cesar pa v Dobentzu ni govoril o politiki, temveč samo o vojaških zadevah. Zlasti ni res, da bi bil dejal, da »nekdo« hoče Nemčijo izolirati, res pa je, da je cesar le povdarjal, kako mora armada. zvesta duhu Friderika Velikega, biti vendo pripravljena. Nemški vojaki ne nosijo na svojih čepicah reka: »Da pacem. Domine, iu diebus nostris«, temveč se zavedajo svoje moči. Tretje znamenje: V Srbiji delajo na to, da postane šef novega kabineta gospod Milanovič, poslanik v Rimu. Ce nc postane šef, pa gotovo prevzame ministrstvo za zunanje zadeve. Milanovič je zaupnik italijanskega kralja Viktorja Emanuela. Oba delata na to, da se sprijaznijo Srbija, Crnagora, Bolgarija in Rumunija. Italija je na tem seveda močno interesirana, ker je položila mnogo kapitala v novi železniški načrt Donava - Adria. ki pa ni mogoč brez soglasja med imenovanimi balkanskimi dižavami. Milanovič bo brezdvoma zasledoval politiko v tej smeri. V kratkem obišče bolgarska pristanišča rusko brodovje. To je opomin Srbiji, da začne Bolgariji prijazno politiko. In res novi an-gleško-ruski reformni progi am za Makedonijo temelji na medsebojnem sporazumu treh balkanskih držav. Železnica Donava-Adrija dejansko nič drugega nc pomeni kot oslabljenje vpliva Avstro-Ogrskc. V Srbiji bodo zdaj šii po tej poti v Bolgariji tudi ie Rumunija se nas šc drži. Bodočnost je torej temna in negotova. Nova politiška konstelacija je naravnost naperjena proti Nemčiji, posredno pa proti Avstriji, če ne celo v prvi vrsti! Naša diplomacija mora hladnokrvno opazovati razvoj ui se pripraviti, če ne bo kmalu žela, kar .ie sejala nesrečna protislovanska politika Goluhovskega. ttooelšd politična poročila. Konec štrajka praških nemških tehnikov. Praga, 22. junija. Slušatelji nemške tehnike so sklenili, da prenehajo štraj-kati. Danes so na praški nemški tehniki zopet napovedana predavanja. Praški nemški radikalci za nadaljni štrajk. Praga, 22. junija. Nemški radikalni vseučiliščniki so izjavili nezaupnico osrednjemu štrajkujočemu odboru, ki je sklenil, naj se konča štrajk. Člani osrednjega štrajkarskega odbora so zato odstopili. Nemški radikalni vseučiliščniki hočejo naprej štrajkati in pijančevati. Praški kardinal Skrbensky proti Wahr-mtindu. Praga, 22. junija. »Cech« poroča, da je praški kardinal nadškof Skrbensky dvakrat protestiral proti Wahrmundove-mu imenovanju na praškem vseučilišču. Posredoval je brezuspešno tudi nuncij. VVahrmund proti štrajku. I n o m o s t, 22. junija. Na shodu ino-inoškega svobodomiselnega dijaštva je govoril i udi Wahrmund, ki je odločno nagovarjal dijake, naj opuste štrajk, ker zanj ni več pravega povoda. Dijaki so pa na-glašali , da jih je svojčas pozival, naj se bore proti klerikalizmu, ker hoče ostati v Inomostu. Drugi govorniki so naglašali, da se je udal VVahrmund razmeram. Vseučiliščniki pa hočejo nadaljevati boj za svobodomiselstvo in za svobodo. Walir-mund je videl, da ničesar ne opravi in je uevoljen zapustil dvorano. Dijaki so sklenili. da nadalje štrajkajo in preprečijo z demonstracijami morebitna predavanja. Dijaštvo c. kr. akademije obrazoviiih umetnosti. Dunaj, 22. junija. Dijaštvo c. kr. akademije obrazoviiih umetnosti je 19. t. m. v skupni seji glede zavzetja nadaljne-ga stališča v vprašanju stavkujočih viso-košolcev odobrilo ukrepe zbranih rektorjev ter poslalo rektorju Sigismundu l/Allemandii izjavo, v kateri naglašajo svojo solidarnost. Le-ta korak utemeljujejo na okolnost, da se umetniško dijaštvo nahaja na čisto drugačnem stališču ka- LISTEK. M dni u Jafi. i. Mirno je plaval Kastore, parnik avstrijskega Lojda, ob vzhodnji strani sredozemskega morja. Ni bila velika ta la-dija, cenjena samo na 1839 ton, toda kakor nalašč za hitro vožnjo. Seveda le pri lepem vremenu. V viharju ne bi rad bival v njenih ozkih prostorih, ker bi jo valovi prehudo zaganjali semintja. Popotnih tovarišev je bilo dovolj. Posebno pozornost jc vzbujalo kakih dvajset duhovnov iz Mehike s svojim škofom na čelu. Pripeljali so se iz Amerike do francoskega pristanišča Havre. Od tu so se obrnili čez Pariz v Lurd in naprej v Rim. Iz Rima so se peljali po železnici do spodnje - italijanskega mesta Brindisi ter vstopili v parnik, ki je z nami priplul iz I rsta. Sedaj so namenjeni v Jeruzalem, bodo torej z enim samim popotovanjem pregledali silno veliko sveta. Bili so bolj temne barve in zaraščeni. Ker nosijo na Jutrovem vsi duhovniki brke, živiš lahko tudi ti po ondotnem običaju. Kdo pa naj bi imel na tako dolgi poti še to skrb, da bi iskal brivca? Le škof, lep mlad mož kakih 35 let star, je bil obrit. Sinoči smo se odpeljali s paruikom Kastore iz Bejruta, glavnega mesta Sirije. Danes proti jutru smo v rudečkasti zarji gledali goro Karmel, okoli sedmih pa se je že začela kazati saronska planjava in ob njenem južnem koncu stoječe mesto Jafa. Vedno jasnejši so postajali obrisi suhe zemlje. Bližali srno se sveti deželi. Škof ie vzel v roko knjigo in .ie molil iz nje litanije vseh svetnikov. Spominjali smo se očakov in prerokov, ki so živeli v krajih, kamor smo bili namenjeni. V duhu smo gledali Mater božjo in sv. Jožefa, apostole in učence, ki so spremljevali Zveličana po Judeji, Samariji in Galileji Ko je prišel škof do besedi: »Po svojem rojstvu, po svojem križu in trpljenju, po svoji svoji smrti in svojem vstajenju« — tedaj nam je stopil pred oči Gospod sani, ki jc hodil po tej deželi. Kastore je začel voziti bolj počasi in je slednjič obstal precej daleč od Jafe. To je tisto glasovito mesto, kjer se kaže na sijajen način turška zanikrnost. Parniki namreč ne morejo voziti do nabrežja, temveč sc vstavljajo zunaj na morju. Mogočne skale, ki zijajo kakor pošasti iz vode, zabranjujejo ladijam dostop do mestnega obližja, zato se morajo ljudje in blago v čolnih prepeljavati na suho. Ako je morje razburjeno, pa tudi čolni ne morejo vzdr-žavati zveze med parniki in suho zemljo in tedaj sploh ui mogoče priti v Jafo Brez nezgode so nas spravili v čolne j in iz čolnov na obrežje. Ker sem bii sam. i mi je najbolj kazalo, da sem se poprijel I Mehikancev, posebno zato, ker so se vedli jako prijazno do mene, niini neznanega človeka. Tu imam priliko povedati, da sem bil prav slabo organiziran. Dandanes skrbe za popotnike takozvani komiteji, ki jim določujejo železniške vlake, ladije, tija-karje, hrano, stanovanje, postrežbo, sploh vse, kar se potrebuje na potu. Samo vstajati, umivati in oblačiti se morajo sami. Tudi v postelj jih nihče ne poklada, vse drugo oskrbuje podjetnik. Za mene se ni brigala živa duša. Sani sem moral študirati vozne rede, paziti na odhod vlakov in ladij, sam nositi prtljago itd. Hodil sem okoli kakor izgubljenec, delal, kakor se mi je poljubilo ali kakor ic bolje kazalo, danes tako. jutri drugače ter se redu pokoril le takrat, ko sem se mu moral pokoriti. Sam, toda prav zato prost, neodvisen, srečen. Prva pot nas je peljala v latinsko gostišče. I u dobi romar za primerno odškodnino stanovanje in hrano ter izve vse, kar mu je treba vedeti na potovanju. Oskrbniki gostišča so frančiškani raznih narodnosti. Popotnik najde med njimi že kakega patra ali fratra, da se pogovori z njim v svojem jeziku. Mehikanci govorijo španščino in kmalu so dobili španskega iran- kor pa drugi visokošolci, ter da nima umetnost s politiko nikakega stika. Predavanja se prično danes. Inomoški svobodomiselni študent štrajka naprej. I n o ni ost. 22. junija. Inomoški svobodomiselni študent je sklenil, da štrajka naprej, dasi je opustil štrajk praški in krakovski vseučiliščnik. Inornoščani so pozvali svoje dunajske, graške, brivske, Iju-benske in druge svobodomiselne zaupnike, naj vztrajajo v generalnem štrajku. Naglašajo, da se ne potegujejo za osebe, marveč za svobodo vseučilišč. Nemško narodno dijaštvfl proti štrajku. Dunaj, 22. junija. Včeraj popoldne so zborovali zastopniki nemško-narodne-ga dijaštva. Shod je pozval inomoško svobodomiselno dijaštvo, naj preneha štrajkati. Sklenili so tudi delati na to, da se še danes nemoteno otvori dunajsko vseučilišče in da se prične redno predavati. Grofi Potočki postanejo knezi. Lvov, 22. junija. »Slo\vo Polskie« poroča, da postane povodom vladarjevega jubileja knez grof Roman Potočki, kakor tudi potomci grofa Andreja Potockega. Prizna se jim tudi enakovrednost z vladarskimi rodbinami. Uradne predsedstvene postaje pri čeških sodiščih. Praga, 22. junija. Češki listi poročajo, da ustanove pri okrožnih sodiščih na Češkem predsedstvene postaje, ki bodo morale prestaviti v nemščino češke vloge, če se kako sodišče brani sprejemati češke vloge. Zborovanje poljskih Sokolov v Prusiji prepovedano. P o z n a n j, 22. junija. Ker je prepovedala pruska vlada zborovanje pruskih Sokolov, se vrši zborovanje v gališkem obmejnem mestu Szczakovo. Vseslovanski dijaški shod, Kramarjeva in Hribarjeva obsodba. P r a g a. 22. junija. Včeraj so se zbrali zastopniki slovanskega dijaštva, da do-vrše priprave za vseslovanski dijaški shod, ki se vrši v Pragi ?5. iu 2b t. m. in da se določi shodu program. Več govornikov m.glaša, da se gre dijaštvu za kulturno in napredno idejo, zato naj se izloči iz razprav političen