Celje - skladišče D-Per
582/1980
QM \
mcÀ Ì
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
30 lei samoupravljanja
Kot sega začetek delovanja naše sedanje organizacije združenega dela v leto 1906, se je vzporedno z razvojem prebujala delavska zavest. Delavci so se že pred vojno organizirali v jugoslovansko strokovno zvezo in tik pred pričetkom druge svetovne vojne organizirali prvo stavko. Do spora je prišlo, ko je delodajalec v zimskem času odpustil delavce. Štrajk je bil uspešen, saj so delavci dosegli, da so se sprejeli nazaj na delo, izboljšali so se delovni pogoji in vse ure, ki so se delale več kakor 8 ur na dan, so bile izplačane bot nadure.
O visoki zavesti delavcev priča tudi podatek, da je med okupacijo balo več članov kolektiva ustreljenih kot talci, več zavednih delavskih družin pa odseljenih. Med vojno močno poškodovani žaga in furnirnica sta bili po vojni takoj obnovljeni in sta pričeli z delom sredi leta 1945.
2	2 1946 je bila ustanovljena sindikalna podružnica. Njen prvotni namen je bil predvsem o-skrba delavcev z življenjskimi potrebščinami skrb za družbeni standard, itd.
Z rastjo delavne organizacije se je najprej razvijala in krepila sindikalna organiziranost. Tako je danes sindikalni organizator zborov kolektiva, na katerih se po predhodnih razpravah po sindikalnih skupinah sprejemajo vse pomembne odločitve, kot so: delitev dohodka
organizacije, zbiranje in evidentiranje kandidatov za delegacije, organizacije društvene prehrane in rekreacije in sploh sodelovanje pri vsem pomembnih odločitvah v nadaijnd gospodarski rasti naše DO in politične zavesti članov naše DO.
Tako je bil sindikat pobudnik in ustanovitelj obrata družbene prehrane, v katerem dnevno prejema topli obrok več kot 250 delavcev.
Potreba po rekreaciji je ves čas globoko prisotna pri članih delovne organizacije, saj že preko 20 let obstojata počitniška domova v Medveji in Biogradu. V letošnjem letu so bile obnovljene počitniške hišice v Medveji, v naslednjem letu pa se predvideva večja rekonstrukcija počitniškega doma v Biogradu. Prav tu pa so delavci, člani našega kolektiva pokazali visoko zavest, saj so v rekonstrukcijo počitniškega doma v Biogradu povabili k sodelovanju DPO v šentjurski in šmarski občini ter delovne organizacije. Prav počitniške hišice v Biogradu so bile v času svojega obstanka zelo obiskane, vsako leto je bila pod strokovnim vodstvom organizirana otroška kolonija, kjer so imeli otroci naših delavcev do 12. leta starosti že 20 let brezplačno letovanje, skupno okrog 60 otrok na leto. Počitniški dom LI Bohor leži v naj lepšem predelu srednjega Jadrana, v čudovitem borovem gozdu v neposredni bliži-
ni morja in je komunalno urejen. Nepopravna škoda bi bila, če se v naslednjem letu ne bi pristopilo k realizaciji in izgradnji skupnega počitniškega doma v Biogradu na moru, posebno še, ker v nasprotnem primeru na ta prostor že željno čakajo drugi interesenti.
Začetki samoupravljanja v naši delovni organizaciji segajo v leto 1950, ko so bili 5. 10. 1950 simbolično predani ključi delovne organizacije delavcem. Nato je bila 22. 10. 1950 prva seja delavskega sveta s prvim predsednikom tovarišem Alojzem Pe-pelnjakom.
V letih samoupravljanja šobili opravljeni vdliki koraki v modernizaciji proizvodnje, pri izboljšanju delovnih pogojev in dvigu produktivnosti. Sledi leto 1958 ko je bil postavljen moderen turnirski nož in sušilnica, leta 1972 je bila zgrajena moderna furnirnica z letno kapaciteto 5 milijonov m2 plemenitega furnirja, leta 1976 modema žaga s polnojarmenikom, bločnotračno žago in cepilno-tračno žago s kapaciteto 35.000 do 40.000 m’ hlodovine, nove parilndce, v gradnji je kotlovnica, predvsem pa je v zadnjem času bilo veliko napravljenega za izboljšanje delovnih pogojev. Asfaltirano je okrog 8500 m2 skladiščnih prostorov, nabavljena je bila nova transportna sredstva (viličarji, nakladalec Volvo, nakladalci hlodovine Hiab) skratka vsa modernizacija ima cilj zmanjšati
fizično dalo delavcev ob istočasnem dvigu produktivnosti. Cepine, nekdaj glavno orodje v naši proizvodnji, je zamenjala avtomatika, hidravlika in ostali dosežki sodobne tehnologije.
Pomembni datumi v razvoju delovne organizacije so 1. 1. 1960, ko sta se sedanja TOZD Žaga in furnirnica Šentjur in TOZD Lesna oprema Mestinje združili v enotno delovno organizacijo Lesna industrija »Bohor«. 1. 11. 1962 pa se je pridružila tudi žaga v Kozjem.
Koncept dogovora ob združitvi je bil, da se primarna obdelava razvija v Šentjurju, sekundama pa v Mestinju. Z manjšimi popravki od tega koncepta nismo odstopali. Na osnovi dohodkovnega povezovanja in samoupravnega sporazumevanja pa naj bi naš razvoj bil naslednji:
—	V TOZD Mestinju naj bi se podvojila obstoječa proizvodnja, s tem, da se hlodovina, ki napade na njihovem območju zaradi specifičnosti potreb za fi-nalo, predela doma.
—	V Šentjurju bi se primarna predelava razvijala naprej s tem da se finalizira predelava hrastove hlodovine — zgrajena naj bi bila nova tovarna masivnega hrastovega pohištva. Seveda pa je osnovni pogoj za razvoj delovne organizacije in vseh TOZD obstoječa surovina, katere LI BOHOR zbere na svojem področju le 25 %. Potreben je do-
OSREDNJA KNJ. CELJE
govor o njenem izkoriščanju, kar je mogoče le na bazi čvrstih sporazumov in dohodkovnih odnosov. TOZD Mestinje se odreka 10.000 m3 smrekove hlodovine, katera se razžaga v Šentjurju in fnnalizira v Mestinju — za potrebe TAM. Prav tako namenja ves hrastov žagan les za finalno predelavo v Šentjurju.
