Dolenjske
Izhajajo 1. in 15, vaatiega meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gld., za pol leta 50 kr. — Nai'oćnino sprejema tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo.	enkrat, dvakrat 12 kr,, trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Pf«if«rjov način viiioi^riHlarstvii.
V prošleni letu bilo je jio iiemikih strokovnih vinogradarskih řasnikih brati, da je izumil neki G. Pfeifer, posestnik v Gleiadorfu pri nem-èkem Gradcu na Štajerskem iiažiii vinogradarstva, po katerem neki do 70 hektolitrov prav dobrega vina na oralu zetnlje prideluje. Ker je trtna uŽ po vseh naših vinorodnih dexelah že dokaj vinogradov iinižila in jih Se nnižnje, vzbudila je ta vest veliko zanimanje v krogih interesiraiiih vinogradnikov. Dosti njih podalo se je v Gleisdort Pfeiier-jev vinograd ogledovat. Nekateri so stvar jako hvalili, drugi manj, nekateri se celo grajali. iJa bi se popolnoma dognalo, kaj da je na stvaii, povabilo je ietos na dan 10, junija naÈelniàtvo vinarskega odseka c. kr, kmetiřke družbe štajerske strokovnjake razniii vinorodnih avstrijskili dežel v Gleisdorf. Pri tem shodu bila je tudi Kranjska po vodji deželne kicetiske Sole na Grmu zastopana, in poroèa o tem sledeíe:
6. Pfeiftír ima dva vinograda, jeden je že v desetem letu in meri do štiri orale, drugi je pa lele v drugem letu in meri približno ravnu toliko. Obadva sta zasajena popolnoma rédno v vrstah, v katerih stoje trie po 150 centimetrov narazen. Obadva sta prav položne juŽne !ége. Svet, zemlja obedveh sestavljena je iz prav dobre, to je prav rodovite rahle zemlje, pomešana z okroglo zrnatim debelim peskom. Zemlja je tako rahla, da se pod žogami udaja.
Pri zasaditvi vinograda prekopal je g. Pfeifer zemljo le 30 centimetrov globoko. Da, za zasaditev mlajâega vinograda, ga je Še celo tako globoko le preoral. Pognojil je pri prekopavanji, oziroma pri preoranji svét tako, kakor se sicer v tamoSnjih krajih koruzi gnoji. Posadil je pa obarva vinograda 6 ključi navadnega Èrnega burgundca, 8 kljuii le treh oies, torej komaj po 20 do 25 cm. dolgih. Tako kratke kljuže je liar na mestili, kaso bila po lancu (špagi) kakor tista zazna-®OTana, na katerih bi imele trte rasti, žisto jednostavno, nekoliko poševno v plitvi jariek položil ter
zasul. V vsak jarèek položil je po dva kljuèa, to zaradi vefje gotovosti primljenja, Posebej, kakor je mož zatijeval, ni pogaojil kljuÈem niŽ. Ker je, kakor že povedano, svet Pieifer-jevega vinograda prav rahel, in ker je v tistih krajih jako vlažno podnebje, tako da.suŠe skoraj ne poznajo, primejo se ključi prav radi in rasto prav čvrsto Že v prvem letu, V drugI spomladi izrije gosp. Pfeifer na mestih, kjer sta se obadva ključa prijela, jediiega ven ter ga presadi na mesto, kjer se ni nobeden prijel. V drugem letu obreže pa tudi vsako trto na palèek 3 do 4 očes, da tako doseže 3 do 4 pognanke na njih. Jeden pogna-uek, najvišjega, pusti [ia miru, da se oh itolu prosto kviško zdaljŠuje ; vse druge pa odščipiie nad tretjim ali četrtim listom. Ko 8kraj,šaiii po-gnanki na novo zažeiio, jih zopet odičipne. Okoplje pa viiiograd štiri ali Se večkrat, ne da bi rosue korenince kaj odrezal, pusti jih marveč prav na miru. Vso rezino, kar jo odpade, zreže na posebnem reznem stolu prav na drobno iii jo pri oko-pavanji vinograda raztrosi prav jednakomerno po vinogradu ter podkoplje. V tretji spomladi obreže g. Pfeifer trte tako, da zadobi vsaka na vrhu jeden palec siirih očes, vse nižje mladike pa skrajsa tia dve očesi. Ko trte ozelene, pusti najvišje tri do štiri pognanke mirno v zrak rasti, nižje pa vse nad četrtim listom odŠčipne. Odičipaiije ponovi potem še dva do trikrat. V tretjem letu okoplje vinograd tri- do štirikrat. V četrti spomladi pusti vsaki trti na vrhu štiri palce štirih očes, vse nižje mladike okrajša pa na palce dveh očes. Ko trte ozelene, pusti štiri pogiianke, namreč na vsakem palcu najvišjega -mirno v zrak rasti, vse druge nižje, kolikor jih je na trti, pa odščipne nad Četrtim listom, OdSčipanje ponovi po potrebi Še tri do Štirikrat, okopavanje pa ravno tako. Vso rezino razseče ter jo pri prvem okopavanji podkoplje. Kakor v četrtem letu tako postopa potem Pfeifer v svojem vinogradu leto za letom, dokler ne dosežejo najvišji Štirje palci visokost kolov, to je 150 cmt., kar se v 10. do 12. letih zgodi. Vsaka trta ima torej, po tem načinu obrezovana, Štiri odrastke ali debla, katera so od tal do vrha B palci, torej z rodovitim lesom obdana, tako, d&
je trla pać prisiljena, kaj mo&no roditi ia da ni Dikako Čudo, ako g. Pfeifer na oralu 70 hektolitrov vina prideluje.
Ali kíkko stoji z ^[lojitvijo pri takem obilnem pridelku i» kai ukrene f^osp. Pfeifer s trtami, ko visokost kolov, to je l50cmt. dosežejo. No, po izpovedi g". Pfeifer-ja samega, ne g-noji trtam prav iiič, razun pri prekopavanju in vsako leto z raxsekano rezino. Njegovi sosedje so pa hoteli vedeti, da je že dosti ledine (trate, važej, v vino-g'rad zvoicil. Šepetali so nekaj tudi o tem, da je g. Pfeifer ves gnoj, kar ga je pri gospodarstvu pridobil, v vinograd speljal. Ko trte visokost 150 cmt. dosežejo, jih pa vse pogruba. Kako, zvedeli bodemo prihodiijić.
Bliod rtoleiijskili kiiietijskili podružnic v Novoiii Mcstii.