panslavizem. Posamez- | čiškana za tolmača. Hodili smo semintja, i vendar danes ni bilo veliko zanimanja za i Jafo, ker je vsak želel priti prejkoprej v Jeruzalem. Ob dveh popoldne sta odšla iz Jafe dva vlaka drug za drugim proti svetemu mestu iu ob šestih zvečer smo bili žc tam. Blagroval sem samega sebe in Meksikance, da smo srečno dospeli na Sijem. Pogum in vstrajnost ne ostaneta brez plačila. II. Ne boni opisoval krajev svete dežele, ker so bili že mnogokrat opisani. Čitatelja bi rad seznanil z Jafo, kjer sem se moral slučajno muditi pet dni. Pozneje povem, zakaj. Danes sem se poslovil od Jeruzalema. Na ondotnem kolodvoru, ki je oddaljen skoro pol ure od mesta, je bilo vse polno ljudstva. Sami ruski mužiki pod vodstvom nekega Črnogorca, opravljenega v narodni noši. Prostor se je dobil samo še v prvem razredu, zato sem moral vzeti vozovnico prvega razreda in dati zanjo do Jafe N kroti iu 4(1 h. Prav taka gnječa, rekel bi še hujša, je bila v Jafi. Tu so pritisnili na kolodvor arabski fakini v svojih fesih, turbanih in krilih ter se vsiljevali romarjem za postrežbo. Zdelo se je, kakor da bi prežala na popotnike vsa jafska mularija. Kdor ni trdno držal kovčega, imel ga je hitro arabski nosač v roki. da bi boli gotovo kaj za- ni govorniki ostro govore proti Ur. Kra-iiiafcvcinu popotovanju v Peterburg Poljak Poezko\vski izjavlja, da dr. Kratnar ne propagira nobene nove ideje, marveč je potoval v Peterburg kot Kommis voya-geur s starini panslavističnim programom. Očita Kramaru. da je obiskal zgolj Stoly-pina in Skaloua, dasi je znal, da ne obstoja spor med ruskim in poljskim narodom. Ruskega ljudstva ne reprezentirata luska gosudarstvena duma in Stolypin. Ce je hotel res propagirati Kramar kulturno solidarnost med Slovani, moral bi iti h Gor-kemu. Predsednik slovenskega akademič-nega društva »Adria«, Pričnik, je izjavil, da zahteva pravi razvoj Jugoslovanov, da opuste veliko-srbsko in veliko-hrvaško misel. Delati se mora, da prenehajo verski spori med Hrvati in Srbi in da se odpravi eirilica. Zastopnik bolgarskega dijaštva, Lukaš, pravi, da je stari panslavizem v Bolgariji nepriljubljen od leta 1878., ko je poizkusila Rusija, da napravi iz Bolgarije rusko donavsko gubernijo. Ruski inženir Vazilij Struk kritikuje Kramafovo postopanje v Peterburgu, nakar so odobrili besedilo resolucij, ki jih predlože kongresu. Pšice, ki so jih streljali na KramaPa, zadevajo seveda tudi Hribarja, ki je romal ž njim v Peterburg. Varšavske obsodbe. Varšava, 22. junija. Vojno sodišče je obsodilo na vešala osem udeležencev napada na radomskega policijskega komisarja, med njimi dve deklici, zaradi napada na gubernatorja Skalona. Usmrtili so dva socialista, ki sta se udeležila napada na blagajno visiske železnice v Varšavi. Dnevne novice. i- Trgovska šola. Rešitev slovenske trgovske šole je obležala v učnem ministrstvu. kjer menda nimajo za nič drugega časa. kakor za same Wahrmundijade. Zato tudi ni mogoče to jesen že otvoriti slovenske trgovske šole, kakor je bilo sklenjeno. Deželni odbor kranjski je pa sklenil to zadevo z vso močjo pospešiti. Zato je designiral deželni odbor kot začasnega ravnatelja trgovske šole profesorja Bogu-mila Remca, kateremu bo izposloval dopust za potrebne priprave. Takoj s 1. novembrom letošnjega leta pa se otvori pripravljalni tečaj za slovensko trgovsko šolo. — -j- Zdravstveno okrožje kamniško. Deželni odbor je imenoval v zdravstveno okrožje kamniško kot svojega zastopnika gosp. Ivana Žargi, trgovca v Kamniku. + Pletarska razstava v Radovljici. Včeraj je bila v Radovljici otvorjena pletarska razstava. V imenu deželnega predsednika je otvoril razstavo g. okr. glavar pl. Detela, nato je govoril g. deželni glavar Šuklje o povzdigi domače obrti in ča-stital prirediteljem razstave, g. Fajdigi in pletarskemu učitelju g. Patiku. Ogledala sta si razstavo tudi g. deželni odbornik dr. Lampe in predsednik društva za promet tujcev, g. dr. V. Krisper. Razstava je jako lična in vredna, da se jo ogleda. Od radovljiškega občinstva razen gosp. dekana Novaka, uradnikov c. kr. glavarstva in nekaj drugih gospodov, nismo videli ni-česa, kar je naredilo za mesto klavern vtisek. Čudno je bilo, da se župan in deželni poslanec dr. Vilfan ni dal videti. Njemu je menda »vuršt« vsa druga industrija, da le njegova dobro teče. Mesto da bi se brigal za prospeh domačega ljudstva, rajši zvečer čuke kliče. Radovljica, slabo služil. In to kričanje! Mi srednji Evropci se znatno mirno pogovarjati in se razburjamo le iz posebnega vzroka. Drugače je na Jutrovem. Majhnega povoda je treba in Arabec začne vpiti in kazati svoje bele zobe, kakor bi mu šlo za življenje. Fakini so se tudi pretepali in pulili drug drugemu popotno prtljago iz rok tako dolgo, da je zmagal močnejši. Nekateri pa niso bili zadovoljni samo z enim kovčegom, hoteli so jih imeti kar od treh, štirih romarjev skupaj. Občudovati mora človek moč teh ljudi, ki se ne ustrašijo nobene teže, da se le več dobi. Zapomnil sem si posebno enega, ki ni bil več mlad, pa se je vendar otovoril s pezo, ki bi jo imela kamela dovolj nesti. Vsaj meni se je videl tako imeniten, da moram nekoliko več povedati o njem. Vnanjost ga je izdajala, da bi znal imeti kakih 40 let. Postave ni bil velike, toda širokih pleč in močnih kosti. Obraz je kazal zatemnelo barvo, vse drugo na obrazu (lasje, brada in oči) je bilo črno. Se večje zanimanje je vzbujala njegova obleka. Na glavi seveda fes s turbanom, oboje do skrajnosti oguljeno. Široke hlače, nekdaj menda višnjeve, so sedaj obrabljene in razparane, da visijo cunje od njih. Večje luknje so pokrite z novimi višnjevimi zaplatami, da se kaže starost obleke še bolj si izbrala! Prirediteljem razstave pa ča-stitamo iu kličemo: Vrlo naprej! h Liberalen konventikel na Jesenicah. Dan 23. maja letošnjega leta je bil za Jesenice silno imeniten. Priguncale so se na Jesenice sledeče liberalne kapacitete: liberalni feldpater in župnik na ljubljanskem Gradu in partibus infidelium, Berce, slavnoznani reorganizator liberalne stranke, dr. Žerjav, kranjskogorski dr. Tičar in ondotni adjunkt Prevc, neki davčni uradnik iz Kranjske gore, lesni trgovec Zupan iz Dovjega, trgovec Polde Zore z Javornika, (ki prav rad jemlje denar kr-ščansko-soeialnih delavcev in drugih pristašev S. L. S.)., potem nadučitelj z Brez-nice in nadučitelj iz Rateč. In imeli so u veljaki strogo zaupen posvet, kako bi ubili »klerikalnega zmaja« v gor. dolini. Posebno se je odlikoval pri ubijanju »zmaja« deželni uslužbenec dr. Tičar. — Kar naenkrat pa se je v lepi družbi nekaj pokvarilo. Med nje je namreč prišel tudi občinski ge-rent jeseniški, vrli gosp. Cebulj. Ta je nekaj časa poslušal, potem pa vstal in zbranim liberalnim svetnikom, in osobito liberalnemu feldpatru Bereetu, povedal, da jim ni treba prav nič več na Jesenice hoditi zgago delat. — Moško jim je povedal, da je pristaš S. L. S„ in da naj gredo gospodje s svojimi nauki kamor hočejo, Jesenice pa da naj v miru puste. Dolgi nosovi ____ Na to so sklenili, da bodo odslej le drugod brskali, Jesenice pa v miru pustili. Liberalne knjižnice hočejo napraviti po celi gorenjski dolini, izvzeinši Jesenice. Druge, nesreče ni bilo. — Somišljenike v gorenjski dolini pa opozarjamo na liberalno rovanje. Pa tudi drugod se pojavljajo ti liberalni agenti. Brce se je od tistega časa pojavil že na Dobrni pri Kropi, kjer hočejo pri Pogačniku ustvariti nekak liberalni hauptkvartir. Kako je Drav-Ije žegnal, smo že poročali. -j- Slavnosti na Vrhniki se na praznik sv. Petra in Pavla prihodnji ponedeljek udeleže: I. »Slovenska krščansko-social-na zveza« z zastavo in telovadnim odsekom. — 2. Pevsko društvo »Ljubljana« z zastavo. — 3. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov iz Ljubljane z zastavo. 4. Društvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani. — 5. »Katoliško društvo za delavke v Ljubljani« z zastavo. — 6. »Katoliško mladeniško društvo v Ljubljani« z zastavo. — 7. »Katoliško slovensko izobraževalno društvo« v Mekinjah z zastavo. 