TOZD Šentjur z bukovim rezanim lesom oskrbuje TOZD Mestinje, tako da ima ta pokrite kapacitete, glede na razširjeno tovarno.
Investicije v TOZD Šentjur so začrtane v izgradnji pnirezoval-nice in sušilnice (kot I. faza finalizacije) ter izgradnja tovarne »fine line« furnirja v dveh fazah. V nadaljnem razvoju pa finalna predelava hrastovine — tovarna masivnega pohištva.
Razvoj proizvodnje v Kozjem je v veliki meri odvisen od zagotovila GG Brežice, da bo letno zagotovilo dobavo 3.000 m3 bukove hlodovine. V perspektivi bo potrebno, da se delavci DO
z referendumom odločijo o pristopu žage Kozje k TOZD Mestinje. V tem primeru bi TOZD Mestinje svoje investicije časovno premaknil na krajše razdobje, v Kozjem bi se pa poleg re-konstrukaije obstoječe žage zgradila tovarna pohištva. TOZD Mestinje hi namreč Kozju odstopil že utečeni ameriški program, za katerega je podpisana 5Jletna pogodba. Zaposlili bi 100 delavcev.
Zavedamo se, da bomo vse načrtovane naloge lahko dosegli le s krepitvijo samoupravnih odnosov in doslednim izvajanjem zadanih nalog.
Fred 30. leti je delovna organizacija, kot prva organizacija v šentjurski občini, sprejela samoupravljanje kot svoj osnovni koncept dela. S svojim dosedanjim razvojem je dokazala, da je bila ta usmeritev pravilna in da je tudi porok za izpolnitev zaadnih nalog vnaprej.
Ing. Dušan Hus
Ob 30-letnici samoupravljanja lo in za dobrote, s katerimi ste se vam — prirediteljem prošla- nas pogostili, ve — v imenu upokojencev
iskreno zahvaljujem za povabi-	Andrej Pevec
Kako uresničevati solidarnost znotraj občine?
Naša družba se je opredelila za takšno politiko razvoja, ki bo zagotavljala postopno izenačevanje pogojev življenja na celotnem območju SRS in SFRJ. V tem okviru pa tudi za enakomeren gospodarski razvoj vseh območij. Takšna opredelitev ne sloni le na socialnih oziroma političnih razlogih. Enakomeren gospodarski in sploh družbeni razvoj omogoča boljše izkoriščanje naravnih pogojev gospodarjenja, obstoječo komunalno opremljenost, stanovanja ipd. Gospodarski razvoj posredno vpliva tudi na razvoj kmetijstva, preprečuje prekomerno odseljevanje prebivalstva, po drugi strani pa se na tak način zmanjša priliv prebivalcev v mesta, odhod v tujino. V Sloveniji je takšna politika policentričnega razvoja dala določene rezultate. Deloma so rezultat zgodovinskih okoliščin ki so pogojevale razvoj več manjših mest, deloma pa tudi rezultat zavestne politične aktivnosti v zadnjih letih. Sprejeli smo zakon o skladnejšem razvoju ter na tej podlagi skušali vgraditi skrb za enakomeren razvoj tudi v politiki bank, zbornic, interesnih skupnosti, delavnih organizacij. Ugotovimo lahko, da se rezultati takšne politike v naši občini doslej še niso v polni meri uresničili, predvsem v smislu razvoja gospodarstva. Res pa je, da se stvari v zadnjem času obračajo na bolje. Nekateri novi obrati (EMO, AUREA, AERO), so oziroma bodo nastali kot rezultat spoznanja delovnih organizacij in razvitejših sredin, da ima vlaganje v manj razvitih območjih politično in gospodarsko opravičilo
Nedosledni bi bili, če spoznanj o potrebnosti enakomernega ra-
zvoja v širši družbi ne bi uveljavljati tudi znotraj občine.
Ni potrebna nobena študija, da lahko ugotovimo zelo različne pogoje življenja. Medtem ko v nekaterih krajih že imamo urejene prostore za sestajanje občanov, za kulturne prireditve ipd., pa se drugod sestajajo pod kozoloi, v kmečkih izbah. Ponekod se že ubadamo s cestno razsvetljavo, drugod usposabljamo blatne kolovoze. Imamo še okoli 200 neeflefctófioiranih gospodinjstev, precejšen del naših občanov še nima zdrave pitne vode, nekatere krajevne skupnosti ali večja območja nimajo nobenega telefonskega prikiljuč-ka itd. Seveda ne gre dramatizirati teh razlik, ki so deloma tudi objektivne, pa tudi to maramo upoštevati, da smo v zadnjih letih te pogoje življenja že precej izenačili.
Dokaz za to je tudi v tem, da se močno krepi interes za gradnjo skoraj na celotnem območju občine. Neglede na to, pa imamo še vrsto obveznosti pri izenačevanju pogojev življenja.
Kako naj takšne razlike zmanjšamo, kako naj zagotavljamo solidarnost občanov v občini?
V okviru priprav srednjeročnih planskih dokumentov smo si začrtali naslednje poti za dosego enakomernega razvoja občine:
1.	Opredelili smo se za razvijanje proizvodnih obratov tudi v ostalih krajih občine, ne samo v Šentjurju. To velja za obrate, ki so tudi ekonomsko u-pravičeni. Z odpiranjem delovnih mest blizu bivališč se bodo ustvarili pogoji za izenačevanje pogojev življenja.
2.	Pri oblikovanju programov
SIS bomo upoštevali dejanske potrebe občanov oziroma zahteve po izenačevanju pogojev življenja. To velja za razvoj otroškega varstva, družbene in zasebne stanovanjske zidave, usposobitev šolskih prostorov itd. Posebno pa ta usmeritev velja za komunalno skupnost, v okviru katere naj bi pospešeno usposabljali ceste, vodovode in druge komunalne objekte na območjih, kjer ti objekta predstavljajo oviro za hitrejši razvoj.
3.	V okviru izdelave planov bomo predlagali TOZD (v občini in izven nje) da poleg prispevkov v okviru SIS namenijo del ustvarjene akumulacije za uresničitev programov krajevnih skupnosti. V teh programih pa naj bi sorazmerno več poudarka dali območjem, ki najbolj zaostajajo v razvoju.