(Dalje.)
Zadnjemu predlogu o napravi vzrej>iliš5 wi bike sta ugovarjala g, uiitelj Pogačnik iz Čateža io g. kaplan Vovk iz Žkocijatia. Prvi je tudi utemeljeval svoj ugovor in sicer s tem, da bi po njegovem mnenju z napravo v/re-jaliiĆ [ie imel kmet nobene koristi, ampak le dotični grajšíaki, od katerih bi morala c. kr. kmetijska dru>,ba kupovati bike za drag denar. G. Pogačnik je mnenja, da bi kazalo dajati gospodarjem za izrejo bikov podpore, ker bode potem laliko dobiti za majhen denar veliko bikov. Dalje svetuje, da niij se vpeljuje Se zaiiaprej muritiodolsiko pleme. Podpore naj se pa delijo na ta način, da se pri komisijskih ogledih dajejo premije za lepe bike. Ko je še opazil, da redijo v njegovem kraju sedaj 7.a celih 700 krav samo 2 bika, je predlagal : Podružnice naj sklenejo, da naj se dajejo tistim posestnikom, ki izrede lepe in za pleme sposobne bike, primerne podpore.
Po tem predlogu se je oglasil gosp. grof Barbo iz Rakovnika in rekel, da se popolnoma strinja s predlogom g. viteza Langer-ja in pa s predlogom g. Pogačnika. Ravno ta predlog, katerega Je predlagal predgovornik, je bil stavljen lansko leto v Ljubljani. To ni namen pri napravi VzrejališČ, da bi se samo pri grajšSakih kupovalo bike, pač pa imajo vzrejalisřa ta namen, da se saj zagotovi neko število bikov, ker jih še silno pomanjkuje, in da se primanjkujoči biki doma kupujejo v zanesljivih hlevih. Vsekako se bode pa tudi pri gospodarjih kupovalo lepo rejene bike. Oosedaj je bila živinoreja pri nas na slabih nogah In naenkrat ne more kviěko. — Zategadel pa tudi ne bo mogoče potrebno število bikoy pri kmetovalcih dobiti, saj jih Se za svojo rabo nimajo.
G, pristay Roh rman podpira te besede, rekoč, daje namen dana^nemu shodu, poiskati sredstva, s katerimi bi se laglje popolnilo potrebno
število bikov Bikov primanjkuje kmetovalcem; grajičaki imajo dovolj bikov za svoje potrebe. Skrbeli je tedaj, da se bode redilo zadosti in kraju pripravnih bikov tudi za kmetovalce. Iz te stiske nam grajščaki najlažje pomorijo, ker imajo največje ugodnosti za vspestio rejo bikov. Predlog, katerega je stavil g. Pogačnik, je bil že lansko leto pri obenem zlioru v Ljubljani sprejet, zato je na to delati, dti se zvršuje. Ker se pa tudi po tej poti ne bode doset^lo zadostnega Števila bikov, treba je mi-sliti na ustanovitev vzrejalisČ za bike pripravnih plemen, ker le tako bo mogoče popoliiiti število bikov.
Pri glasovanju sta polem obveljala oba predloga g viteza Lajigerja.
K besedi se potem oglasi g, ravnatelj Pire iz Ljubljane, ki v daljSem govoru razpravlja, zakaj se deli podpora za prospeh živinoreje in drugih kmetijskih vejic. Pred vsem po-vdarja, (ia ni podpora za živinorejo v ta namen dovoljena, da bi se kmeiovalceni na roke delila, da bi boljše shajali, ampak zuto, da se kupujejo z njo biki dobrih plemen, s katerimi se ima goveje pleme izboljiíati. Dalje pravi, da nasa živina ni se taka, da bi se z njo lahko napredovalo in zboljáevalo domaČe pleme Za zbolj.sanje živine je treba pred vsem dobrega plemena. Veliko je ležeče tudi na tem, kako se řJvina redi Pri grajšČakih, ki so vneti za živinorejo, ki imajo dobra in pripravna plemena, dosti krme in prostora itd., bode liiglje rediti dobre bike za pleme. Treba je le nekoliko pomisliti naše razmere, da to sprevidimo. Posebno nam je gledati na to, da dobimo dosti bikov, ker jih je sedaj premalo. Glavni odbor se je dosedaj oziral zmeraj n;» vse kraje enako in je nakupil za Dolenjsko tudi že veliko etioh^rvene živine. Kar se pa tiče plamena samega, je stvar podružnic, da si izberete tisto pleme, ki je za vaSe kraje najbolj pripravno, in glavna družba se bo z veseljem ozirala na Vaše zahteve in bo dala to, kar si bodete sami izbrali, OJ strani glavne družbe se prav rado ozira na vse sklepe, katere storite ; skrbite pa pred vsem za to, da dobimo zadostno število bikov. Imamo sicer zakon o Številu potrebnih bikov v vsakem kraju, ali ta zakon se premalo strogo izvršuje.	(D^ij^ pňhodujis.)
Ljudski shod t Mokronogu.
V nedeljo dné 7. t. m. ob 4, uri popoludne se je zbralo na vrtu gostilne „pri Lipi" pri gosp. Pleteršku okolu fíOO ljudij, deloma mokronoških mož, deloma okoličanov iz sosednih farâ k shodu, katerega je priredilo dolenjsko katoliško politično društvo. Prostor je bi! skoro pretesen, ker mnogo jih je moralo stati pod vrtom in na kegljišču. Doslo je tudi dokaj tržanov in duhovnikov iz okolice.