8. »Katoliško slovensko izobraževalno društvo« v Horjulu. Tudi mnogo drugih društev je obljubilo udeležbo pri tej lepi slavnosti. Pričakujemo, da nam društva takoj javijo svojo udeležbo. + Liberalna agitacija na Gorenjskem. V »Gorenjcu« se je spravil neki »Začasni odbor kmečke stranke« nato, da je pričel zbirati liberalni »Kmečki sklad«. Denar se bo pošiljal Francetu Ahlintt v Cerklje. Ob-Ijubujejo tudi brezplačno pravno varstvo, katero bo dajal — Babčev Jožef Jenko. Kakor se vidi, hočejo liberalni agitatorji biti plačani. + Shod slovanskega dijaštva v Pragi se bo vseeno vršil, in sicer od 24. do 30. t. m. Razpravljalo se bo o kulturnih, šolskih in organizatornih vprašanjih. + Pravila »Zveze slovanskega uči-teljstva v Avstriji« je vlada vzela na znanje. Ustanovni zbor bo v Pragi na shodu slovanskega učiteljstva, ki sc ga udeleže zastopniki slovanskega učiteljstva. + Osebna vest. Deželni predsednik baron Teodor Schwarz se je podal za nekoliko časa v morsko kopališče Portorose v Istri. sijajno. Sredi prs je imel mož v srajoi vdelan napis »Terra santa«, ki opozarja tujca, da je ta nosač določen romarjem v sveto deželo. Mlajši fakini so kazali nekak rešpekt pred njim in poznalo se je, da je on prvak med njimi, izročili smo mu več kosov prtljage, ki jo je vso skupaj zvezal z vrvjo tako, da si je vrv pritrdil čez čelo in da so mu kovčegi viseli po hrbtu navzdol. Skušnja ga je izučila, da se moči lahko razdelc in da ima tudi glava važno vlogo pri prenašanju teže. Dostaviti pa moram še nekaj častnega o našem tovorniku. Izvedel sem, da kljub svoji zanemarjeni vnanjosti ni samo močan, ampak tudi zanesljiv in pošten človek. Zato ima tudi v latinskem gostišču dober zaslužek. Poprej omejeni Črnogorec, ki je govoril poleg srbskega in ruskega tudi turški jezik, je korakal s trumo svojih kmetov naravnost v rusko gostišče. Gledal sem te močne postave in premišljeval, kako mora biti težka njih siva suknena obleka v tej vročini. Vrh vsega so imeli še visoke škornje na nogah in nekateri kosmate kučme na glavah. Ko so šli od doma, je bilo na Ruskem seveda še mraz, v Jafi pa je pripekalo solnce, kakor morebiti nikoli nc peče v njih domovini. Go- + Železnica Kranj-Tržlč je dograjena ter bo otvorjena 5. julija. Danes ob 8. uri 20 minut je odšel iz Kranja poskusni vlak. Tudi osobje je danes prišlo na svoja mesta. + Slovanska turistiška zveza«. Predsednik »Slovanskega kluba« v Pragi, dr. Vratislav Cerny, je sprožil misel, naj se osnuje »Slovanska turistiška zveza«. + Deželnozborske volitve za Istro so razpisane in sicer voli: splošni volivni razred dne 25. oktobra t. 1., kmečke občine 30. oktobra in mesta in trgi ter obrt-nijski kraji dne 4. novembra, trgovska in obrtna zbornica dne 9. novembra in veliko realno posestvo dne 10. novembra. + Izprememba v posesti. Josip Verbič je prodal svoja posestva pri Bistri poleg Vrhnike Antonu Kobi z Brega pri Borovnici za 180.000 kron . + Naklas — Naklo. Napisi na novi tržiški železnici so nemško-slovenski. Oj, ti mila domovina! — Južnoavstrijska zbornica inženirjev se je ustanovila v Trstu. Njen delokrog obsega tudi Kranjsko. — Ogromen požar preprečen. Iz Sodražice pišejo: Dne 20. t. m. je našim gozdom pretila velika nevarnost. Sel nam je v naglem teku sporočil, da je požar v gozdni parceli »Suhi vrh«, ki je last g. Iv. Sega. Kakor jc že znano, sodraška požarna bramba ni med zadnjimi in pri omenjeni priliki je bila večina moštva z orodjem v trenotku na nogah. Pridružilo se ji je tudi mnogo bližnjih sosedov. Le tako pomnoženi sili je bilo mogoče požar omejiti pozno v noč. Kljub temu bi se dala škoda oceniti na 700 K. Ce bi ne bila prihitela požarna bramba v kratkem na lice mesta, nastal bi v taki suši ogromen požar, kakor tudi velikanska škoda, ki se ne bi dala preceniti. Po tako požrtvovalnem delu gre vsem navzočim, imenoma požarni hrambi in njenemu načelniku, vse priznanje in iskrena zahvala. Kako jc požar nastal. šc ni dognano. — Novice iz Mirne. Pri procesiji sv. Rešnjega Telesa so ostala okna nekaterih gg. inženirjev od gradbe nove železnice nerazsvetljena . G. Uršiču ne bi ljudje zamerili, 'ker je protestant, drugi pa so katoličani. Opazile pa so se tudi častne izjeme. — Občinska volitev v prvem razredu se bo vršila dne 1. julija t. I. Zopetni rekurz gdč. Mile Mazgon se je zopet zavrnil, istotako pa črtal g. vpokojeni nadučitelj Grčar. — Stara šola na Mirni se je dne 20. t. m. dražbenim potoni prodala za 11 tisoč kron. Kupil jo je g. Matija Marin, tukajšnji sedlar. Kupnina je namenjena za poplačilo dolga nove šole. — Požar. Opoldne 20. t. m. zgorelo je vse poslopje J. Korena, po domače Ka-šteneker, v Lokovici. Vsled suše bila so vsa poslopja takoj v plamenu. Smrtno ranjen ie !91etni posestnika sin, kateri je že s svetimi zakramenti previden. Mati, katera je bila v kleti, se ni mogla rešiti; podvezniia se je pod kad, da bi je dim ne zadušil, in tu čakala smrti. Sigurno bi bila zgorela, če bi ne bil Jože Rotnik iz Druž-mirja z dvema fantoma, ne meneč se za nevarnost pogina, skočil v klet in že iz žerjavice potegnil v smrtni nevarnosti nahajajoče se ženske. Ta čin nevstrašenosti občeznanega krščanskega mladeniča ni prehvaliti. in merodajni faktorji bi storil i-dolžnost, ako se ta hrabri in nevstrašeni mladenič odlikuje. Zgorela je tudi živina in svinje ter vsi pridelki sena. — Prostovoljni gasilni društvi Žiri in Dobračeva priredita slavnost 60-letnega jubileja presvetlega cesarja dne 28. t. m. tovo niso mislili, da je južno solnce že meseca aprila tako radodarno. IU. V frančiškanskem samostanu v Jafi sem dobil sobo z razgledom na morje. Stanovanje je bilo priprosto, sestoječe iz postelje, umivalniku, mize in dveh stolov. Telesni napor in množica raznih vtiskov sta me utrudila, da sem šel včeraj še pred nočjo k počitku. Mučile so me težke sanje iu mi kazale čudne slike; kadar sem se pa zbudil, čulo se je lajanje psov in mačjcino mijavkanje. Zjutraj so mi povedali, da bo treba čakati tri dni v Jafi, ker ne dospe popre: noben parnik, ki bi vozil v Port Said, kamor sem bil namenjen. Ako ima človek določen načrt, da bo danes tukaj in jutri tam, ga tako presenečenje ne more razveseliti. Vendar sem se pri tem naznanilu tolažil na dvojin način. Prvič že dolgo časa vem, da jc potrpežljivost najboljše zdravilo. Drugič sem si pa mislil: Nič ne dene, se bo vsaj natančneje ogledalo mesto, ker je to tisti bibilični kraj, ki je znan že iz davnih tisočletij. Tukaj so nakladah libanonske cedre in jih vozili za tempel), ki ga je gradil kralj Salomon. Do Jafe je prišel les po morju, od Jafe dalje so ga spravljali na vozovih v Jeruzalem. Mesto Spored: 1. Dopoldne se društvi udeležita sv. maše. 2. Popoldne ob 3. uri sprejem gostov. 3. Skupne vaje. 4. Predavanje zvezinega tajnika in poslovodja tovariša Fr. Ks. Trošt. 5. Ob 5. uri ljudska veselica na vrtu gostilne »pri Katri«. 6. Slavnostni govor, govori tajnik in poslovodja zveze, tovariš Pr. Ks. Trošt. 7. Petje, poje pevsko društvo »Dobračevo«. 8. Srečkanje in šaljiva pošta. 9. Prosta zabava. Vstopnina 40 v za osebo. — K tej slavnosti uljudno vabita društvena odbora. Premeščen je na lastno prošnjo okrožni živinozdravnik l.eo Simenthal iz Vipave v Idrijo. — Truplo pogrešanega Jakoba Žagarja iz občine Št. Jernej so našli pri Ce-rovicah na Hrvaškem. — Obesil se je 53 let stari posestnik Franc Bele iz občine Št. Jernej. Vzrok: prepiri v zakonu. — Mrtvo so našli v Posavcu 501etno beračico Ano Finžgar iz kranjske okolice. Preobilo zaužito žganje jo je umorilo. — Utopljenko, približno 12 let staro deklico, so potegnili pri Zagrebu iz Save. — Ris se potika okrog Žvrhnjega kota in Brod pod ljubeljskim prelazom. Umoril je žc 19 ovac. -- Nov železniški most v Mostah pri Žirovnici prično v kratkem delati. Gotov bo baje v osmih tednih, ker je drugo že vse izgotovljeno. — Pasivna rezlstenca na avstrijskih državnih železnicah se pripravlja baje za prihodnjo jesen. — Slavnost v proslavo pesnika Simona Gregorčiča je priredilo včeraj v dvorani »Central« goriško »Slov. katoliško delavsko društvo«. — Slovenski brivec v Gorici. Briv-nico g. Pucelja na Travniku v Gorici je prevzel g. Stjepan Nosič. Priporočamo! Umrl je posestnik in gostilničar na Logu, gosp. Jernej Tavčar. — Sedemsto romarjev iz Št. Jerneja je bilo včeraj na Brezjah. Uredništvu »Slovenca« so poslali pozdrav. — Predrznost laških študentov. Znano je, da imajo goriški laški srednješolci vsako sredo in soboto igre z žogo na Ro-jicah. Do sedaj so se vršile take igre povsem mirno in le v krogu dijakov. Za četrtek so pa laški študentje povabili v Gorico k tem igram laške študente iz Trsta. Na Rojicah se je zbralo v četrtek okrog 7. ure zvečer še precej ljudi, ki so gledali igre z žogo. Slovenskih otrok iz Št. An-dreža seveda tudi ni manjkalo zraven. Naenkrat začno Lahi zmerjati slovenske otročiče s »porchi ščavi«, od nasprotne strani so se oglasili pa živio Slovenci! To je iaške študente tako vjezilo, da so s kamenjem in palicami pognali slovenske otroke proč od igre kriče v enomer »porchi ščavi«. To pa so videli Slovenci, ki so tudi gledali igro na hribu vrh Rojic. Koj so se podali k laškim študentom ter jim povedali par krepkih, nai kar utihnejo s psovanjem in zmerjanjem, da tukaj so slovenska tla. da tukaj so Slovenci gospodarji. Medtem se je nabralo precejšnje število slovenskih možakov in mladeničev, ki so med splošnim veseljem potisnili laške študente in druge Lahončke z Rojic pod železniški most. To je bilo smeha. Skrajna predrznost je, kar si dovoljujejo ti laški študentje! — Laški deinonstrantje pri procesiji. F.vviva Gorizia italiana! so v četrtek med procesijo klicali neki laški smrkovci v Se-meniški ulici v Gorici, ko so mimo šle slovenske šolske učenke. Slovenci, pokažite so zvali z drugim imenom Joppe. Tu sem je pribežal prerok Jona, ki mu je Bog ukazal, naj gre v Ninive oznanjevat pokoro. Šel je, toda ne v Ninive, temveč na nasprotno stran v Joppe, to je v Jafo, oa koder je hotel po morju bežati dalje. Kakšno sitnost je imel na morju, kako so ga obdolžili, da je on kriv viharja in ga zato vrgli v morje, kako je prišla riba ter ga požrla itd., vso to čudno zgodbo najdeš v svetem pismu. Dobro si je zapomnil Jona, kam pripelje