4.	Končno je tudi samoprispevek, za katerega se bomo odločala koncem leta, specifična oblika solidarnosti med občani znotraj KS, pa tudi širše.
Mogoče bo kdo ob razmišlja-
Skupni interesi
Pospešenega razvoja naše manj razvite družbenopolitične skupnosti ne bomo mogli uresničiti, če bomo pri teh prizadevanjih osamljeni, če se bomo zapirali v meje občine. Tudi sam sistem planiranja, predvsem pa razvoj gospodarstva, zahtevata kar največjo povezanost območij, povezanost gospodarskih organizacij znotraj panog, usklajevanje razvojnih načrtov, združevanje sredstev itd. Vsa ta spoznanja so nas vodila, ko smo sprejeli pobudo o sestanku predstavnikov vseh šestih kozjanskih občin (Šmarje, Brežice, Krško, Sevnico, Laško Šentjur). Tam naj bi ugotovili skupne interese ter se dogovorili o načinu njihovega uresničevanja. Na sestanku, ki je bil 22. septembra 1980 v Dobju, se je pokazalo, da v vseh občinah čutimo potrebo po tesnejšem sodelovanju, saj v tem vidimo eno od možnosti za hitrejši razvoj Kozjanskega v celoti, ne glede na to, h kateri občini posamezno območje spada.
In kaj je tisto, kar bi lahko oziroma morali skupno uresničevati?
Najprej gre za skupen nastop pri oblikovanju planskih dokumentov v SIS (republiških). V teh dokumentih namreč ni dovolj upoštevana zahteva, da je potrebno na manj razvitih območjih pospešeno razvijati nekatere dejavnosti ter s tem izenačevati pogoje življenja. Samo s skupnim nastopom, tako kot delajo to druga manj razvita območja, bomo lahko laže u-veljavili naše upravičene zahteve.
Skupen interes vseh kozjanskih občin je tudi v tem, da ožje območje Kozjanskega gospo-
nju, kako izenačevati pogoje življenja, pogrešal definicijo ali spisek mani razvitih krajevnih skupnosti. Takšna kategorizacija je zelo zahtevna. Praksa kaže, da ima na primer ena krajevna skupnost rešeno vprašanje otroškega varstva, šolstva, po drugi strani pa nastopajo veliki problemi s cestami, vodovodom itd. Drugje so brez družbenih prostorov, imajo pa druge pridobitve. Prav zaradi tako prepletenih okoliščin se pred nas postavlja zahteva, da bomo pri usklajevanju pianovh strpni, da bomo pripravljeni razumeti težave drugih, da se ne bomo zapiral v ozke lokalne Okvire.
Končno je občina osnovna družbenopohtična skupnost, kjer naj bi skupno, odgovorno razreševali vse probleme, tudi izenačevanje pogojev življenja. Še celo več, takšen pristop bi morali doseči tudi v regiji. Vse to pa seveda ne pomeni, da interes občanov posamezne KS, vaške skupnosti v bodoče ne bo odločilen pri hitrejšem aM počasnejšem uresničevanju zastavljenih nalog!
darstva razvijemo, zagotovimo cestne povezave, vodovode ter ostale pogoje življenja. Zato bomo morali znotraj posameznih občin nadaljevati politiko enakopravnega razvoja celotnega območja občine. Skupno bi morali podpirati čimprejšnjo izgradnjo osnovnih cest na Kozjanskem. Tako so vsi udeleženci bili mnenja, da je med drugim nujno čimrej modernizirati cesti med Šentjurjem in Sevnico, Slivnico in Lesičnim ter med Rimskimi Toplicami in Planino.
Veliko je skupnih interesov na področju gospodarjenja s prostorom, varstva okolja. Skupno bi morali pristopiti k razvoju kmetijstva in turizma. Skratka, potreb in možnosti po skupnih aktivnosti je veliko, mi pa smo dolžni, da jih uresničujemo.
Za začetek smo se dogovorili za sestanek predstavnikov izvršnih svetov, na katerem bi takoj zastavili skupno aktivnost pri sooblikovanju programov SIS, družbenega plana SRS in drugih planskih dokumentov. Istočasno bodo na osnovi že pripravljenih planskih dokumentov v posameznih občinah evidentirali tiste naloge, pri katerih je potrebno usklajevanje ali skupna aktivnost navzven. Naslednja aktivnost bi naj šla v smeri oblikovanja družbenega dogovora o pospešenem razvoju ožjega območja Kozjanskega, po potrebi pa bi oblikovali tudi ustrezno delovno telo, kjer bi te skupne akcije in dogovore u-resničevali.
Zavedamo se, da ta začetna pobuda še ne pomeni konkretnega premika pri razvoju Kozjanskega, daje pa upanje, da bomo bolj kot doslej iskali skupne poti za naš boljši jutri.
Nemo se pomikamo, s pogledi uprtimi v tia, korak za korakom proti Užiški ulici številka 15.
V srcu nam kljuje pričakovanje, da bomo zopet v Titovi bližini, zopet vami in obenem srečni.
Čas neusmiljeno teče. Nihče se tega ne zaveda. Vsakemu misli uhajajo v preteklost. Vsem so pred očmi srečanja z dragim Titom.
Tok misli prekine le otožno kričanje pisanega pava. Nema povorka se pomika naprej.
Branilci svobode — Titova garda — stojijo nemo ob poti. Mogočno drevje pogumno zre prihodnosti v obraz. Mi pa se vse-
ga tega ne zavedamo. Zasliši se žuborenje vode. Vodomet. Vsi se nemo ozremo vanj ... kot da nam je odvzel del nas — Tita.
Ob odhodu zadnjega doma tov. Tita se ozremo v sobe, kjer je živel in delal. Naša srca ne vzdr-že več... solze začno teči po licih.
Še zadnji pogled in pred nami je sedanjost. Zopet vodomet, ki teče naprej, kot teče naprej življenje. Srca jočejo. Mi pa si obljubljamo, da bomo vestni mladinci, vredni imena — TITOVA MLADINA.
Lidija Hrup, 8b OŠ Boris Kidrič Rogaška Slatina
Ali bomo nadaljevali z modernizacijo bolnice Celje?