Točno ob ètirih je otvoril shod druílven odbornik in tajnik g^ospod J. BenkoviS, Iti je predlagal, naj se ixvoli predsednikom gospod profesor dr. Marinko. Le-ia je [lozdravil navzoče občm-slvo in dal besedo gospodu deželnemu odborniku dr. ř\ Papežu, kateri je porořa) o deželnem zboru in dal ve6 porabnih nasvetov za mokronoski okraj. Zadnja nezgoda po poiresu je napravila mnogo škode in vzela mnogo denarja, a vendar deželni odbor skrbi, da stori pri vsem tem, kolikor je splob mogoče v tem kriiiČnem polo/.aju, /a druge deželne potrebe. Prelo/ila se bo Ofsia pri Gri-lovem hribu blizo Mokronoga, skrbelo se lio, da se vredi Mirna i[i se zagrade liudouniiki, ki pro-Vzrocajo mnogo škode. Zadnji čas se je hotelo poskusiti na Dolenjskem s pridelovanjem sladorne peae; a ker je ta obrt na (Jt škem zelo propadel, zato tudi na Dolenjskem ni upnnja na dober vspeli. liolje bi se obnesla lanoreja, katero na} bi kmetijske podružnice pospeševale. Storilo se je mnogo za pokonČevanje hrosiev, katerih se je lani pokončalo 40 000 mernikov. Deželni odbor je plačal v to svrbo SGOO gld , a /.ai, da nagriide mnogokdaj niao dosegli tisti, ki so jo res zaslužili. Ko bi se ribarstvo dvignilo, neslo i»i labko do 170.000 gld., ker je tukaj dosti voda V Ljubljani je rejališČe rib, kamor naj se obrnejo tisti, ki bi hoteli s tem poskusiti. Tudi mlekarstvo bi na Dolenjskem dobro obneslo, ko bi se ga poljedelci bolj poprijel!. De/.eliii odbor je pripravljen pomagati s podporami, kakor je pomagal tudi na Goreiijskem.
Po agrarnem zakonu je sjiremenjen občinski red, ker včasih se je smel občinski svet razdeliti, ^lio je tiijala to polovica občanov; sedaj ae zgodi to, ako zahteva jedna tretjina. Tisti pa, ki morda razdelitvijo niëo zadovoljni, lahko ostanejo v skupnem posestvu. Če ni to škodljivo za gospodarstvo. Lovski zakon se je nekoliko zbolji^al, a ilosti iie; poslej imajo v tem oziru občine vsaj "^Itaj pravic. Sedanji zakon o lovu je nekak prehod na se boljši zakoti.
Tudi za vinorejo se je precej storilo, da morejo vinogradniki nasajati ameriške trte. Kdor jih zasaja, dobi, ako se za to oglasi, po 50 do 150 gld. brezobrestnega posojila ali pa po 'iO gld. nagrade. Mnogo si vinorejci sami Škodujejo, ker ponarejeno yino prodajajo kot pravo in s tem njih pridelek izgublja ugled med kupovaici. Iz vsega tega iTidi vsakdo, da ae deželni odbor mnogo trudi za zboljšanje gmotnega položaja med kmeti. Gosp. poslanec izjavi konečno, da je imel vedno pred očmi blagor svojih volilcev in je v to svrho vedno delal po svojih močeh in hoče delati tudi v bodoče. ^ Živahnim odobravanjem so skazali pričujoči poslušalci svoje zaupanje g. poslsncu.
(D&lje eledi.)
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu ?
V	državnem zboru je bila zadnje dui najzanimivejša stvar celjska gimnazija, /,aradi katere, so nemžki liberalci skoro besni postali. Vsa mogoča sredstva so porabili, da bi prodrli s svojim zagrizenim sovraštvom do Slovencev. A le ni šlo. 10. t. m. se je glasovalo o slovenskih vsporedni-cah na celjski gimnaziji. Vse stranke so brzojavno poklicale svoje Čiane na Dunaj. Celjski Nemci so se peljali navla.^č na Dunaj k isti seji hrup delat. Razgovor med poslanci je bil jako buren. Slednjič je pravična stvar zmagala s 30 glasovi večine. Za celjsko gimnazijo z vs pored ni caiui je glasovalo 173 poslancev, proti nji pa 143. Na Štajerskem vlada zaradi te zmage veliko veselje. Nt ki brzojav je sporočil : Topiči pokajo, kresi gore, naše veselje v zmagi slave, vrlim poslati-cem zalivalo žare!
Avstrijsko vlado vodi sedaj uradniško mi-iiistersvo. Razne stranke se pogajajo med seboj, da bi sestavile večino, ki bi vladala. Naši slovenski poslanci se Se niso odločili. Najbolje bi bilo, ko bi se obnovil železni obroč stare desnice, ki je vladala pod Taaife-jem, ker potem bi bili nemški liberalci iii nacijonalci, ki so nam najbolj nasprotni, brez moči, Slovencem so se pri vseh priložno.stih skazali najbolj pravične in prijazne nemški konservativci, ki so v Ilohenwartovem klubu Ti bi se radi združili s Poljaki. Ako bi Se JVfladočehi hoteli pristopiti v ta krog in bi po-pustdi svoje dosedanje brezuspešno pol it i kova nje, potem pa bi bila zadostna večina sestavljena. A Mladočehi nočejo zapustiti svoje poti. ker bi s tem priznali svoje dosedanje zmote, zato se se nič ne ve, kaj bo prinesla prihodnost,
V	Galiciji ee giblje zelo socijalna ljudska stranka, ki bo pri prihodnjih deželnozborskib volitvah gotovo nekaj svojih mož spravila v zbor.
Kii.i je iiovegii po širokem svetu?
V	IKIakedoniji na bolgarski meji že dalje Časa močno vre, tako da vlada skoro ne more reda vzdržati. Govori se, da so nekateri bolgarski častniki ušli Čez mejo v Makedonijo. Za Rolgarijo to ne pomeni oiČ veselega.
Tako na slabih nogah nego v Srbiji ne stoji nobena druga vlada. Sedaj je zopet prevzelo vlado novo ministerstvo, ki pa samo ne ve, kje bi se dela lotilo, da bi kaj izdalo,
Med Francozi in Italijani so zopet prepiri zaradi nekih pretepov na meji. Dasi niso posebnega pomena, vendar sta obe vladi morali vmes poseči in duiiove miriti.
Piše se nam:
Iz Črnomlja. [Kaj bi radi?] Kako je pri nas, vedó že èislaui čitatelji „Dol. Novic". Zanimalo pa ih bo, ako povem, da so nekateri tukajšnji možje loteli tožiti vse one duhovnike, ki so bili pri našem latoliškem sliodu, ali pa so ysaj tedaj javno nastopili kot govorniki. A spoznali so pravočasno, da bi ae »traano osmešili in opekli, zato bo vse to popustili.