svojeglavnost. Ce omenim, da je bival tudi sveti Peter v Jafi in stanoval v hiši strojarja Simona, naj zadostujejo ti izgledi o pomenu Jafe v svetopisemskem oziru. V njej se je vršilo še dosti drugih imenitnih dogodkov. Zaradi ugodne lege so se tepli zanjo Egipčani, Hebrejci, Rimljani in Turki. Važna postojanka je bila v dobi križarskih vojsk in tudi Napoleonu I. se je zljubilo po njej, da jo je za nekaj časa iztrgal Turkom iz rok. Mesto je razpoloženo na precej visokem griču. Hiše se vzdigujejo v terasah druga nad drugo gori do vrha, kjer stoluje katoliška cerkev s svojim zvonikom. Vse blago, kar ga prihaja po morju, se mora po klancu znositi navzgor. Bolj lahko blago sc naklada oslom in mulam, večje tovore nosijo kamele. Tu ne vidiš v dejanju, ne s kričanjem, ampak pri kupovanju blaga, da hočete slovensko Gorico. Laški pobje naj pa le tulijo naprej, ker to nas ne stane nič, Lahe pa! — Pivo se podraži baje s 1. julijem. Avstrijska zveza pivovarnarjev je sklenila podražiti pivo za gostilničarje pri hektolitru za 2 K, za trgovine pa za 4 K. — Poročila se je včeraj gdčna Amalija Martelanc, učiteljica v Poličanah, z učiteljem g. A. Lešnikom. — Mascagni, sloveči laški glasbeni mojster, je bil v Gorici ter je vodil opero »L' Amica«. Na cesti so mu po predstavi napravili ovacije razni banditi z binkošt-nega pondeljka. Malo časti za velikega Mascagnija. Ce bi poznal tiste ljudi, bi se lepo zahvalil za ovacije. — V goriško okolico si ne upajo več Lahi. V četrtek, na praznik, ni bilo nobenega po krajih, kjer jih je drugače kar mrgolelo ob nedeljah iu praznikih. Slaba vest. Novo morsko kopališče v Istri Te dni otvorijo v Baški na otoku Krku novo, moderno, z vsemi udobnostmi opremljeno morsko kopališče. Obvestila daje odbor kopališkega društva v Baški. — Draga južna železnica. Južna železnica opusti meseca oktobra tour in re-tour vozne listke ter se tako vožnja na tej železnici zopet podraži. — Perotn'narstvo. V nedeljo se je osnovala na Vrhniki podružnica osrednje perotninarske zadruge. Pristopilo je veliko število gospodarjev in gospodinj. V tamošnji mlekarni se že sedaj prodajajo jajca zadružnim potom, zanaprej se bode prodajala perotnina. Napravi se vzorni kurnik, skupen mlin za kosti in še različne druge za povzdigo perotninarstva važne naprave. Na shodu je govori! kon-zulent Legvart. Take podružnice bi se lahko osnovale po vsej deželi. — Šolo so zaprli na štirirazrednici radi škrlatinke dne 22. junija v Senožečah na poziv oblasti. Bolezen je razširjena v kraju že dlje časa in se je baje prikrivala. Par otrok je že umrlo zanjo. Štajerske noulce. š Umrl je v Šmarju pri Jelšah č. g. dekan Jug. Pogreb bo v sredo ob 9. uri dopoludne. šKranjski kmetje se selijo na Štajersko. Šest posestnikov iz Koč pri Prestran-ku je kupilo posestvo in graščino Bežigrad pri Celju na Štajerskem za 440.000 kron. Vsi se preselijo z družinami tja. Tudi en posestnik iz Orehka ter dva iz Rakit-nika sta kupila nekje na Štajerskem večja posestva, a še več jih namerava iti tja. š Spored izleta štajerskih »Trsničar-sklh zadrug« dne 29. junija 1908 k Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah: 1. Sestanek v Juršincih ob 10. uri dopoldne v gostilni Toplak. 2. Predavanje potovalnega učitelja g. Iv. Belleta »o pomenu trs-ničarskih zadrug« ob pol 11. uri dopoldne v stari šoli. 3. Skupni obed v gostilni Toplak. 4. Ogledovanje trsnic, matičnjakov in trsničarskih skladišč. Pogovori. Konec izleta okoli 3. uri popoldne. — Ljutomer-žani in Zetalčani se pripeljejo na vozovih oziroma na kolesih; Bolfenčane pričaka voz v Moškancih pri poštnem vlaku ob 7. uri 11 minut zjutraj. Na Dolu pri Hrastniku se vrši v nedeljo dne 28. junija t. 1. ob 9. uri zjutraj slovesno blagoslovljenje temeljnega kamna za novo župnijsko cerkev. Blagoslovljenje bodo izvršili prevzvišeni g. knez iu težko naloženih vozov, ampak le težko obložene živali. Zanimajo te posebno kamele, ki jih srečuješ dolge vrste, cele karavane. Zvezane so z vrvmi zapored druga za drugo, dečki držijo za vrvi in jih vodijo, odraščeni pa poganjajo. Žival dela velike korake in ima zaradi širokih stopal zanesljivo podlago, vrat drži po koncu, a glava je stegnjena naravnost naprej. Kadar se je naklada, vleže se na tla in potrpežljivo čaka, da je otovorjena na obeh straneh s kamenjem ali z dolgim obrezanim lesom, z zaboji in vrečami, sploh z vsakovrstnim blagom. Najhuje je, ko je nakladanje dovršeno in ko se mora kamela z naloženim tovorom dvigniti od tal ter stopiti na noge. Takrat najprej vzdihne, potem zarjove in se z vso silo požene kvišku, ker je treba čudovite moči, da se vsa peza vzdigne. Nisem poznal misli kamel in ne razumel njih glasu, pa menda sem vsejedno pogodil njih čutila. Zdelo se mi je, da prosijo okrog stoječe, naj jim kdo pomaga. Toda poganjači niso imeli zanje pomoči, nego bič in osorno vpitje. Tudi pozneje, ko sem kamele srečeval, obložene s tovori, se je čulo votlo rjovenje iz njih vrste. Žival daje pretresljiv glas od sebe, ki označi bolest, ki jo tare, pa le malokdo ima z njo sočutje. škof lavantinski. K tej svečanosti se naj-uljudneje vabijo čč. gg. duhovni sobratje, zlasti sosedje. š Dražje pivo. Ker pivovarne gostilničarjem pivo podraže, bodo mariborski gostilničarji od 1. julija dalje prodajali liter marčnega piva po 44 vinarjev, pol litra 22 vinarjev. Tudi za točenje preko ulice bodo veljale iste cene. š Smrt neznanega moža. Pri Št. 11 ju je srčna kap na cesti zadela neznanega, okolu 50 let starega moža, ki je gnal živino. Mrtveca so prenesli v mrtvašnico, živino so pa izročili v varstvo neki gostilni. š Obesil se je v Mariboru železniški sprevodnik Alojzij Stanek, star 43 let. Stanek je v pijanosti zamudil par voženj in se je bal, da ga odpuste. Ljubljanske noulce. lj Včerajšnji procesiji z Najsvetejšim sta se vršili ob najlepšem vremenu. Frančiškansko procesijo je vodil g. pater pro-vincijal Placid Fabiani. Poleg šišenske šole smo opazili nunsko Marijansko kongre-gacijo. Osobito veliko število je pa sledilo banderju tretjega reda, med njimi veliko moških iz vseh slojev prebivalstva. Otrok belo oblečenih je bilo nad 400. Pri prvem blagoslovu pred »Evropo« se je vnela palma, ki so jo pa možje hitro pogasili. Svi-rala je jako dobro društvena godba. Čudno pa je, da jc odpovedala vojaška godba, dasi je že prej pismeno obljubila, da sodeluje pri procesiji. Izborno je prepeval pod vodstvom č. g. patra gvardijana Hu-golina Sattneria mešan cerkven zbor frančiškanski. Stari obiskovalci smo opazili, da je odpadlo nekdanje spremljevanje godbenega orkestra pri petju ob blagoslovih. a izborno petje nas je tako zadovoljilo, da smo spremljevanje lahko pogrešili, dasi je škoda zanj. Letošnja frančiškanska procesija v nedeljo po Telovem ni nič zaostala za svojimi prednicami, dasi so imeli Vičani in Glinčani letos že svojo procesijo. Procesije se je udeležila tudi stotnija domačega pešpolka št. 17, ki je oddala ob vsakem blagoslovu precizne salve. — Šentjakobsko procesijo je vodil letos preč. g. kanonik Šiška. Poleg učencev iu učenk mestnih šol se je udeležilo procesije veliko pobožnih vernikov. Splošno pozornost je pa vzbudilo »Katoliško društvo za delavke«, ki se je udeležilo procesije s svojim krasnim prapor-jem, tako glede na veliko število članic, ki so korakale v izprevodu, kakor tudi z ozirom na to, ker se je udeležilo procesije veliko članic v krasnih narodnih nošah. Petje pri blagoslovih so oskrbovali gg. bogoslovci, ki so jako dobro peli. Igrala je vojaška godba. Procesije se je udeležila stotnija domačega 27. brambovskega polka pod poveljstvom g. nadporočnika Maistra, ki je oddala ob blagoslovih precizne salve, samo ob četrtem blagoslovu je bila salva na desnem krilu stotnije prav malo zategnjena. Pred zadnjo salvo pri povelju »Hut auf!« se je napravila mala zmešnjava, ker so nekateri vstali, mesto da bi bili djali samo klobuk na glavo. A ker je bila zadnja salva izborila, se to ni dosti opazilo. Posebno pa dvigne slavlje pri šentjakobski procesiji streljanje s topovi na Gradu. Množica pri včerajšnjih procesijah se jc obnašala spodobno. Le tu in tam smo opazili kakega smrkolina, ki se je tako zagledal v procesijo, da je pozabil vzeti klobuk z glave, dokler ga niso na to opomnili bolj ali manj uljudno njegovi odkriti sosedi. »Narodna kavarna« je imela ob frančiškanski procesiji razsvetljena okna z električnimi žarnicami, kar se je jako lepo videlo. Splošno so bila okna ob letošnjih procesijah lepo razsvetljena. Nagla-šamo končno, da so bile letošnje procesije zelo dobro obiskane, zaostajale za prednicami niso, pač pa so jih glede na število udeležencev še prekašale. Ij Napovedano sobotno sejo ljubljanskega občinskega sveta je župan Ivan Hribar ob pol. 7. zvečer odpovedal, ker je manjkal za sklepčnost en občinski svetnik. Sobotne seje ljubljanskega občinskega sveta bodo težko sklepčne. Občinski svetniki, trgovci in obrtniki, imajo osobito ob sobotah mnogo stanovskega posla, nič čudnega, da se sobotna seja zaradi nesklepčnosti ni mogla vršiti. Zupan je sklical sejo v soboto, ker je odpotoval k sejam državnega zbora, in vodi najrajše sam seje občinskega sveta, zakaj, že sam dobro ve, javnost pa sodi, da zato, ker sc boji, da nc napravi kakih nerodnosti podžupan. IjNova cerkvena skladba. Včeraj sc je pela v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani nova maša, ki jo je priredil za zbor in soli s spremljevanjem orgelj in orkestra naš dični ravnatelj Gerbič. Natančno oceno o tej novi orkestralni maši prijavimo v eni prihodnjih številk. Ij Umrl jc v Svetkovi vili notarski kandidat g. Anton Tominšek. Šele nedav- no mu je umrla po kratkem zakonu soproga rojena Svetkova. Svetila mu večna luč! lj Potresni sunek smo čutili v Ljubljani včeraj ob % na 6. uro zjutraj. lj K smrti A. Debevca v bleškem jezeru se nam iz zanesljivega vira poroča, da je A. Dcbevec imel neozdravljivo bolezen in tega se je zavedal in si tako vzel k srcu, da se mu je končno popolnoma oinračil um. V dogovoru s soprogo, da bosta prebivala čez poletje na Bledu, da se morda le kaj pozdravi, se je soproga odločila za neko sezijsko podjetje, s katerim je bil tudi on zadovoljen. Radi tega je prišel pokojnik na Bled in ostal par dni gori. Naenkrat je začel begati in zapustit je sledeče pismo soprogi: »Bolezen neozdravljiva . . . Strašna zavest, huda bolest . . . Muke neznosne. Odpusti! An-drino.