Vsem našim občanom, ki so že iskali zdravniško pomoč v celjski bolnici je poznano, da vladajo v njej slabi prostorski pogoji. Polne specialistične ambulante v Metnih prostorih, deset do petnajst bolnikov je v eni sobi; vse to seveda ne omogoča dobrega počutja pacientov nti pogojev za učinkovito delo osebja. Zaradi takšnih razmer so delavci naših TOZD enotno podprli prizadevanja za modernizacijo bolnice. Na osnovi teh opredelitev pa smo podpisali tudi družbeni dogovor, s katerim smo se obvezali v naslednjih petih letih združiti sredstva v višini 0,9 % od bruto o-sebnega dohodka.
V zaostrenih pogojih gospodarjenja — ha prehodu v novo plansko obdobje pa so zahtevali, da ponovno preverimo realnost začrtanih naložb v negospodarstvu. Po kritični presoji v vseh občinah — podpisnicah družbenega dogovora — je prevladalo stališče, da ustavitev gradnje bolnice ni sprejemljiva.
Ta modernizacija je namreč nadaljevanje že začete obnove v preteklih letih, ko sta bili zgrajeni pralnica, kurilnica ipd. Tudi dela na osrednjem objektu so že v polnem teku. Ti razlogi govorijo o prid nadaljevanja izgradnje, saj bi v napsrotnem primeru prišlo do velikih podražitev, negirali bi enotno vo-
ljo občanov, ki so se za to naložbo opredelili, našteti prostorski problemi pa bi še bolj zaostrili probleme kvalitete zdravstvenih storitev.
Ob tej enotni podpori nadaljevanju gradnje bolnice pa se seveda zavedamo, da bodo sred-
stva za naložbe v negospodarstvu omejena, in da bo zato moralo priti do omejevanja tovrstne porabe na drugih področjih. Odločitev verjetno ne bo težka, kajiti zdravje je le najpomembnejše.
L.	S.
Kako se pripravljamo na akcijo NNNP 80-81
družbene samozaščite in splošne ljudske obrambe sodi prav gotovo aktivnost v okviru »akcije NNNP«.
Lanske akcije se verjetno še vsi spominjamo, izkušnje pa nas uče, da moramo s to množično aktivnostjo nenehno nadaljevati, saj je to ena izmed zelo uspešnih in učinkovitih oblik usposabljanja ter preverjanja naše vsestranske pripravljenosti s področja SLO in DS. ^Podobno je načrtovana akcija NNNP 1980-81; k njej smo praktično že pristopili, saj so vse temeljne samoupravne sredine kot nosilke obrambnih aktivnosti prejele navodila za akcijo NNNP 1980-81. Predsedstvo občinske konference SZDL je formiralo operativno skupino — sekretariat akcije NNNP 1980-81, z namenom, da usklajuje ter pospeši aktivnosti pri izdelavi programov NNNP 1980-81. Sekretariat je na svoji prvi seji pregledal prispele programe. Velja omeniti, da so nekatere sredine resno pristopile k izdelavi programov in jih tudi do roka posredovale na OK SZDL, je pa^ veliko sredin, M programov še niso ali izdelali ali poslali. Vsaka zamuda gre v bistvu na škodo časa, ki ga bomo potrebovali za pripravljanje in usposabljanje v ta namen. Na seji sekretariata so bila z namenom, da se pospeši načrtovanje aktivnosti v KS, TOZD, SIS v društvih, zvezah itd., obliko-' vana nekatera dodatna izhodiš-ca, ki sicer v osnovnem gradivu niso bila posebej izpostavljena. Raznolikost predpostavk je bila osnovna posebnost v načrtih akcije NNNP 1979, zato sekretariat mena, da v načrtih za akcijo NNNP 1980-81 ne hi kazalo ponavljati tistih predpostavk ki so bile v sami valji NNNP 1979 uspešno preverjene. Sekretariat akcije predlaga vsem načrtovalcem, da poiščejo osnovni motiv programa v obrambnem načrtu. To pomeni, da naj program NNNP 1980-81 vsebuje manjše število predpostavk, ki pa naj bodo poglobljeno oziroma vsebinsko domišljene.
V tem smislu kaže razmisliti o stopnji opremljenosti in usposobljenosti nekaterih specializiranih enot kot so RBK itd. Prav tako bo potrebno več pozornosti posvetiti področju zaklonilnikov in zaMonišč, saj smo se v pretekli vaji v mnogih sredinah odrekli tej aktivnosti. Ob sami vsebinski naravnanosti programov pa maramo opozoriti na dejstvo, M je bilo dokaj izrazito, namreč, da se nekateri načrtovalci niso dovolj čvrsto povezali s svojimi zvezami (društvi) od KS, občine do republi-
ke. Brez takšne povezanosti s KS ter svojimi zvezami ni mogoče pričakovati uspešne akcije.
Zato ponovno opozarjamo, da se vsi programi uskladijo pri krajevni konferenci SZDL in hkrati pri svojih združenjih in zvezah.
Za razrešitev nejasnosti, M se bodo pojavljale, se lahko povežete z občinskim sekretariatom akcije pri OK SZDL Šentjur.
Sekretariat akcije NNNP 1980-81
Pionirska konferenca na Žusmu
29.	septembra smo imeli pionirji svoj praznik. Praznovali smo ga tudi pri nas, na OŠ Franja Vrunča v Slivnici.
Že zjutraj nas je avtobus odpeljal do Volčje jame, od koder smo šli peš na hrib Žusem. U-trujeni, a dobre volje smo po strmi poti prispeli na vrh. Imeli smo uro časa, da si Žusem dobro ogledamo. Ker je bila po dolinah še megla, smo bili mi kot na otočku, M ga je že grelo sonce. Potem smo imeli pionirsko konferenco, ki smo jo vodili pionirji sami. Pregledali smo delo v preteklem šolskem letu in sprejeli program dela za naprej. Spet se bomo vMjučili v razne krožke, sodelovali v športnih tekmovanjih, organizirali razne zbiralne akcije, pri vsem tem pa seveda ne bomo pozabili na učenje. Držali se bomo besed našega vzornika tovariša Tita: »Pionirji, vaša prva naloga je učenje in spet učenje.«
Po konferenci smo pripravili program: Pokaži kaj znaš. Nastopili so učenai s svojimi točkami. Za tem so bila na vrati šaljiva tekmovanja. Dečki so vlekli vrv, deklice pa smo skakale v vrečah. Vsa tekmovanja pa je spremljal bučen smeh in glasno navijanje.