Zadnji somenj je pokazal, kako se znajo naši nasprotniki maščevati. Neki pošten mož, ki je pristaš katoliško-narodne stranke, je imel že dvanajst let pravico ob sejiiieli na trgu zimaj vino točiti. Dan pred zadnjim sejmom pa se je okoli 2bobnalo,jÍa je njegov prostor na prodaj. Kupil ga je drugi. 8el je prosit, da se mu je dovolil prostor na dingem kraju; a ko je semanji dan zjutraj se.pripravljal na novem svojem mestu, zagledal ga je g. Š., ki je tekel takoj k 6ast-nemu mešianu iit ga pregovoril, da je prosilcu prošnjo odbil. Potem se je umaknil dotičnik na vrt nekega posestnika, ki inu je rad^ dovolil primeren prostor. Seveda se je in se bo g. S. delal, kakor bi pri vsem tem ne imel nič opraviti. Izgovarja se vedno le na di uge, ker sam vý, pri čem da je. Tako dela tisti, ki upa postati belokranjski poslanec. Kdo se ne smeje? No, ta je že večkrat pokazal, kako zaa delati za bîagor ljudstva, S takim podlim maščevalnim postopanjem smesi in grdi le sam sebe.
Iz Studenca pri Krškem, — (UmešČenje novega g. župnika.) Preća.stiti gospod dr, Ferdinand Čekal bil je poslan na povelje višjega pastirja, po umrlem g. župniku Mat. LavriČu, našej fari za administratorja. Sè svojo ljubeznjivostjo in skrbjo do župljanov prikupil se nam je v toliki meri, da ob nedeljah po končani službi božji nisi druzega čul iz njihovih ust: „Ua bi le pri nas ostali". Ta želja se nam je svojecaano iz lolnila, in napovedal ee nam tudi dan njegove instalacije.
Vse pa se je posvetovalo, kako naj bi ta imenitni dan dostojno tudi po zunanji obíiki dobil trajen spomin preč. g, župniku in njegovim župljanoni. Zatorej smo napeli nase skromne moČi in storili z združenimi močmi vse, kar zamore za tako imenitno slavnost storiti mala gorska vas.
Dan instalacije bil je 30. junija. Dva dni preje navozili so vneti farani mnogo lepih smrek, jih olupili, ozaljšali z raznim zpJenjem in cvetljičjem ter postavili okoli cerkve in župnisča krasne vitke mlaje.
Tudi napisov ni manjkalo. Pri vhodu v župni dvorec bral si njegovim Častilcem primerni napis; „Dobro dosli!" Na poti v cerkev na tabli spredaj stalo je: „Pozdravljen bodi novi župnik"; in zadej pa : „Kličemo ti srčno udani, mnogo let pri nas ostani ! " Pri vbodu na pokopališče: „Eaduj se fara studenška - - došla ti sreča je velika — dobila miî'ga si vodnika", in od zadej : „Ljubezen, skrb očetovska, ga k nam je pripeljala". Tudi cerkev, kjer se je vršila instalacija, bila je flno okrašena. Predvečer zapeli so domači pevci podoknico, ktero je spremljal močan pok topov. Drugi dan pa se je zbriila obila množica domaČih žu )ljanov k svetemu opravilu, in tudi tujcev ni manjkalo. Točno ob 10. uri spremili so g. župnika štirje duhovni bratje do altarja, kjer se je zapelo: „Veni ganete spiritus".
Sedaj stopi preČ. g. dekan dr, J. Str bene na leco, ter govori skoro celo «ro in našteva dolžnosti župnikove do faranov, kakor tudi dolžnosti faranov do svojega župnika. Govor bil je ognjevit in tako
prepričaven, da je moral vsak reči: „Tako in nič drugače moramo biti in i-avnati se". Potem opravil je g. župnik sveto mašo, pri kojej se je tudi krasno pelo, kar se je storilo zbog marljive delavnosti in zmožnosti domačega organista in njegovih pevcev. Slavnost se je končala v najlepšem redu.
Dobrova, dné 8. julija. — [Strašni požar] V četrtek, dné 4. t. m. okolu 13. ure predpoludne, pričelo je goreti v šupi pri „Pleškn" na Švici, b. št. 15, iz do sedaj se popolno neznanega uzroka. Skoraj z vso gotovostjo more se pa misliti, da je kaka mačka ogenj tja zanesla. Suho bilo je vse kot poper; sè slamo krita poslopja pa kar na kupu. Ogenj se je s tako silo širil, da je bil zgornji konec vasi v pičlih štirih miniitah v plamenu. Ker se je začel veter mešati, razširil se je ogenj nazaj doli po vasi.
V teku pičle ure bilo je vpepeljenih 13 hiš, 12 hlevov, 10 podov, 16 šup in 3 kasče (žitnice), toraj skupaj 6.S podstrešij.
Dalje je uničil ogenj 10 goved, 8 pnjsev in 1 kobilo; skupaj toraj 19 domaČih živalij. Vpepeljen je ves letošnji seneni pridelek (nad 2500 centov sena), ki je bil že pod streho ; zgorelo je prizadetim revežem obilico gospodarskega orodja, pohištva, obleke, živeža; da, nekaterim posestnikom je pohištvo, obleka in živež do trohice popolno uničeno razun tega, kar so ravno na sebi imeli. Do 2000 je škode samo na sadnem drevji, od katerega na raznih mestih le goli štori kvišku štrlé.
Drva, zaloga za eno celo leto (pri nekaterih tudi še za več časa) zadostujoča, je popolno vpepeljeno.
Vsa zidovja — le par izjem je, ~ kí so bila po potresu budo razrahljana, so sedaj po požaru le Se prave razvaline, na katere ne bode več kazalo staviti novih krovov in streh.
Gasiti se ni moglo prav niČ; ogenj bil je v pravem pomenu besede „peklenski".
Ob Času pričetka požara bilo je večina ljudi izvan doma pri svojih kmetskih delih.
Najbritkeje je pa, da je SSletni mladenič, France Hudnik, Marečnikov, h. št, 17 v strašnem požaru končal svoje uzorno življenje. Blagi pokojnik hotel je rešiti iz gorečega hleva edino kravico in voliča svojemu ubogemu sosedu; a pri delu krščanskega usmiljenju našel je — svojo grozovito smrt pod gorečo streho, ki se je bila od dveh strani nanj vsula. Upajmo, da se on za svoje bUgo dejanje, ki je je hotel dognati bližnjemu v prid, veseli že večnega plačila tem gotoveje, ker je bil vedno uzoren in pravi krščanski mladenič, kakoršníh je dandanes le premalo. Naj počiva v miru!
Vse škode je zadal kruti požar prizadetim ponesrečencem nad 35.000 gld. Zavarovani bili so vsi; največ pri „Slaviji", par strank pri „Riunioni" in ena pa menda v „Gradcu". Ali kaj pomaga vse to, ker je pa ogenj napravil trikrat več škode, nego bode vsa zavarovalna odškodnina znašala.