« Dva dni ga ni bilo domov in tretji dan so ga dobili mrtvega. Kakor je zdravniško dokazano, je bil že dalje časa umo-bolen, zato je bil tudi dostojno cerkveno pokopan. lj Društvo avstrijskih železniških uradnikov. Predsedstvo društva avstrijskih železniških uradnikov na Dunaju je povabilo za včeraj zvečer člane razdrtt-žene kraj. skupine Ljubljana na shod v hotelu »Seidl«. Imelo se je ustanoviti novo krajno skupino Ljubljana državna železnica. Shoda so sc udeležili uradnik1' državnih m južne železnice. Zborovanje je vodil adjunkt Viktor Tschretnik, dočim jc zastopal osrednje društvo revident Lib-mund \Vinkler. Na dnevnem redu je bila volitev odbora krajne skupine Ljubljana — državna železnica. Ker se je pa tekom zborovanja izrazila želja, da bi se naj ustanovilo zopet splošno skupino, v kateri bi bilo mesto za uradnike državnih in južne železnice, se je volitev opustila ter se jc poverilo priprave za tako splošno skupino odseku šestorice, ki bo poročal in stavil svoje predloge na prihodniem shodu dne 28. junija. Ij Prijatelje lepega cvetja opozarjamo, da so ravno sedaj ljubljanski parki v najlepšem cvetju. Pod Tivolijem in zlasti pred justičnim poslopjem so vrtnice, ki se opletajo kakor nekaka živa meja, v naj-bujnejšem cvetju. Tudi v parku pred deželnim dvorcem jc vse rdeče. Včeraj smo videli nekaj tujcev, ki so glasno občudovali to krasoto in se kar niso mogli ločiti od mičnih nasadov. Ij Ljubljanska plinova razsvetljava. Vclecenjeno ureništvo! »Slovenec« ima v zadevi cestne razsvetljave s plinom notico, v kateri navaja, da so kandelabri na BIei\veisovi cesti dosti prenizki. V tej zadevi si dovoljujem Vam dati tole pojasnilo, ki bi utegnilo tudi »Slovenčeve« čitatelje zanimati. Na Blei\veisovi cesti, so med Narodnim domom« in Marije Terezije cesto nasajena drevesa. Mestni magistrat pa namerava prihodnje leto tudi ostali del te ceste zasaditi z drevjem in je ob ti progi že dal zabiti količke, ki značijo mesto, kamor pridejo drevesa. Če hoče kdo cesto z drevoredom tako razsvetliti, da dobi vozna cesta in pešpot nekoliko svetlobe, mora luč postaviti v isto vrsto z drevesi in tako nizko, da je veje ne zakrivajo. Tako so postavljeni kandelabri v gorenjem delu Bleiu cisove ceste, ki je že z drevjem zasajen in tako bodo tudi v spodnjem delu. Kandelabri pa imajo isto višino (namreč 2'40 m), kakor jih v enake namene rabijo na Dunaju. Na nižjih kandelabrih pa mora tudi svetiljka imeti nekoliko manjšo obliko. Teh svetilk, ki pa bodo ravno tako močno svetile kakor na visokih kandelabrih, še nismo vseli dobili, dasiravno so že zdavna naročene. Z odličnim spoštovanjem Andr. Senekovič. lj Izlet v Ljubljano ie priredila v soboto šolska mladina iz Dobrepolj. Vodili so jih gg. nadučitelj Štrukelj, učitelj Od-lazek in katehet Baloh. Izleta se je udeležilo 67 učencev. Na čelu je korakal še ne sedemletni učenec prvega razreda ter igral različne koračnice na ročno veliko harmoniko prav izborno, kar je pri gledalcih vzbujalo splošno pozornost iu začudenje. Ogledali smo si do večera vse znamenitosti Ljubljane. Otroke je obdarovala s slaščicami gospa Zalaznikova. za kar naj sprejme iskreno zahvalo. Obedovali smo pri g. A. Češnovarjevi, pri starem tišlarju, ki nam je za male krajcarje res izborno postregla. Priporočamo jo za enak izlet tudi drugim šolam. O. nadučitelj Dimnik nam jc razkazal drage volje vse šolske prostore prve mestne deške ljudske šole in aviziral tudi »Alarm« vseh osem razredov jc bilo v dveh minutah izpraznjenih. Otroci so se zdravi in veseli med petjem slovenskih pesmij vrnili zvečer domov. Hvala g. nadučitelju Štruklju, ki je aranžiral vso stvar! Ij Umrl je mesarski mojster, hišni posestnik in gostilničar na Poljanah pri mostu g. Anton Anžič. Ij Zatekla sc jc k g. Valcntiču v Gradišču št. 14 bela psica, ki ima črno glavo. lj Iz Amerike se je včeraj pripeljalo na tukajšnji južni kolodvor 35 Slovencev in Hrvatov. Ij Nedeljska kronika. Od sobote zvečer pa do danes zjutraj je policija areto-vala dvanajst oseb, in sicer tri brezposelne služkinje, med katerimi imata dve za mesto prepovedan povratek, tri zaradi tatvine, dve zaradi tepeža, tri zaradi ka-lenja nočnega miru in eno pa zaradi neplačanega zavžitka. Zaradi tepeža sta bila aretovana na Cesarja Jožefa trgu kosca Ivan Pibernik iz Loke pri Kamniku in Franc Račič. Ko sta se pod kostanji z drugimi kosci pogovarjala, sta prišla v navskrižje in jc Račič udaril Pibernika s kolom po glavi, nakar je ta revanžiral s pestjo m sunil Račiča z roko v zobe, ki je Pibernika zgrabil za prst in mu ga ogri-zel. Kavs je trajal tako dolgo, da je prišla policija in djala oba pod ključ. Zaradi tatvine je bil aretovan brezposelni mizar Viktor Puc, ki je ukradel tvrdki Smielov-sky samokolnico in rovnico ter samokol-nico prodal za 1 K. zaradi hudodelstva tatvine pa 231etni Fran Vidmar iz Ljubljane iu 42letni Rudolf Honig iz Kraljevega Gradca na Češkem, ker sta danes ponoči vlomila pri zgradbi Hammerschmi-dove hiše v Knaflovih ulicah v klet in pokradla delavcem za 25 K obleke. Med brezposelnimi služkinjami je omeniti znano vlačugo Štefanijo Rotarjevo, ki rada lazi ponoči s svojo ostriženo glavo pod senčnatimi kostanji. lj Obrtna vest. Koncesijo za izvrševanje mizarskega obrta je dobil mizarski polir g. Simon Weissbacher. Ij Običajni kres se bo žgal jutri na Drenikovem vrhu. lj Nesreča. Ko je včeraj na Grosupljem osemletni Anton Perme obiral češnje, je padel z drevesa in si zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. lj Žepna tatvina. V petek je prišel čevljarski pomočnik Jožef Krapeš v gostilno na Krakovskem nasipu št. 14 in tam zaspal. Ko se je zbudil, ie opazil, d<( mu je med spanjem izginilo iz žepa IS kron. li Pobegnila sta v petek od dela pri zgradbi vojaškega skladišča prisiljenca 27-letiu Josip Haslinger, rodom iz Au-nichsfurta v Zgornji Avstriji, in 18-letni Oton Mosich iz Grebinja pri Velikovcu. Popihala sta jo v prisilniški obleki. Ij Prijet vojaški begun. V soboto večer je v Latermanovem drevoredu neki civilno oblečen človek prodajal obleko, v katero je bil oblečen. Ko se je stražnik za njegovo identiteto informoval, mu jc povedal neki desetnik 27. pešpolka. da je ta dne 19. t. m. od polka pobegnil in da je pred kratkim presedel 11-mesečni zapor, piše pa da se Franc Hamerl. Ko ga je potem stražnik aretoval, se mu je Hamerl uprl in rekel, da se od policista ne da are-tovati. Stražniku ie potem pomagal imenovani desetnik, da sta ga spravila na osrednjo stražnico, kamor je prišla ponj vojaška patrulja. li Izgubljene in najdene reči. Dijak Jožef Molek je izgubil bankovec za 20 K. Inženirjcva soproga g. Jožefa Mikulova je izgubila denarnico, v kateri je imela bankovec za 10 K. Delavec Josip Zupančič je izgubil denarnico z manjšo vsoto denarja. Služkinja Rozalija Lekšetova je našla srebrno žepno uro z moderno verižico. Služkinja Jožefa Cvelberjeva je našla žensko bluzo. — Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, oziroma najden dežnik, črna ročna torbica, rjav moški klobuk, vojaška steklenica za vodo, par manšet s kovinastimi gumbi, I kg sladkorja iu denarnica z manjšo vsoto denarja. Kočarica Marija Lazarjeva je v soboto pozabila v veži v Florijanskih ulicah št. 12 denarnico, v kateri jc imela 10 K denarja in povratni vozni listek do Dobrega polja. Ko je prišla nazaj, jc bila denarnica ze izginila. CEHI. Češka veja na Ratiborskem v pruski Šleziji jc temeljem kompromisa med nemškim katol. centrom in Poijaki prodrla pri volitvah v pruski deželni zbor zopet z dekanom Stanko s Hulčina, Poljaki pa s kmetom Ludvikom Raczkom iz Ratibora. Nemci na Češkem. Na shodu nemških mest v Liberci so sklenili ustanoviti skupni urad, ki bo vodil priprave za shode mest, in zlasti za razdelitev češkega kraljestva, tako da bi nastala provittcija »Deutschbohmen«. ki bi imela Liberco za glavno mesto. To je