Tem tekmovanjem je sledila malica, potem pa smo dobre volje odšli domov.
Ta dan mi bo ostal v lepem spominu, saj je bil to naš dan — dan pionirjev. Zavedati se moramo, da smo ravno mi nasledniki kurirjev in mladih borcev, ki so med vojno pomagali partizanom. Mnogi od njih so za nas žrtvovali življenja. Pripomogli so k temu, da lahko živimo v miiru, da hodimo v slovenske šole, da smo otrooi svobodne domovine.
Brigita Ar tiček
Novinarski krožek
OŠ Slivnica
Poročilo občinskega štaba civilne zaščite
V	noči iz 8. na 9. oktober 1980 je področje občine Šentjur pri Celju zaradi močnega deževja prizadela poplava.
9.	oktobra ob 0,45 uri je bil dan alarmni znak za naravno nesrečo. Člani občinskega štaba za civimo zaščito so se aktivirali samoiniciativno tako, da smo petnajst minut po alarmnem znaku že zbrali podatke o nesreči.
Üb 01,30 smo se povezali s štabom civilne zaščite v KS — center Šentjur, ki je hil nosilec reševanja, ker je bòlo najbolj prizadeto področje te krajevne skupnosti.
Štab civilne zaščite v KS — center je aktiviral gasilsko reševalno enoto, ki je takoj začela reševati imetje prebivalcev v ogroženem naselju Hruševec.
Center OJOA je vzpostavil radijsko zvezo z ostalimi krajevnimi skupnostmi v občini. Ko so štabi civilne zaščite v KS o-ceniii situacijo, so poročali občinskemu štabu civilne zaščite.
Ko je občinski štab civilne zaščite imel pregled celotne situacije, se je ob 4,30 uri sestal na drugi seji in sprejel sklep, da se aktivira del občinske gasilsko reševalne enote za pomoč enoti v krajevni skupnosti Šentjur — center.
Ob 6,30 uri smo se predsednikom izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur opravili ogled prizadetega območja, ostali člani pa so obiskali podjetja ter spremljali situacijo in reševanje na terenu.
Potek reševanja:
«PF "	'
Po aktiviranju gasilsko reševalne enote v KS — center, je enota takoj priskočila na pomoč prebivalcem v naselju Hruševec, kjer je pomagala pri u-miku premoženja iz nižjih prostorov v višje.
Pri mlinu in žagi v Vrbnem, ki je last DO KK Šentjur, je pomagala pri prenašanju lesa in žita. Ker je črpanje vode bilo še nemogoče zaradi naraščanja vode, so bile postavljene straže na vseh važnejših mostovih in ogroženih delih prometnih poti.
V	akcijo reševanja se je zelo uspešno Vključila tudi enota civilne zaščite OZD LI »Bohor« Šentjur, ki je vseskozi delovala, kakor tudi njihov štab civilne zaščite. V jutranjih urah njihovo podjetje še ni bilo ogroženo, nevarnost pa je nastala okoli
6,00	ure, ko je prišlo do izliva reke Voglajne.
Štab civilne zaščite v OZD je organiziral reševanje s svojimi pripadniki in člani kolektiva. Proizvodnja ni delovala v treh izmenah, ker je voda poplavila strojnico obrata furnir in obrata za rezanje lesa, kakor tudi skladiščni prostor okroglega in rezanega lesa.
Po obvestilu ob 4,30 uri, da je prekinjena telefonska zveza z mlinom v Vrbnem, so pripadniki civilne zaščite odšli na sam kraj, da se vzpostavi zveza. Prehod do mlina je bil zaradi zelo visoke vode nemogoč. Takoj se je aktivirala občinska gasilsko reševalna enota, ki je s čolnom prišla do mlina. Prebivalci niso
bili ogroženi, zato ni bila izvršena evakuacija. Voda pa je poplavila spodnje prostore mlina in žage ter prostor vskladišče-nega lesa.
V	KS Slivnica, kjer je plaz ogrozil stanovanjsko hišo v Vodicah, je štab civilne zaščite KS Slivnica aktiviral del reševalne enote, ki je opravila preselitev stanovalcev in zaščitila področje plazu. Asanacija zemeljskega plazu se mora izvršiti strojno.
Dejavnost komunalnega podjetja je bila sledeča:
a)	8. oktobra ob 20,10 uri so u-gotovili povečano motnost vode v zajetju Možgon. Takoj so povečali dozo klora v črpališču Ferlež ter na Ponikvi.
b)	9. oktobra so v jutranjih u-rah ponovno preverili stanje v vodovodnih objektih: Šentjur — Možgon, Ferlež, Primož, Ponikva, Gorica, Pre-vorje, Planina in Dramlje.
Ugotovitve so bile sledeče: izliv potoka v zajetju Možgon, vdor površinske vode v črpališče Ferlež in motnost pritoka vode v zajetju Prevorje.
Izvršeni so bili naslednji u-krepi: prekinili so dovod vode iz črpališč Možgan in Ajdjek, iz zajetja Ferlež, zaprli so površinske izvire na Ponikvi ter zmanjšali dotok vode na Pre-vorju.
V	ostalih zajetjih so povečali dozo klora. Posledice teh ukrepov bodo izrazite še nekaj dni, posebno zaradi čiščenja zajetja Ferlež.
Opravili so tudi čiščenje prevoznih površin od nanosa gramoza ter čiščenje kanalizacije, kar pa bo trajalo najmanj dva dni.
Vzpostavljeno je dežurstvo na vodovodih in kanalizacijah. Poškodbe cest
V	občini Šentjur so bile poškodovane lokalne in regionalne ceste zaradi zemeljskega plazu.
Poškodovane so naslednje lokalne ceste:
1.	cesta Slivnica — Loka
zemeljski plaz — m3 2500 udor vozišča — m3	25
odplavljen gramoz — m3 220
2.	cesta Cerovec — Dobrina — Loka
udor vozišča — m3	15
odplavljen gramoz — m3 150
3.	cesta Šentjur — Osredek odplavljen gramoz — m3 200
4.	cesta Jezerce — Kalobje odplavljen gramoz — m3 150
5.	cesta Gračnica — Ledinščica
odplavljen gramoz — m3 220 udor vozišča — m3	35
Regionalne ceste:
L cesta 345 Slivnica — Stopa
zemeljski plaz — m3 120 odplavljene bankine — m3 30
2.	cesta 336 Šentjur — Dežno
zemeljski plaz — m3 60 udor vozišča — m3	40
odplavljen gramoz — m3 220
3.	cesta 344 Celje — Grobelno odplavljene bankine — m3 45
4.	cesta 326 a Dežno — Planina
odplavljen gramoz — m3 160 udor vozišča — m3	15
5.	cesta 326 Planina — Šentvid
udor vozišča — m3	100
odplavljen gramoz — m3 180 Ceste, ki so bile zasute s plazovi, so bile v jutranjih urah usposobljene za promet. Dostava blaga v trgovine je potekala normalno.