Večina pogoj-elcev bila je že preje revnih, a sedaj so ti pravi siromaki, krvavih solz, britkega pomilovanja in usmiljenih zdatnih podpor vredni in potrebni. DomaČi dobri in usmiljeni občani jim bodo pomagali, kolikor jim bodo moči dopuščale; ali kaj, ker je potres vsakemu brez izjeme več ali manj škode napravil.
Nesreča tu, nesi'eča tam, pa so vsi križi skupaj.
Vdovi Dolinarjevi so vrli ljudje, ki so prihiteli iz vseh sosednih vasi na pomoč, z največjim naporom in težavo rešili; ravno tako Glavičevo aè slamo krito
gospodarsko poslopje; pri tem imfi g, Jos. Poklukar sè svojo ročno brizpliiico največjo zaslugo.
Ob lokalizaciji ognja, da se ni širil naprej, gre )red vsem odližno priznanje Polliograškej prostovoljnej )OŽarnej brambi, katera, ko je zvedela za nesrečo, a takoj prihitela sè svojim gasilnim orodjem na kraj razdejanja. Neprestano je delovala od polu ene ure popoludne dalje skoz c«liii enijst ur, ter dusila mec in ob zidovih goreči materijal, da se tako ni ogen. mogel zanesti od kakega vetra na se ostali zapadn del vasi, ki je izv^emši dve hiši, tudi vea na drenju in krit sè slamo, Polhodradčani so se pri tem v resnici skazali, da se um6 boriti z najstrašnejšo silo ognja. Slava jim! Slava in vsa čast bodi na tem mestu izrečena tudi vsem domačim gasilcem iz sosednih vasi, naj bodo že katerega koli imena in stann. Delovali so v resnici požrtvovalno in neumorno.
Polbograáko požarno brambo rešili so llurineg;i brezpveslednega truda požarni brambovci iz Viča, ki so prišli na kraj pogorišča krog dveh po polunoči. Tem pomagal je ostali ogenj potem krotiti tudi mali dež, ki se je do jutra vedno holj krepko razvijal. Tudi tem izreka se zahvala za njihovo pripomoć, čeravno že pozno došlo.
Do ato požarov sem že v mojem življenii doživel in bil nazoč ob njih, tako strašnega — na malem obsegu, — da bi bil yse notri do zemlje požrl, pa še nobenega, kot je bil ravno opisani.
Bog in sv, Florijan nas vartyta časnega in večnega ognja ter ponesrečencem naklonila obilo usmiljeno-radodarnih src!
DomaČe vesti.
(t Umrl) je 2. julija v Ljubljani vpokojeni ^eneficijatpreČ. g. Feliks Knific, rodom NovomeŠČan, star 67 let. Svoje premoženje je zapustil večinoma le v dobre namena Glavni dedič je ljubljansko Marija-nišče, katei'0 dobi 8000 gld. ; družbi sv. Mohorja, Matici Slovenski, Glasbeni Matici, družbi sv. Cirila in Metoda in Narodnemu domu v Ljubljani je zapustil pa po 100 gld. ; Narodnemu domu in mestni godbi v Novem Mestu po 200 gld,; mestnim revežem ljubljanskim in novomeškim po 100 gld.; poleg tega pa še 2700 gld. za revne duhovniške zavode in za sv. maše. Naj v miru počival i",
(t Umrl) je pri-&^ Jakobu v Eodiuah 21. junija ob 8. uri zjutraj nagloma za mrtvoudom v 73, letu evoje starosti Jakob Krakar, cerkovnik pri oadotni podružnici, ki je skozi 35 let v splošno za-dovoljnost marljivo opravljal svojo službo. Naj v mivu počiva! — V St, JoŠtu pa je umrl po kratkem bole-lianji v 67. letu dné 4. t. m. posestnik Franc Kocjan. Bodi mu zemljica lahka!
(V bolnišnici Usmiljenih bratovy Kan-
dij i) bilo je meseca junija sprejetih 56 bolnikov, koncem majnika jih je ostalo 31, skupaj 87. Od teh je zapustilo bolnišnico ozdravljenih 44, deloma ozdravljenih 14: umrl je eden k» Brightovo obistno boleznijo. V postrežbi osta o jih je koncem junija še 28. Oskr-l>ovalnib dnij se je nabralo preteklega meseca 904.
(Telesne poškodbe.) Z črešuje jiadel je v Halenski vasi 28, junija ISletni Dragotin Strbenk in si pri tej priložnosti zlomil levi nadlaket. — Pri zidanju v Toplicah padel je zidar France S u h o d o Î c iz 9 metrov visokega odra in si izpahnil desno_ nogo v kokn. Omenjena ponesrečenca sla bila sprejeta v boluiànico Usmiýenih bratov v Kandiji.
(Na občni zbor c. k. kmetijske družbe v Lj ubijano!) S tem opozarjamo še enkrat p. d. člane dolenjskih podružnic, da se blagovole udeležiti občnega zbora, ki bode ta četi-tek dné 18. t. m. ob 9. uri dopoludne v mestni hiši (na rotovžu). Z jutranjim dolenjskim vlakom, ki vozi iz Novega mesta ob polu petih zjutraj, je mogoče priti ravno o pravem času k zborovanju. Komur je tedaj količkaj mogoče, naj ne zamudi prilike, udeležiti se tega zborovanja. Ker odhaja večerni vlak nazaj iz Ljiibljane ob četrt na osem, si bodo udeležniki popoludne lahko ogledali deželuo trtnico, ki mora zanimati vsakega Dolenjca.
(Občni zbor kmetijske podružnice novomeške) se je vršil v pondeljek dné 8. julija t. I. po napovedanem vsporedn. Poročilo o delovanju podružnice se je z odobravanjem na znanje vze o. V odbor za dobo treh let so bili zopet izvoljen gg. : Borštnar, Franke, Perko, Peterlin, Rohr-man (načelnikom) in Skale. Na novo je bil voljen g, I. Kosa k iz Dol. Kronovega. Občnemu zboru v Ljubljani je predložiti predloge, sprejete pri shođtt dol, kmetijskih podružnic v Novem mestu. Zastopnikom podružnic pri občnem zboru v Ljubljani je bil voljen g. V. Rohrmau.
(Sedma skupščina) „Zaveze slovenskih učiteljskih društev zborovala bode dné 4. in 5. septemb. t. 1. v Novem mestu.	Pripravljalni odbor.