naskok Nemcev na Čehe, zlasti na češke manjšine. Praška skupina nemškega narodnega sveta je sicer tudi za narodnostno in upravno razdelitev, toda proti opustitvi Prage kot glavnega mesta. sl K jubilejski razstavi v Pragi se peljejo budimpeški Čehi 17. iulija s posebnim vlakom. Ne le Poljaki iz Varšave, ampak tudi Rusi se zdaj Dripravljf jo na obisk Za poletno dobo največja >zbera dam^kih pla-šČev za prah, kril, bluz in oblek za deklice. — Obleke za gospode, dečke in otroke iz tenis-blaga in pralnega blaga. — Čudovito nizke cene! ,.Angleško skladišče oblek" 1326 17 O. BERNATOVIC ■■ R»l jja« ■■.ati, - praške jubilejske razstave. Industrijska sekcija varšavskega oddelka društva za povzdigo ruske industrije in trgovine priredi avgusta meseca večji izlet v Prago. Razne sfunrl. Berolinski požigalec prijet. B e r o 1 i n, 22. junija. Policija je prijela 28-letnega nočnega čuvaja Jožefa Syko\\ skega, ki je v zadnjem času povzročil v Berolinu 26 požarov zato, da je javil požarni hrambi požare in dobil premije za naznanitev požarov. Nevihte v Južni Nemčiji. IVI o n a k o v o, 22. junija. Toča je napravila 2(1. t. ni. v Južni Nemčiji ogromno škodo. Opustošila je vrtove in polja. Pretrgane so brzojavne in telefonske proge. Afera Stesljeve soproge. Stesljeva soproga je zapletena v neko veliko pravdo. Gre se za velike svote dobrodelnega društva v Port Arturju, ki ga je ona upravljala. Teh svot pa ni, in ne more gospa Stesljeva položiti ni pobotnic ni izkazati, kako jih je porabila. Eulenburg. V Eulenburgovi sodni razpravi bo zaslišanih iz Monakovega 52 prič. Meso v Ameriki se podraži. Cikaški mesarji in lastniki velikanskih klavnic naznanjajo, da bodo radi pomanjkanja goveje živine priseljeni goveje meso zopet podražiti, kar velja tudi o go-vejskih konservah. Meso se sicer mnogo ne podraži, vendar pa bode podražitev trajala toliko časa, da se nabavi potrebno število goveje živine. Meso se draži, ket ga v vedno večjih količinah pošiljajo v Evropo. Ženo in tri otroke umoril. V občini Saragres je na svojo ženo ljubosumni .35-letni posestnik Ludovik Biro petnajstkrat zabodel svojo ženo z nožem in nato ustrelil tudi tri svoje otroke. Najmlajši, tri leta stari otrok, je kleče prosil očeta milosti, a oče je zagrabil kuhinjski nož in prerezal otroku in sebi vrat. Obešen na svoj rojstni dan. I St. Louis, Mo„ v Ameriki poročajo: V tukajšnjih zaporih so obesili Wm. Jeffrisa. Obešanju je prisostvovalo 1511 oseb, med njimi 20 žensk. Tisoče drugih ljudi je zaman čakalo, da bi prišlo do smrtnega prostora. Jeffris, ki je do zadnjega trdil, da je nedolžen, da je umoril Wm. VVesslerja, katerega žena in otroci so prisostvovali obešanju. Jeffris je bil star 28 let in so ga obesili ravno na njegov rojstni dan. Na ženitovanjskem potovanju se je usmrtila. Iz Aixlesa Baina poročajo, da se je ondi na ženitovanjskem potovanju ustrelila šele tri dni poročena baronica Sbigeff de Bistram, ko je svojega moža, ki je bil več ur v igralnici, zaman prosila, naj igralnico zapusti. Učiteljica ubila otroka. V nekem predkraju Frankobroda je 45 let stara učiteljica Sigismund v šoli toliko časa suvala nekega otroka z glavo ob šolsko klop, da se je otrok nezavesten zgrudil in je drugi dan, ne da bi se bil zavedel, umrl. Učiteljica je služila že 15 let. Ženske — postajni načelniki. Danski prometni minister je odločil, da bo v bodoče dovoljeno ženskam, ki imajo posel pri notranji železniški službi, da delujejo tudi v vnanji železniški službi, ako preizkušnja dobro izpade. Nekaj manjših privatnih železnic že ima pri svoji vnanji službi ženske, ki opravljajo ta mesta v največjo zadovoljnost. Znano je. da je že več let nastavljena na južnotirolski železnici Bocen-Meran ženska kot postajni načelnik. ki opravlja svoj posel z jako dobrim uspehom. Ženske kot inženirje dobi Prusija. KONEC VSEUCILISKEGA ŠTRAJKA. Dunaj, 22. junija. Z današnjim dnem je vseučiliški štrajk končan. Na treh avstrijskih vseučiliščih so se predavanja v popolnem redu pričela. Inomost, 22. junija. Tu se je pričelo danes predavati. Demonstracij ni bilo. Iz Inomosta dohajajo poročila, naj se konča dijaški štrajk. CESAR. Dunaj, 22. junija. Cesar se poda na letovišče v Ischl. TRGOVINSKO MINISTRSTVO. Dunaj, 22. junija. V parlamentu je trgovinski minister Eiedler poročal o preosnovi trgovinskega ministrstva, zlasti o osnovi socialnopolitiškega odseka. Uredilo se je žensko delo in varstvo otrok v industrijah, ravnotako varstvo delavstva v fosforni industriji. Preosnovalo se je obrtno nadzorstvo, izpolnile se bodo želje poštnim uslužbencem in poštarjem. (Odobravanje.) GRAEENAUER IN DR. BENKOVIČ. Dunaj, 22. junija. Za trgovinskim ministrom se je oglasil danes v državnem zboru poslanec Grafenauer, ki med odobravanjem govori o šolskih razmerah na Koroškem iu preganjanju Slovencev. Dr. Benkovič interpelira o uradovanju nadge-ometra v Brežicah in zapostavljanju Slovencev pri komisiji za odmero davkov na južnem Štajerskem. DVA VELIKA POŽARA. Budimpešta, 22. junija. V Naszvadu je pogorelo 450 hiš. med drugimi cerkev, šola, župnišče in občinska hiša. Inomost, 22. junija. V Zirlu pri Inomostu je včeraj pogorelo 170 hiš. 200 rodbin je brez strehe. Ena oseba je zgorela. BOLGARIJA MOBILIZIRA PROTI SRBIJI? Belgrad, 22. junija. Od včeraj zjutraj se tu trdovratno vzdržujejo vesti, da Bolgarija mobilizira proti Srbiji. O tem se govori več kot o ministrski krizi. Nekateri domnevajo, da je to vest razširil Pasit, da bi tako napravil vtisek, kako potrebno je, da v tako težavnih razmerah ostane na vladi in da bi se drugi politiki bali prevzeti vlado. RUMUNIJA. Bukarešt, 22. junija. Vlada je izdala odlok, ki prepoveduje izvoz krme iz Ru-munije. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric in svak Anton Anžič gostilničar, mesar in posestnik včeraj, dne 21. junija ob 10. zvečer v 53. letu mirno zaspal v Gospodu. Pogreb predragega nepozabnega se vrši v torek dne 23. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Poljanska cesta 74. Nepozabni rajnik se priporoča pobožnemu spominu. Ljubljana, 22. junija 1908. Ana roj. Zaje, soproga; Albin, Anton in Franc, sinovi; Ivana Schrey roj. Anžič, Josipina, Franja, Marija in Ana, hčere; Josip Schrey zet; Melanija Schrey, vnukinja. ŽITNE CENE. Budimpešta 22. junija. Pšenica za oktober......1T63 Rž za okt..........9 52 Koruza za julij................7 23 Oves za okt.......8'48 Koruza za maj I. 1909 ..........6.93 Efekliv: 10 ceneje. lekffirologično poročilo. VISina n. morjem 306-2m, srodnji tračni tlak 736-0 mtr \m epa- HOTttKJa 21 9. (veS 22 Stanje barometra t mm 34 3 Tempe-ratura F" ClilzijTJ I 17 1 sr. jzah. Nebo jasno 7. zjutr 34'5 15 0 | sl. svzh. | 3. pop 34 0 28 2 p m. jzab. Sredica vfierajšnlii tamp. 19 6». norm 18 4*. J 5« V Je 00 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem jlj žalostno vest, da se je gospod $ntcn Tcmin|cl< notarski kandidat danes ob 5. uri popoldne po kratki mučni bolezni preselil v večnost. Pogreb se vrši dne 22. tega meseca ; ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti v : Novem Udmatu (Svetkova vila) na | pokopališče k sv. Križu. Lahka mu bodi žemljica! Ljubljana, dne 20. junija 1908. Žalujoči ostali. Zahvala« Povodom bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata in strica, gospoda Alojzija Koprivnikarja tisk. strojnika nam je došlo toliko iskrenih dokazov sočutja, da se tu javno vsem najiskre-neje zahvaljujemo. Posebno pa se zahvaljujemo za častno spremstvo pri pogrebu preč. duhovščini pri sv. Petru, gg. pevcem, gg. stanovskim tovarišem, sl. Katol. tisk. društvu, sl. telovadnemu društvu „SokoI" in sploh vsem drugim, ki so spremili predragega rajnika k zadnjemu počitku. Iskrena hvala tudi vsem p. n. darovalcem prekrasnih vencev. Bog plačaj! Ljubljana, 22. junija 1908, Žalujoči ostali. Hi kM m Stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami se s 1. avgustom t. 1. ceno odda. Stari trg št 12, lil. nadstropje. 1532 3—1 Za poletno stanovanje se odda v bližini mesta, blizu vode stoječa čisto nova hiša z 2 sobama in kuhinjo. Blizu kolodvora na Gorenjskem. Več se poizve v upraništvu. 1528 3-1 * Grami hote! ..TRIGLAV". $ $ Bohinjska Bistrica. K ^ V ponedeljek, 29. junija & i 8., na d»tr» sv. Petra in * Pavla izvršuje 1526 2-1 ^ K K K X K * K vojaška godba iz Gorice peš-polka šl. 47, grofa Becka. Začetek ob B. uri zvecsr. — Vstopnina I K. oziroma goxdni čuvaj, po dolgoletni praksi izkušen ekonom, umno vešč tudi kletarstva, išče službe, če le mogoče v Ljubljani ali vsaj v okolici. 1524 3-1 Ponudbe naj se izvolijo poslati pod šifro »Lovec« na upravništvo „Slovenca*. Išče sta služba za pridno, v trgovini mešanega blaga popolnoma veščo m popolnoma zanesljivo prodaja Naslov pove iz prijaznosti upravnišlvc-.Slovenca". 1522 s-i Proda se trgovina pod jako ugodnimi pogoji na zelo oblju denem kraju z modnim blagom za dame in gospode, galanterijskimi, kirurgičnimi in drugimi predmeti radi rodbinskih razmer. Trgovina, katero vodi tudi lahko dama je jako dobro vpeljana in je ustanovljena že leta 1845. Ponudbe pod: ,Ugodna prilika' na upravništvo ,Slovenca". 