Cestno podjetje se je takoj vk! j učilo v akcijo zavarovanja in čiščenja cest, da je promet potekal neovirano.
PLAZOVI — ogroženi prebivalci
Zemeljski plazovi so ogrozili stanovanjske zgradbe, zaradi česar so se stanovalci morali izseliti.
1.	KUKOVIČ Jakob — Vodice št. 1 — zasulo je stanovanjsko zgradbo in del gospodarskega poslopja. Stanovalci preseljeni k sosedom.
Potrebna je strojna asanaci-
2.	BUKOVŠEK Mirko, Podlešje 18 — zasulo je novi del zgrajene hiše do prve plošče in porušilo zidove, stari del pa je močno poškodovan. Prebivalci izseljeni k sosedom. Drugi del plazu je ogrozil hlev in ostale zgradbe. Potrebna je strojna asanacija.
3.	Pokopališče na Planini — porušen je bdil del zidu im ogrožena mrliška vežica. Civüna zaščita in delavci so izvedli asanacijo in zavarovali mrliško vežico.
4.	RITOŠEK Marija — Podlešje 17 — zemeljski plaz je ogrozil del stanovanjske hiše, vendar ni nevarnosti za stanovalce.
Potrebna je strojna asanacija.
5.	KANTUŽAR Franc — Trška gorca 6 — ogrožena je stanovanjska zgradba in hlev. Izselitev stanovalcev ni bila potrebna.
Potrebna je strojna asanacija.
6.	GAJŠEK Silva — Trška gorca 3 — plaz je ogrozil stanovanjsko zgradbo, vendar ni nevarosti.
Potrebna je asanacija.
Ob akciji reševanje se je ugotovilo, da so štabi in pripadniki civilne zaščite v občini Šentjur usposobljeni za učinkovito reševanje ob naravnih nesrečah. To je dokaz, da se je v zadnjih nekaj letih civilna zaščita razvila v dejavnost, ki je izrednega pomena za zaščito in reševanje, zato ji moramo dati vso podporo za nadaljnje delovanje in razvijanje.
Občinski štab za civilno zaščito Šentjur pri Celju
Bohor žari... ’80
Na iniciativo znanega slikarja Goceta Kalajdžiskega in ob pod-pori Zveze kulturnih organizacij ter komisije za spomeniško varstvo in obujanje tradicij NOB občinskega združenja NOV — Šentjur so pred petimi leti ustanovili v Šentjurju malo slikarsko kolonijo na tematiko iz narodnoosvobodilnega boja »Bohor žari«. To je verjetno edina tovrstna slikarska kolonija v Jugoslaviji.
Vsako leto se zberejo v Šentjurju pri Celju mladi slikarji osnovnih šol, da pomerijo ustvarjalne sposobnosti med seboj.
V soboto 4. 10. 1980, so se spet zbrali mladi slikarji pod vodstvom svojih mentorjev v osnovni šoli Frana Malgaja v Šentjurju.
72 mladih risarjev iz 31 osnovnih šol vsega slovenskega prostora od Prekmurja do Primor-
Tema njihovih del je bila: Pionir — kurir.
Pokroviteljstvo je prevzela občinska skupščina Šentjur.
Preden so prionirji pričeli s slikanjem, sta jim dva nekdanja partizanska kurirja pripovedovala o svojih doživetjih na njihovih nevarnih, samotnih kurirskih poteh, da bi tako motivirala mlade slikarje.
Posebna žirija je po končanem slikanju ocenjevala izdelke.
Tov. Kočica, znana slikarka in oblikovalka na steklu iz Rogaške Slatine, je pripovedovala, kako težko in odgovorno delo je imela ta komisija: »Pred nami so zaživele slike, vsaka zanimiva po svoje. Neverjetno, kaj zmorejo te mlade roke, kako bujna je fantazija, kako so znali zajeti bistvo: nevarno pot kurirjev, ki so kljub smrtni nevarnosti ponosno izpolnjevali svojo pomembno nalogo. Tu smo videli ranjene kurirje, ki so še v smrtnem boju krčevito stiskali k sebi svojo kurirsko
torbico, ali kurirja, ki kljub mrazu pogumno zakorači v vodo, da bi odred dobil pravočasno važno sporočilo; spet nova slika prikazuje mladega kurirja, kako hiti ponoči skozi gozd, pa ima občutek, da mu od vseh strani grozijo zlovešči kremplji, ki ga skušajo stisniti v svoj smrtni objem, 72 izdelkov in prav toliko izvirnih zamisli.«
Pet mladih ustvarjalcev je dobilo posebne nagrade, steklene svečnike.
Naslednjih pet je bilo nagrajenih s posebnimi priznanji; vsi udeleženci pa so sprejeli pismena priznanja in spominska darila.
Ob 19. uri je bila prisrčna proslava, kjer je zbor skladateljev Ipavcev zapel nekaj partizanskih in Ipavčevih pesmi.
Navzoče je pozdravila podpredsednica ZKO Mira Pečarjeva. Nato so razglasili ocene žirije. Proslave so se udeležili tudi predstavniki DPO in občinske skupščine.
Med tem, ko je komisija ocenjevala izdelke, je tov. Rauter pospremil mlade slikarje po Šentjurju in jih seznanil s pomembnimi dogajanji v preteklosti.
V nedeljo, 5. 10., pa je pripravljalni odbor kolonije organiziral poučni izlet na partizansko Planino. Tu so si mladi slikarji in njihovi mentorji ogledali muzejsko zbirko iz NOB. Vodja izleta jih je popeljal tudi na planinski stari grad, kjer jim je živo opisal pomembne dogodke iz NOB, ki so se odvijali na planinskem kot tudi na celotnem kozjanskem področju Ožarjen od jesenskega sonca se je pred njimi raztezal mogočni Bohor, prizorišče neštetih bojev XIV. divizije, kozjanskega odreda in drugih partizanskih enot.