(Sklep šol.) Na novomeški gimnaziji je bilo letos 14 učiteljskih močij za obligatne predmete in jedna za petje. Učencev je bilo tekom leta vspre-jetih 231, konoem leta jih je ostalo 217. Kranjcev je bilo 198 (26 NovomesČanov), 19 pa jih je iz drugih kronovin. Letošnje šolsko leto je dovršilo 20 učenc,ev z odliko, 131 s prvim redom, 21 z drugim, 10 s tretjim; 35 učencev ame ponavljati izpite. Šolnine so učenci vplačali 2265 gld., iz ustanov je dobilo 13 učencev 1360 gld, 61 ki'. Na obrtni nadaljevalni šoli je bilo koncem leta 82 učencev. Tukajšne deske šole šolsko leto ee e zaključilo zaradi osepnic mej učenci dne 3. julija vs ed odloka slavnega c. kr. okrajnega šolskega sveta. Sposobnih za višji razred je: v iV. razredu 47, v III. razredu 36, v II. razredu 42 in vi. razredu 31 učencev; skujiaj 166 Nesposobnih za višji razred je: v IV. razredu 11, v III, 19, v IL 11 in v I. 10 učencev; skupaj 51. V začetku šolskega leta e bilo 196, a koncem 207 učencev. Zaradi osepnio je izostala muneravana šolska slavnost. — Dekliška šola novomeška je štela ob koncn Šolskega leta v vseh treh razredih 116 deklet, mej lyitni jih je bilo 38 odličnih.
(Sola v Metliki) imela je přetečeno leto v štirih razredih 229 dečkov in 183 deklic; v ponav-Ijalni šoli 37 dečkov in 50 deklic. Obrtno nadaljevalno Šolo pa je obiskovalo 61 dečkov raznih obrtov od 14 do 20 let starih; mej njimi je največ čevljarjev in mizarjev.
(Iz Mokronoga) se nam poroča, da je pii C. kr. okrajnem sodišču v Mokronogu bela zastava od 10, t. m. izobešena, to je znamenje, da ni v tamošnji jetnišniei nobenega zaprtega. Koliko časa da ostane, ni znano.
(Zlati poročni prstan) je nekdo zgubil in ga zamore dobiti pri gosp. Leopold G a n g 1 u v Metliki ; toda povedati mora, kako letnico in kake črke ima gravirane.
(V Črnomlju) se je utopila 22, junija zjutraj ob četrt na 5 v vodi pod „gradom« Maria Štefa-nec, ISletna dekla, rojena v Plažovcih na Hrvatskem,
ker je pri pranji po nesreči v vodo padla. Akoravno je bila kiaalo iz vode potegnjena in je tudi zdravnik hitro pritekel, vendar je bila vsa poskušuja, oživiti jo, zaman. Čujte, ker ne vesta ue ure, ne diiey»!
(Podružnica sv. Cirila in Metoda) v Novem mestu je izvolila pri obenem zboru odbornikom J. Krajca, načelnikom; dr. Silvin Hraáovca, tajnikom, in svetovalca Skerlja blagajnikom. Namestniki so: Iv. Vrliovec, Schweitzer in J. Pfeifer.
(Umrl) je nagle smrti posestnik Jakob S tra j nar iz Du[il pri Grosuiiljem. Na sejmu je voli prodal, in po konĚanej kupčiji je od kapi zadet se zgrudil in takoj umrl
(Slovenska posojilnica v St. Jerneju) bo imela izvanredni občni zbor v nedeljo 28. t. m. ob 4, popoludne v svoji piitarni. K obilni udeležbi vabi vse ude nje načelnik Anton Fetticli-Fr an kheim , župnik,
(Ogenj) je nastal 14. julija ob polu tretji uri zjutraj v Novem Mestu v mestnem skladiSča na kapucinskem trgu poleg pošte ter tik j^H'ostoia, na katerem se gradi poslopje za tínaiiěne ui'ade. Pogorelo je sploh vse do tjil in sicer : jedna stam, toda še rabljiva brizgalnica, aparat za razkuževanje in desek v vrednosti kacih 1500 goldinarjev, Sknpua škoda se računi okoli tri tisoč goldinarjev. Skladišče je bilo lastnina mesta ter zavarovano za 1000 goldinarjev. Prostovoljna požarua bramba je storila, kar je v njeni moči in tudi c, kr. okrožno sodišče je dalo kaznjence T pomoč, kateri so se prav pridno vAdli.
(Meščanska garda) imela je včeraj cerkveno opravilo pri Božjem grobu v aponuii bitke pri Kustoci, Tdeležilo se je obilo ljud.'itva. Tudi popoldanska veselica v Smoïovi hosti vrâila se je pri veliki vdeležbi v občo zadovoljnost,
(V šoli za podkovatvo vLjubljani) bili ao pretekli čas letni izpiti, — Zglasilo se je enajst kovačev, ki niso Šole obiskovali, ia sicer vsi Štajerci, iz kranjskega se pa niti eden uglasil ni, in vendar je áe toliko v podkovstvu neizprašanili kovačev na Ki'anjskem, ki so konjereji le na škodo.
Poslano.
Moja sopiugn je bulelmla štiri letu. LetOB o STečiiici pa jo jp, Dtipadla IniJa [iJjučnica, Nagla boliiiilta pomui; jo je otela, hvala Bogu, gdt.ove «miti. A boleSiue v glavi »o ostale in postajale vedno hujáe. Ni mogla iie spMi ue jesti, z en« lesedo, iiila jiï že sama selii v uajvefji križ, meiii pa v iiajveùjo žalost. Kjer pa sila du vrlja prilcipi, lam poniof ved rialeó iii.
Zatekel sera se prav « sriiiita k nuji a njem k Bogu. Podal sem se prvo polovico nieiíBca jmiija na btižjo pot v Loreto, Tam geiri prav iz srca zdiliova!, inolil iu profstl Buga, uaj we nslisi. Mej moju odsotiiostjo oliisSejo jo njeni aiiovediiik dvakrat. Pri prvem obisku je bila bolezen enako buda, kakor prod ui«jim odhodom. Ko jo pa vđrugii! obiíEe prej imenovani, vstane moja soproga in hiti eudeCemu .■^e obiskovalcu naprtiti vsa vesela, rekSi: „Moje bolečine v glavi so ponehale dná 14. junija zvečer, ob 11, uri". — (Takrat «eui jaz došel v Loretoj. Mej potjo obiskal som tadi Padovo, Abísí, lUm itd.