1521 3—3 počitnice na Gorenjskem! V prijaznem Selu pri Žirovnici, 10 min od postajališča Žirovnica, se odda še nekaj stanovanj. Zdrava solnčna lega, senčen vrt, dobra domača kuhinja, pristna vina; izleti na vse strani. — Kopelj topla in mrzla v hiši, vozovi na razpolago. 1525 X—1 E. Jegličevi nasledniki* Pozor, kmetje in fantje I V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let se mi je posrečilo, sčasoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstra« njenje prhljaja (luskin) na glavi, to je Kapilor št. I- Cena (franko na vsako pošto); 1 lončič 3 K 60 v. 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Jurišič, lekarnar v Pakracu št. 65. (Slavonija). Denar se pošlje naprej aH s poštnim povzetjem. 814 20—12 I V mca 0 Ljubljanska kreditna ban*a * Ljubljani, glavnica I I I K 2,000.000. I I Stritarjev® učke štev. 2 priporoča promese navriun, homun-vlne srečko promesa na kreditne srečke po K 18. po iC 15 '/2- Žrebanja I. julija. Glavni Žrebanje dne I. julija*. Glavni dobitek dobitek K 400.000. K 300.000. Obe promfesi skupno 8 ; K 32. sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje po 4 L nc a ur Celovctu. ? I Roziervng fori» s i K 900.000 •■ Priloga 141» Mev. ^Slovepcj®11 dpe 22. junija I90B« Smo II res no Pruskem? Minuli teden smo imeli neprijetno časnikarsko dolžnost, da smo ožigosali radovljiško gozdarsko oblast, ki prezira tako Slovence, da odgovarja nemško na slovenske vloge. Nahajamo se danes zopet v neprijetnem slučaju, da ožigosamo ljubljanski rudarski urad, ki menda tudi misli, da sme dopisavati s svojimi strankami v edino zveličavni nemščini. Neki idrijski rudar se je pritožil v neki zadevi idrijske bratovske skladnicc na ljubljanski rudarski urad. Ljubljanska rudarska gospoda je pa bila toli drzna, da je odgovorila na slovensko vlogo nemško. Rudar je Slovenec, ki ne zna nemško. Dati si je moral prestaviti zanj velevažni odlok, da je izvedel, kaj mu piše ljubljanska rudarska oblast. Ne gre se zdaj za to, da bi mi morebiti pisali kako dolgo jeremijado. Ko zabiiežu-jemo dvoje suhih dejstev, da se jc odgovorilo v dveh slučajih na slovenski vlogi nemško, z vso odločnostjo izjavljamo, da takega preziranja in žalitve slovenščine kratkomalo ne trpimo. Ker je načelnik ljubljanske rudarske oblasti slučajno Slovenec, slutimo, da tiči tu nekaj zadaj in da morajo imeti nižje oblasti kaka navodila. Ce jih pa nimajo, smatramo, da se hočejo s svojo neinškutarijo morebiti prikupiti višji oblasti. Osobito velja to za ljubljanski rudarski urad, ki je podrejen celovškemu rudarskemu glavarstvu. Nikakor si ne smejo rudarske pa tudi gozdarske oblasti domišljati, da bomo mi tebi nič meni nič mirno trpeli, kako uvaja rudarska oblast na Kranjskem koroško prakso in rešuje nemško slovenske vloge. Kdor vloži slovensko vlogo, dobiti mora slovenski odgovor. Oblast, ki tega ne tlela, krši postavo, l ega pa ne trpimo in z vso odločnostjo protestiramo. Naučimo že še rudarske in gozdarske oblasti, da bodo upoštevale slovenščino. Škandal, da se odgovarja celo na Kranjskem nemško na slovenske vloge, se mora končati. Da store naši poslanci svojo narodno dolžnost, vemo. Storiti pa mora tudi slovensko ljudstvo svojo dolžnost. Ponemčevati poizkušajo »zunanji uradni občevalni jezik« na Kranjskem. Dva zgleda smo navedli. O radovljiškem slučaju smo pisali minuli petek, o ljubljanskem danes. Ni pa izključeno, da je takih slučajev še več. Poživljamo zato vsakogar, ki je dobil zadnje čase sem na Kranjskem na slovenske vloge nemške odgovore, naj nam to naznani in nam vpošlje tudi nemške rešitve, škandalozni ponemčcval-ni poizkusi se morajo na Kranjskem končati. HruntsKo ■ slouEnsKI pedafiošKo ■ M-fehetsRl m y Sp*lto V G. štev. »Slovenskega Učitelja« je bilo naznanjeno, da se bo vršil katehetski tečaj v Splitu od 28. julija do 3. avgusta. Ker imajo dalmatinski veroučitelji že itak svoj škofijski sestanek dne 4. iu 5. avgusta, se je na predlog dalmatinskega odbora iz-premenil prvotni spored katehetskega tečaja tako, da bo trajal le vri dni ni sicer po končanem dalmatinskem sestanku.»Hrvatsko - slovenski pedagoško - katehetski tečaj« se bo vršil torej 6., 7. in 8. avgusta. Za marsikoga bo ta čas še primernejši in je upati, da se bo oglasilo tudi med slovenskimi kateheti častno število udeležencev. Iz naše vrste smo naprosili kot referenta: spirituala in kateheta uršulmskc meščanske šole v škofji Loki, č. g. Ignacija Nadrah-a. — Ako bi imel še kak gospod voljo iu željo, da se uvrsti med govornike, dobi lahko še mesto. Piosimo pri tej priliki vse one kate-hete, ki se nameravajo pridružiti poučno-zabavnemu izletu na jug, naj takoj prijavijo svojo udeležbo tajniku »Društva slovenskih katehetov«, katehetu A. Čadežu. Potoni šolskega vodstva se dobi lahko vozni listek za polovično ceno do Reke. Za vožnjo po morju ob dalmatinski obali imajo duhovniki itak — kolikor znano — ugodnosti. Po dovršenem tečaju se nameravajo nekateri udeleženci vračati čez Hercegovino iu Bosno. Hrvatski odbor bi preskr-bel za to potovanje polovične vozne listke. Kdor se pridruži, naj se takoj javi, da sc mu izposluje olajšava. Zadevo je treba hitro urediti, zato naj blagovolijo gg. katehetje, ki hočejo pripomoči, da bomo Slovenci častno zastopani pri slovanski katehetski prireditvi, in ki hočejo na morju okrepiti živce. naznaniti čimpreje udeležbo. Na noge! Spored zanimivega tečaja bomo priobčili v prihodnji številki Slov. Učitelja«. Odbor. Državni zbor. Dunaj, 20. jun. i 908. Velika večina govornikov za proračun S2 je izbrisala, da se tako okrajša proračunska razprava. Upajo, da se v torek ali sredo že konča podrobna proračunska razprava. Dozdaj je govorilo 180 govornikov v 12,i urah in 4n min. V ponedeljek sc prične seja že ob II. uri dopoldne in bo trajala do poznega večera. Govorili so danes ital. soc. dem. Scabar, staročeh Vrtal, cionist Straucher, pristaš poljskega centra Zygulinski, nemški socialni dem. Tom-scliik, kršč. soc. Anderle, češki agrarec Srdinko, kons. Poljak Maslaaka, soc. dem. Hackcnberg, nemški nac. Seidel, češki agr. Oklestek, katol. nar. Ceh Kadlcak. nem. soc. dem. Gruber, kršč. soc. Grimm, nemški soc. dem. VVutschel, Srednia\vski, Honlec, VVagner. Starostno in invnliditetno zavarovanje. Ministrski svet se je pečal danes s starostnim in invaliditetnim zavarovanjem. Ni izključeno, da predloži vlada predlogo zbornici še pred poletnimi počitnicami. Tiskovni odsek. V današnji seji so nadaljevali razpravo, kdo da naj sodi o razžaljenju časti po časopisju. Več govornikov se je izjavilo za sodišča s prisedniki, dr. Adler se je izjavil. naj bi sodili posamezni sodniki, dr. Hajn se jc pa izjavil za posebna tiskovna sodišča, ki bi imela tudi prisednikc časnikarje.' T Ni šc dolgo, kar so plapolale zastave po vipavskem trgu in smo med slovesnim zvonjenjem spremili v slovesnem sprevodu svojega dragega nam očeta in dekana Matija Erjavca kot častnega kanonika v lepo okrašeno dekanijsko cerkev sv. Štefana. In iz prs nas vseh jc vrela samo ena želja, da bi novi gospod kanonik še dolgo užival čast, ki mu jo je podelil sani presvetli cesar. Prišel pa je l(>. junij žalostnega spomina — oj. da bi ne bil nikdar prišel ali da bi vsaj bil še doglo, dolgo odlašal s svojim prihodom! iu zopet so visele zastave po vipavskem trgu, toda žalne, črne, in peli so zvonovi, pa tako žalostno, kakor bi plakali, in zopet smo spremili svojega očeta v sprevodu v vipavsko cerkev, toda veselja ni bilo na naših obrazih. pač pa žalost, globoka žalost in solze so nam silile kar nehote iz oči. ko smo spremljali svojega dobrega in skrbnega očeta mrtvega na zadnjem potu na pokopališče. Kaj je res to mogoče, da dekana Erjavca ui več?! Srce'nam je zastalo, ko smo zvedeli pregrozno poročilo: Dekan, naš dobri dekan, ki je ljubil svoje Vipavce Iz Mokronoga se nam piše: Med našimi obrtniki opažamo vesel pojav. Mnogo let sem ui bilo čuti o njih, da bi se zanimali za svojo organizacijo. Pred dvemi leti Se je kar pilioma nekaj spreobrnilo. Med nas prišla je prva številka «Sloven-skega obrtnika '. Užgalo nas je. Zahtevali smo od tedanjega načelnika zadružni občni zbor, izvolili si nov odbor in načelnika (pri tem nam je pomagal tudi »Slovenec, ker je sprejemal naše dopise, za kar mu bodi presrčna hvala), in postavili smo zadružno poslovanje na drugo podlago. Orali smo ledino, voditelji so želi za-sineli in obrekovanje, a danes imamo že male uspehe in to nas dela pogumne. Večino nas je prešinil duh samozavesti, dobro vedoč, da če si ne pomagamo sami, nam nihče ne pomaga. Dne 29. marca smo imeli občni zbor rokodelske zadruge. Bil je živahen in jako dobro obiskan. Le žal, da nekateri obrtniki razumejo tako malo parlamentarizma. Treba je izobrazbe. Seveda je izšla tudi misel osnovati obrtno hranilnico in posojilnico. Na obč. zboru je bil predlog z odobravanjem sprejet ter voljen pripravljavni odbor. Svojo prvo sejo imel je odbor 7. t. m. ter se je sledeče 'konstituiral: Makso Pasetzkij, predsednik; Mihael Umbergar, podpredsednik; Ivan Sinrekar, ml., tajnik; Ivan Deu, Kolenc Franc in Kunstek Franc, odborniki. Po konstituiranju sklepalo se je takoj, na podlagi katerega