Mladi so z zanimanjem poslušali pripovedovanja tovariša, ki je bil politični aktivist na tem področju, zato je bilo njegovo
pripovedovanje še bolj doživeto.
Mladi želijo, da bi se ta srečanja nadaljevala in da bi tako rasla njihova likovna moč.
Da je mala slikarska kolonija tako vsestransko uspela se moramo posebej zahvaliti tov. Ka-
lajdžiskemu, organizatorju kolonije, likovnemu pedagogu na šentjurski šoli Ivanu Brodeju, tov. Miri Pečarjevi, vsem men-torjem-likovnikom ter mladim ustvarjalcem!
Gostovali smo v Užički Požegi
Na povabilo KUD Petar Leko-vič je v dneh od 19. — 21. 9. 1980 gostovala v Užički Požegi kulturna skupina Prosvetnega društva Skladateljev Ipavcev, ki sta jo sestavljala moški pevski zbor in folklorna skupina, ki sta jo s svojimi koncertnimi nastopi sodelovala na prireditvah v okviru praznika pobratene občine Užička Požega.
Skupina je iz Šentjurja odpotovala z avtobusom in spotoma v Beogradu obiskala hišo ovetja na Dedinju ter si za tem že ogledala muzej 25. maj in znamenitosti Kalemegdana. Od tu smo nadaljevali poit skozi slikovito Šumadijo, mimo čačka in Milanove a ter prispeli v Požego pozno popoldne. Pozorni gostitelji — člani KUD Petar Lekovič so naš avtobus pričakali pred vstopom v mesto s pihalnim orkestrom (ilimena muzika) in nas pogostili s kruhom in soljo ter odlično domačo rakijo. Po kratkem uradnem sprejemu v hotelu Požega so nam zaželeli iskreno dobrodošlico, predstavniki družbenopolitičnega življenja občine predsednik skupščine občine in številni člani in članice folklorne skupine in ženskega pevskega zbora KUD ter ostali navzoči občani.
Po nastanitvah, folklora pri folkloristih Požege, MPZ pa v sosednji občani v Lučanah v hotelu Kablar, smo že zvečer imeli celovečerni nastop v vasi Je-ževica, kjer smo bili gostje tamkajšnje krajevne konference ZSM. Naslednjega dne, v soboto dopoldan, je MPZ sodeloval s krajšim programom na slavnostni seji SO Požega, od koder nam bo ostala v neizbrisanem spominu pesem Jugoslavija, ki so jo skupaj z zborom stoje prepevali vsi udeleženci. Za tem smo bili povabljeni tudi na slavnostno otvoritev obrata proizvodnje radiatorjev, ki bo deloval v okviru Obstoječe tovarne Potens. Istočasno pa je delegacija naše kulturne skupine položila venec na grob narodnega heroja Petra Lekovića. V popoldanskem
času so nas gostitelji popeljali na ogled spominskega parka na Kadimjači, kjer je izkrvavel celotni delavski bataljon užičkega partizanskega odreda, hraneč umik vrhovnemu štabu na čelu s tovarišem Titom.
Zvečer istega dne smo za občane Požege v njihovem kulturnem domu izvedli celovečerni koncertni in plesni nastop, kjer se je zbor predstavil s programom slovenskih narodnih in umetnih pesmi, folklorna skupina pa je odplesala kozjanske in gorenjske plese ter plese iz Šumadije in Glamoča. Poslušalci, med katerimi ni manjkalo vidnih predstavnikov družbenopolitičnega življenja Požege, so z zanimanjem spremljali naše izvajanje ter tako spoznavali sadove naše slovenske kulturne dediščine. Tudi ta večerni nastop smo zaključili s pesmijo Jugoslavija, ki smo jo zapeli vsi nastopajoči skupno s članicami ŽPZ iz Požege. To pesem smo s celotnim našim kulturnim programom prinesli s seboj kot čestitko občanov Šentjurja vsem delovnim ljudem Požege za njihov občinski praznik in tudi s tem prispevali svoj delež p>ri negovanju trdnih prijateljskih vezi med dvema pobratenima občinama. Hkrati pa smo tudi pomagali uresničevati vedno živo veliko misel tovariša Tita o nenehni skrbi za krepitev bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi naše samoupravne socialistične Jugoslavije.
V nedeljo dopoldne smo po slovesu od nadvse gostoljubnih prijateljev iz Požege polni nepozabnih Vtisov odpotovali preko Valjeva in Šabca proti domu, prinašajoč s seboj bratske pozdrave vsem našim občanom.
Ob tej priložnosti bi se^ želeli zahvaliti vsem, ki so naše gostovanje omogočili, še posebej pa neumornima organizatorjema gostovanja tovarišema Draganu Vasiljeviču in Ivanu Jagru ter vsem članom KUD Petar Le-
kovic, ki so se trudili, da je naše gostovanje tako lepo uspelo. Še posebej pa smo dolžni zahvalo tudii vsem vodilnim družbenopolitičnim delavcem Požege, ki so spremljal naše nastope, nas pogosto obiskovali, se zani-
mali za naše počutje ter s tem dokazal kako cenijo naša prizadevanja pri opravljanju kulturnega poslanstva in prenašanja kulturnih dobrin med bratskima narodoma.
J. T.
ZMDA Kozjansko ’80 -Uspešno zaključena
Končalo se je letošnje akcijsko poletje na enajstih mladinskih delovnih akcijah. Natanko 5.405 brigadirjev iz 136 mladinskih delovnih brigad republiške-ga (Brkini, Slovenske gorice, Kras, Bela krajina, Bohinj, Istra, Kobansko in Goričko) in zveznega značaja (Kozjansko, Posočje in Suha krajina) je zapustilo več kot 20 delovišč širom Slovenije, za njimi pa je ostalo 91.000 metrov vodovodnega omrežja, 4.000 m novih cest, 48.500 m rekonstruiranih in moderniziranih cestišč, 7.200 m PTT omrežja in 3.700 m električnega omrežja.