Domov přišedši, razjokam se veselja zaradi milosti, ki jo jo lj\iV»i Bog skazal moji soprogi in meni na priproéiýo sv, Antona P. iu tia priprožnjo uiiSe ljube gospe.
Vse to je resnično, kar lahko potrdijo vsi, ki bo obiskovali mojo soprogo mej boleznijo in po bolezni, kar razglasim zato, da spoiiia Nvet neakunÍLo usmíijenjo liožje, pa tmli zato, da se vsi v stiskali in nadlogah «atekajo k Bogu, llariji, prebloženi Devici in BV, Antonn Padovanskemn.
NOVO MESTO, duê 10. julija 1895.
Anton Kuslan,
'ki';jar in po/latar.
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem Mestu:
G. Snpnik I, PlevaniS 5 gld. ; g. župnik Mat, Jereb 10 gld.; novomeški dobrotniki za julij 32 gld. 85 kr,; gospa Manrer 1 gld,; g. V. Kobrmann 6 gld,; neimenovan 10 gld.
Darovi za kapelico Božjega groba:
Gosp, Berlec, žand. stražmojst.er 1 gld.; gosp. Turk, Ski-janfie nO kr.; gosp. Jložina 30 kr.; gosp. Amalija Plut 1 gld,; gosp, Neža Petrič 1 gld.; preč. gosp. P, Gregor Jenič, kapuc, def. v Celji 5 gld,; preè. gosp. Friiiic S. BarborlC, nmir. župnik v Ljubljani 2 gld.; gosp. IJršika Barborič 1 gld.; gospa Ivana Korap, mnjotjeva soproga 1 gld.; preć. gosp. Josip jereb, umir. župn. 1 gld. in pokojni župnik Feliks Knilic 5 gld. — Obiluo jim povrni Bog!
Loterijske številke.
Gradec 28. jnuija	30 13 44 27 2
Trst 6. julija	23 67 68 35 24
Gradec 13.
20 18 86 41 35
Jaz podpisani izjavljam a tem, da nisem nikjer imenoval gospoda prof. dr. Gašperja Pamer „cigana", ker v to nisem imel najtuanjňugti povoda, Ak.o bi se bil pa mogoče vendar-le tako izpozabil, obžalujem to dejanje tem potom javno,
France JPHjatelj,
(lob)	po$i!ist»i!i: v Iludol/ovem, Florijunuki trg St, Í24.
Št. 44't.
Hazglas.
v splošno znanje, da je naprodaj loza „Konjívrh" kat. občine Loka v bližini mesta Črnomelj, ki je lastnina „prve dolenjske posojilnice v Metliki", (poprej Bajuk Jožefa iz Črnomlja) pod najugodnejšimi pogoji. Ta loza meri 48 oralov in se bode na kose prodala tako, da bode po dva orala en kos imel, — Pri tej priliki se bodejo prodala drva (do 100 voz), ki 80 že posekana in na knpe zložena, Tuili je še naprodaj hiša na Majerji, hlev, svinjaki, šupe, kozolca, sadni vrt, nekaj njiv itd.
Kupci oglasijo se naj diié
5. septembra 1895 dopoldan ob 8. uri
v omenjeni lozi, kjer se bode takrat prodaja vršila. Kupilo se bode lahko tudi na počak.
Metlika, 10. julija 1895.
C1Ô1-1)	(íaiijíl.
st. 444.
Razglas.
v splošno znanje, da je naprodaj veloposestvo „Dobro Bubnjarci" na Hrvatskem v bližini mesta Metlike, ki je lastnina „prve dolenjske posojilnice v Metliki (poprej Matilde pl. NemiâiÈ iz Bubnjare), pod najugodnejšimi pogoji. Isto obstoji iz 178 oralov njiv (oranic), stelnikov, senokoše, šum, pašnikov» vrtov, trsja, hiše, hleva, kleti, Šupe, malenice itd.
Prodalo se bode skupaj ali na kose, kakor bode kdo hotel in tudi na poèak. — Kupci oglasijo se naj
12. septembra 1895 dopoldan ob 8. uri
pri grailu v Buhnarcih, kjer se bode takrat prodaja vršila.
Metlika, dné 10. julija 1895, gos-i) _____flangl.
Sedma skupščina
Zaveze slovsBstíli iMiŘil flrÉev
zborovala bode 4, in 5. septembra t, 1, v Novem mestu. (103)	Pripravljalni odbor.
14, âtev.
DOLENJSKE NOVICE.
eeeeeseeeeeeeeeeee«

V	Metlikf, 8 áestimi tečaji iu šestimi stO[iaini, se
V	najem odda ali pa prodři. Zravftit pripada tuđi 4 orale njiv in travnikov.	(163—1)
Kupci oglasijo naj se v meetiiî hiši. iM»MnMMetaM*MMaM*
m
popolnoma izurjenega z železninskitu blagom, ter
kateri je lepega vedenja in da ima veaelje do trgovinske obrti, sprejmt) třikuj
,	Friderik Skiišck,
_trgoveo v Metliki.
Hazglas.
Prihodnji živinski soraenj v Cruomlji bode V četrtek, dnè 8. avgusta t. t. 'IPSf
Vabijo se kiipci in prodajald. Mestno žuimnstvo Cnioniel,),
dDÓ 10. julija 1895.	(155-1)
Sn-rm-nin	obstoječe iz dveh sob, je od-
"0 yf ]	dati za vse leto; odda 'ae pa
( Vi J	tudi na mesece z vso hišno
LUUU I UlljUj	opravo vred. Dalje je oddati
hlev za konje in magazin.	(189-2) __Več ae izve v Skabrnetovi hiši, i. nadstropje.
Mnogo iavrstnega vina
je na prodaj v Bajnofu pri Rudolfovem.
S,	v hiši át. 150 v Novem mestu,
QÍlflířQílIP	ol^stojefie iz treh, oziroma petih
( Vi I	sob, je oddati priSetkom sep-
LUllU I Ui^U	teiiibra t, 1. Zraven je tudi
nekoliko vrta. liavno tam oddati je tudi šupa za seno. ___Oglasila sprejt-ma lastnik hiže._
Službo vavpta ali niajarja
isáe izveden mož, kteri je oženjen, v enakej službi, in se rad drugam prt^mestil.
Ponndbe naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom :
Jernej Pavšel,
Volavfie št. 18, poŠta Novo tneato.