ustroja je hranilnico osnovati. Sorejet je bil z vsemi proti enemu glasu predlog, da se osnuje hranilnica z omejeno zavezo na podlagi vzornih pravil na samopomoči temelječih nemških pridobitnih iu gospodarskih zadrug, oziraje sc kolikor največ mogoče na pravila šoštanjske slične zadruge. Agitacijo za pristop hočejo odborniki izvesti kolikor največ mogoče osebno. Naprositi so pa sklenili tudi »Slovenca«, da bi sprejemal naše dopise. / vso dušo, ki jc imel za vsakega samo besedo ljubezni, ki je rad pomagal, kjer .ie le mogel in ki je žrtvoval vse svoje najboljše moči za svoje ljubljene Vipavce -je umorjen po zlobni morilčevi roki! Srce liani je zastalo, pravim, ko smo čuli to pregrozno novico in nismo je mogli verjeti in še sedaj b; jc ne mogli verjeti, če bi nam zaprti grob ne klical, da je vse to le pre-bridka resnica. Kanonika Erjavca torej ui več. 16. junija se ic zaprl grob nad telesnimi ostanki njega, ki nam je bil tako drag v življenju. Pogreb je bil veličasten iu je pričal o ljubezni vseh slojev do blagega ranjkega. Vsi brez izjeme obsojajo grozno dejanje in po-milujejo pokojnega dekana, da je končal na tako grozovit način. Pokopal je g. dekana njegov večletni prijatelj, stolni prost ljubljanski, g. Sajovic. V slovo mu je govoril g. kanonik dr. And r. Karlin. Pogreba se je udeležil tudi preblagorodni gosp. okrajni glavar Fr. Schitnik v spremstvu g. davčnega nadzornika Gerstenmajerja. Pri pogrebu je bil tudi visokorodni gospod grof Karol Lanthieri, ki je ranjkega vedno prav posebno čislal; dalje gospodje od e. kr. sodu i je in davkarije iu c. kr. žandarmerija. Gospodje učitelji iz Vipave in okolice pa so pod vodstvom g. učitelja Gruma zapeli ranjkemu v slovo pesem: »Blagor mu, ki se spočije«. Zapeli so tudi domači pevci iu pa goški ranjkemu zadnji: »Z Bogom!« Spremilo je na pokopališče g. dekana do -It) duhovnikov, med njimi precej iz sosedne Goriške. Navzoč je bil gosp. dekan iz Cruič, Janez Murovec, dalje župniki iz Šempasa, Batuj, Rihenberga in iz Križa, kurati iz Gabrija, Branice, Štijaka, dalje g. gvardian iz Križa s svojim vikarjem. Kranjski gospodje dekani so bili žal vsi zadržani, pa so brzojavno izrazili svoje sožalje, med drugimi dekan kamniški, idrijski iu pa novomeški g. prošt v svojem in v imenu svojega kapitelja. '! rnovskega g. dekana pu ie zastopal g. kurat iz Št. Petra. Spremila je na zadnjem potu blagega pokojnika tudi Marijina družba vipavska z zastavo, navzoče je bilo tudi izobraževalno društvo iz Šturij in iz Ustja z zastavo m pa nešteto ljudstva iz vseli krajev. Prostorna vipavska cerkev je bila polna do zadnjega kotička. Bodi torej vsem udeležencem na tem mestu izrečena najprisrč-iiejša zahvala. Ni ga torej več gospoda kanonika med nami, zaprlo se ie njegovo milo oko, ki je tako prijazno zrlo na nas, njegova usta, ki so delila tolažbo, so umolknila, njegove delavne roke so mrtve. Toda njegov duh ni umrl, šel je — tako trdno upamo — po plačilo za svoje tako naporno delo. Mi pa, ki smo ostali še tukaj in ki pojdemo prej ali slej za njim v večnost, ne pozabimo, kaj nas je učil blagi pokojnik, pred čim nas je tolikokrat svaril, da se varujmo Iažiučite-Ijev, ki nam hočejo iztrgati iz srca vero v Boga, v nebesa in pekel. Da se varujemo takih naukov, ki izpremene človeka v divjo zver, ki se jc ne straši niti pred naj-grozovitejšim umorom. Grozna smrt de-kanova bodi strašen opomin, kako bo na svetu in kaj nas čaka, ako prevladajo ljudi brezverski nauki. Dajmo se torej vzdra-miti sedaj ob 12. uri. Morilca dekanovega so prijeli v Trstu in se piše Viktor Pangerc. Njegov oče je doma s Planine pri Vipavi. Morilec je bival dolgo časa v Trstu, kjer se jc nasrkal naukov, ki so ga storili morilca. Zdravnika, l;i sta g. dekana obducirala, sta kouštati-rala, da je prejel okoli 20 smrtnih ran. — Ti pa, dragi naš oče, počivaj v miru odpo-čij se od težkega dela in moli za nas, da bomo mogli hoditi po tvojih stopinjah iu delati za ljudstvo v tvojem duhu naprej, mi bomo molili zate, da se srečni kdaj vidimo nad zvezdami! AVSTRO - OGRSKA. VVahrmundovo pismo svobodomiselnemu dijaštvu. VValirmund je objavil svobodomiselnemu dijaštvu namenjeno odprto pismo, v katerem se jim zahvaljuje za pomoč in prosi, naj prenehajo z generalnim štraj-koni. Ogrska iu vojaška vprašanja. Ogrska vlada dementira poročila o pogajanjih glede na vojaška vprašanja. DIJAŠKI ŠTRAJK IN PRORAČUN. Vodivno glasilo konservativcev »Va-tcrland« izjavlja: Ali vlada res napravi na vseučiliščih red iu jih otvori ali pa ne. Ce stori slednje, glasuje desnica v gosposki zbornici — torej večina — proti proračunu. ravnotako krščanski socialci v poslanski zbornici. Beck iu Marehet naj si zdaj pomagata, kakor vesta in znata. VVAHRMUND V PRAGO ALI NE? Glasilo čeških katoličanov »Čeli« piše, da, kakor hitro pride VVahrmund v Prago, sc bo boj iznova začel. VValir-munJ je v Avstriji nemogoč, kajti ne bo miru nikoli, kjer on nastopi. Najprej bo cerkvena oblast v Pragi prepovedala bo-goslovcem posečati cerkveno pravo pri VVahrmundu; tudi češko plemstvo bo iz-pregovorilo tehtno besedo. Sicer pa je še daleč do oktobra — kdo ve, ali bo oktobra Marehet še naučili minister? SPLOŠEN ŠTRAJK V PARMI. V Parmi se je pričel 21. t. m. splošen štrajk. Št raj kujoče delavstvo je zahtevalo. naj se zapro trgovine. Vojaki iu orožniki so prijeli nekaj demonstrantov. Demonstranti so nato obmetavali s streh vojake s kamni. Dva orožnika sta nevarno, ti iie vojaki pa lahko ranjeni. ČRNOGORSKI DIJAKI IZGNANI IZ BELGRADA. Policija je po ukazu vlade izgnala iz Belgrada dva vseueiliščnika Črnogorca. Eden izmed njiju, Vladimir Popovič, je bližen sorodnik črnogorskega naučnega ministru Plamenca. Ta ukrep je v zvezi z znano zadevo z bombami. BOLGARSKO SOBRANJE je sklicano h kratkemu zasedanju 28. t. m. RUSKA DUMA. Ruska duma je te dni pričela razpravljali o proračunu naučnega ministrstva. PREPREČENA PROKLAMACIJA MU- LEJ HAFIDA V TANGRU. Magcen je preprečil, da po mošejah v Tangru niso proglasili za sultana Mulej Hafida. lmm\ in umetnost. Učne slike za rudninoslovje. V letošnjih počitnicah sem mislil posnemati domače slike, ki jih je treba za rudninoslovje; zadržujejo pa me druge risbe in nekateri kraji so oddaljeni od Maribora. Zato se obračam k ljubiteljem svetlopisja, da mi pošlejo naslednje posnetke in sicer v mali obliki, k večjemu 9X12 cm: Pokrajina v porfiju (razgaljen), Polšnar, Kokra. Lehnjaki, Okroglo pri Kranju (zadnji del); aparat mora biti povsem vodoraven. Laberje (grušč) z gorovjem, iz Julijskih ali Savinjskih alp. Tesni, Vintgar pri Bledu. Podi iz Savinjskih alp. Igla pri Solčavi ali skalnate piramide v Dolžanovi soteski. Izdrto obrežje, Dalmacija. Položno obrežje, Gradeška okolica. Triglavski lednik. Dolina na Krasu. Prelomnica ob Trnovskem lesu, posneto iz Gorice. Kaka nova jama s kapniki. Značilna grob-Ija ali kaka opraskana skala iz ledniške dobe. Razen tega sprejemam z veseljem še druge svetlopise, ki so značilni za kak geološki pojav; prav rad jih vložim v knjigo, ako se vjemajo z besedilom. Ne-prileplieni posnetki (najbolje na aristopa-pirju ) naj se pošiljajo na naslov: Prof. dr. L. Poljanec, Maribor. Mludiniua bisernica. Ponatisnjena iz Zgodnje Danice« 1901 iu 1902. V Ljubljani, 1908. Ta drobna knjižica prinaša na 1.30 straneh polno lepih naukov naši mladini, a tudi odraslim. Proslavlja se v njej čednost, ki se izmed vsakdanjih kreposti blesti prav kakor se leskeče biser izmed navadnega kamenja.Mladenič,dekle odpri »Bisernico« in spoznal boš, kje te čaka prava sreča: v. samozatajevanju, v čistosti, a ne v kalu mehkužnosti iu na-sladnosti. Odpri Bisernico« in našel boš v njej nauk, ki sicer ni po godu posvetnim lahkoiiiisclnikoni, hotečim te zavesti na omadeževano pot a ta nauk te izpolnjen dvigne nad nečimurno pozemeljsko uživanje m ti prinese časni in večni prospeh. V Bisernici je nanizanih hkrati mnogo iz-podbudnih zgledov. Vsi ti uzorniki kličejo tebi: Mladina ako smo mi mogli gojiti in ohraniti čistost, zakaj bi je ti ne mogla? Kdor je uverjen, kako zelo pogubna je imenovani čednosti nasprotna pregreha, prizadejal si bo gotovo, da se tu omenjena knjižica kolikor moči razširi med slovenskim naraščajem; saj ii je cena zelo nizka. Dobiva se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, broširana za I K, a krasno vezana za I K HO vin. Gospodarstvo. g Suša na Dolenjskem. I/, vseh krajev litijskega okraja prihajajo tožbe o hudi suši, zlasti pa z višjih leg, kjer žc zmanjkuje vode. Ako ne pride kmalu obilo dežja, se bo poljedelcem slabo godilo. Tudi v sodnem okraju Višnjagora je huda suša. ki je že dosedaj naredila na poljih obilo škode. Bog daj kmalu mnogo dežja! Izvozni « na dom sprejeme rcsteureter ».Jferodnego Bomo" g. KržlšniR (Telefon $t. 82.) Štefan Nagy 14M8 5-3 trgovina z žeieznino Ljubljana nsEBKaKa Priporoča svojo veliko zalogo štedilnikov, železniških šin, Roman in Portland-cementa, dovjskega gipsa, bičevje za štukature, žice, mreže, bodeče žice, I. kos proti jamstvu, orodje za mlačbo, samokolnic, pohištva za vrt, omaric za led, strojev za sladoled, stiskalnice za sadje, pipe za pivo i. t. d.