054-1)

SteinfeldsU pivovarna bratov BoiniiigliîMis, Gradcc
zulo^'ii pivíl v Ltjul)l.iíHii-ŠiŘki
(39-1)	priporoča
uležaao, marčna in eksportno pivo
v sodčekili in steklenicah (pivo v stekicnioah {b paaterfzovano.)
îe
itlit gilen^mefii
v čisto novi, popolnoma moderno zgiajeni R. Dolenc-ovi hiši na trgu sv. Katarine Št. 218 v Kovem Mestu, oddati bode pričetkom avgusta oziroma septembra 1.1.
^^ čvetero stanovanj,
K dvema pripada tudi nekoliko vrta. — Oglasila sprejema lastnik hiše.	(102-6)
11
8oba
z lepo liisno opravo in postrežbo vred je dobiti od 15. julija nad mlinom Št. 233.	(144)
Staira
Mala soba z nekoliko vrta, J na razpotju pri Ločenski cesti, I je takoj oddati. — Oglasiti se je v Krajčevi prodajalni.
Ana Vrečar, -^if
posestnica v Kronovem Št. 5, (le?)
bo dala iz proste roke 21. t m, popoldne po litanijah hišo z gospodarskim poslopjem, njive in travnike na tri leta v najem. Po dražbi, katera se bode vršila na lic« mesta, prodala se bode tudi živina in prašiči.
V prodajalno z mešanim blagom sprejme se
pridni deček
v poňuk, ki ume slovenski in tudi nekaj nemški, in je vsaj 14. leto dopolnil.
Josip Su&terSič,
'i	trgovec na Toplicah jiri Novem nestu.
/iiltn-timn	^^ gospodinjstvo sposobna,
/ r 1 U	iš6e primerne službe, najraje v
\ ř jf	kakem farovžn. — Blagovoljne
LXU11U1 lUUj	puiiudbe pod znamko „U. L. st. 20,
poste restftTitf, Novo mesto".	(iso)
Oves
kupuje grajšeiua RuprCvrh ci62)
I '
Gariutbia-Lithioii vrelci
pri železni Kapli na Koroškem,
' so izvrstna namizna pijaiïia in izborno zdrávilo
proti vsakovrstnim katarom in raznim boleznim > na obistih in mehurji. — Dnbi se pri lastništvu na Železni Kapli, pri gosp. Henriku pl. Mattoni-ju I na Dunaju, v gosp. Alojzij Cernič-evi agenturi v Ljubijani, in pri gg. trgovcih: IVI. Kastner iu P. Usnik v Ljubljani, F. Dolenc-u v Kranju in ýkofli Loki, A. Pinter-ju v Kamniku, A. Pauser-ju ml. v Novem Mestu, P. Petsche-tu v Kočevji , in I. Pauser-ju v Ribnici,	(93—7)
S"

Tak-le je izvirni zavoj pristne
Kathreiner-jeve kave.
^ozor!
Varujte se ponarejenega biaga,
ki ga nekateri iz sebičnih namenov ponujajo ali odprto, ali pa v dobr ponarejenih podobnih zavojčkih.


lii^o in posestvo.
"WS
(UB—2)
Jftnez Ilaisinger-jitj
v (ji-tiSnjevcUj poUa Kostanjtvica,

I




belo, po gld. 15-50, 17 — iu 19.—
po 100 litrov, na tukajšno postajo stavljeno, prodajam v množini nad 50 litrov, ter se priporočani z obilím naročilim
(137-2) Alojzi,! PlUlliu,
V Ti-ehnjem (Dolenjsko.)
••■•••••«••••MQÏiiïOMCM«
iS
Svarilo!
Pozorl
Varujte se,
lia ae bote opeliarjBni iri iiakn|m šiiidne kave, Dob Č-kažaijni IJuilje Se vedno poua-rejajc) Kathrciiiprjovo Kavo,
KJitonoJenJjjtedniKili ko bfln izvirjiu zavojo /. iiaimom
„Kathreiner".
Kathreiner-Kneippova slaona kava je otliim Ktliava in okusna prinui.s k bobovi kavi, iiatomipridcîok vcellli aniih; v.salia škodljiva primes je iiiključona.
velik, ćrn, ki noč in dan laja, (basist) in na katerem se pridela 2—3 kilogramov volne, proda se v Trebnjem. Tam je s )lob žlabtnili J n manj žlahtnih psov na izb ro. — Kje, pove laliko vsak Trebauec,
Kdor bi prodal
Pristno vipavsko vino,
garantirano nepokvarjpnn ter naravno ima v zalegi pu nizki ceni	(141-2)
Franc Kastelic v Kandiji.
katero leži v Koatanjeviski, Križevski ali Sent Jernejski fari, naj naznani
/alnala iii naznanilo.
Slavnemu obèin8t\H uljiidno nHziianjam, da sem svojo pnidaialnico % mešanim blagom, ktero sem znamovala s tvrdko Joh. Pollack, v najem oddala gospodu J. Jerebu de Crinis, kteri bo nadaljeval knpčijo B tvrdko:
J. Pollackov naslertiiik:
le	de ©sîîïist
Zahvaljujem se toplo častitim prebivalcem Novega mesta in okolice za zaupanje, ktero je skazovalo našej hiši skozi 57 let, in uljudno prosim, isto zaupanje tndi gosp. nasledniku obraniti; po svojem prizadevanju in zmožnosti bo častito občinstvo gotoyo fino in z blugom najboljše vrste po prav nizki ceni postregel.
Novo mesto, 28, junija 1896.
Fani Pollack.
na prodaj je iz proste roke v Šmarjeti, ki ima lepo lego, v zdravem krajo in od Toplic kakih 10 minut oddaljeno.
Nadaljna pojasnila l azioži Janez Jakše, gostilniear v Kandijf pri Novem Mestu.	(Ui—2)
P. N.
Sklicevaje se na gornjo objavo, slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem J, Pollack-ovo prodajalno v najem prevzel, ter bom isto nadaljeval pod znamkom:
J. PoIlHckoT naslednik:
Dobro izvežban v tej stroki in v zvezi z najboljšimi kupèijskimi hišami ter tovarnami bom slavnemu občinstvu zamogel postreči z vedno svežim finim blagom po najugodnejših cenah ter 86 v obilni obisk priporočam
z vsem spoštovanjem
(147—2)
J. Pollackov naslednik:
J. Jereb de Crinls.
HoTomevto : OdgoTorni oredrnk loalp Benkovlfi. — Udajate^, taJožtuk iu tiskar 1. Kr^JtO.