V akciji Kozjansko 80 je sodelovalo 708 brigadirjev oziroma 17 brigad. V obeh občinah je bilo v vseh treh izmenah poleg glavnega delovišča na cesti Slivnica — Loka — Sodna vas še 27 manjših oziroma večjih delovišč. V naši občini je mladinsko prostovoljno delo potekalo praktično v vsaki krajevni skupnosti .To pomeni, da zanimanje za akcijo Kozjansko raste iz leta v leto. Na zaključni skupščini akcije Kozjansko 80 je bilo med ostalim izredno pozitivno ocenjeno sodelovanje krajevnih skupnosti z brigadami. To potrjujejo tudi skupne akcije na posameznih deloviščih, ki smo jih tudi ovrednoti li:
din
1.	Rekonstrukcija
vodovoda Prevorje 133.100
2.	Vodovod Žusem	356.700
3.	Vodovod Ponikva 2,390.200
4.	Modernizacija ceste
Grobelce — Loka
— Sodna vas	2,120.500
5.	Rekonstrukcija cèste
Kalobje — Vezovje 497.000
6.	Rekonstrukcija brigadirske ceste
na Resevno	85.900
7.	Igrišče Slivnica	73.700
8.	Naselje Jože Perčič
Šentvid	55.900
9.	Vodovod Tratna	93.000
Seveda pa v brigadah taki re-
zultati nikoli niso na prvem mestu. Delo na trasi je enakovredno delu in ustvarjalnosti na področju idejnopolitičnega izobraževanja, tehnične kulture, športa, informiranja, kulture ter splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Zavedamo se, da je sklop teh tako imenovanih interesnih dejavnosti predvsem pomemben za oblikovanje vrednot mlade osebnosti, razširjanju njegovega znanja na različnih področjih ter vzpostavljanje tovariških in prijateljskih odnosov med vsemi, ki so na akciji: brigadirji, vaščani, mladinci in delavci.
Kot že vrsto let nazaj so se tudi letos pojavljale pomanjkljivosti v samem naselju Jože Perčič. Največ težav je povzročala slaba preskrba s pitno vodo, kljub temu da so bila v ta namen vložena dodatna sredstva in napori. Pri srednjeročnem planiranju bodo morali načrtovalci poleg predvidenih objektov vnesti tudi obvezno minimalne adaptacije tega naselja. Ker je splošna ocena za akcije v Sloveniji, da so naselja v slabšem stanju, kot bi smela biti, bo nov družbeni dogovor o financiranju mladinskih delovnih akcij to področje močneje izpostavil v smislu popolne materialne odgovornosti občin, v katerih bo akcija potekala. O teh vprašanjih je tekla razprava tako na skupni seji predsedstev OK SZDL in OK ZSMS, kakor tudi na problemski konferenci, ki jo je v ta namen pripravila OK ZSMSS. Oblikovanih je bilo nekaj pobud, kako nadalje razvijati naselje Jože Perčič, vendar bodo morali biti takšni ali drugačni načrti prežeti s stabilizacijskimi prizadevanji. Zato bi kazalo v okviru izvršnega sveta in OK ZSMS opredeliti vlogo in mesto zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko v planskih dokumentih, ki jih bomo sprejemali koncem leta 1980.
Mirko Čander
Delo OO ZSMS v osnovnih šolah
Začetek novega šolskega leta pomeni tudi ponovno oživitev dela OO ZSMS na osnovnih šolah. Eden izmed pogojev aktivnega delovanja OO je dobro zastavljen plan dela za obdobje, ki je pred nami.
Pri brskanju po omari z našimi programi, zapisniki in poročili smo se ustavili pri kotičku za mlade iz OŠ. Naleteli pa smo na kaj slabo zbirko. Programe, ki smo jih med zbiranjem srečali, so poslali mladi iz OO
ZSMS na OŠ Blaža Kocena Ponikva, Franja Malgaja Šentjur in OO ZSMS na OŠ Miloša Zidanška Dramlje. Tukaj pa se naš seznam tudi konca. Kaj pa mladinci iz ostalih šol? Kje so vaši programi? Zakaj zapirate svoje delo za šolske zidove? 0-mogočite, da bomo še ostali kaj izvedeli o vašem delu.
Pa poglejmo, katere naloge so si zastavili mladi iz omenjenih šol.
Mladinci OŠ Blaža Kocena na Ponikvi so zapisali, da bodo: svoje delo povezali z delom PO in OO ZSMS Ponikva in si prizadevali za tovariške odnose med seboj, sodelovali pri vseh kulturnih akcijah, pri razpisih in kvizih, veseli šoli in bralni znački. Naj pomembne j ša njihova naloga pa bo učenje, saj, kot pravijo, vedo, da si bodo le z znanjem utrli pot v boljše življenje in s tem postali koristni člani naše samoupravne skupnosti.
Tudi osmošolci na OŠ Franja Malgaja v Šentjurju bodo v okviru zastavljenega programa aktivno sodelovali z mlajšimi vrstniki na OŠ in si prizadevali za čimboljši učni uspeh ter disciplino. Delovali bodo tudi na področju izvenšolskih dejavnostih, v različnih krožkih, organizirali razne zbiralne in delovne akcije pri urejanju okolice šole, sodelovali pri organiziranju proslav ob praznikih in spominskih ter kulturnih dnevih, seznanjali mladince z možnostmi šolanja in s štipendijsko politiko in še bi lahko naštevali. Tako obšir-
Za lepši Šentjur
Verjetno mi bo dobršen del krajanov ki jim je pri srcu lep, urejen in snažen Šentjur, dal prav, če bom opozoril na nekatere pomanjkljivosti, ki so sicer drobne v množici, pa le mečejo nepotrebno senco na sicer lep in urejen kraj.
V mislih imam cvetlične nasade in zelenice, za katere smo našli ustrezna finančna sredstva, jih lepo uredili, nato pa nanje pozabili. Skladatelji Ipavci so Šentjurju dali izreden sloves, zato bi se spodobilo, da bi bil njihov grob na Botričnicd bolj urejen in negovan. Aškerčevi verzi vklesani na nagrobniku med ostalim pravijo: »Dokler po svetu hodil bo Slovenec, na grobu tvojem ne usahne venec!« ... O, kako se je zmotil veliki pesnik! Minili sta dve desetletji, odkar je umrl lastnik Ipavčeve rojstne hiše — že dolgo je hiša nenaseljena in seveda propada. Sprašujemo se, ali res ni mogoče presekati tega gordijskega vozla in hišo dokončno odkupiti
no zastavljen program nam narekuje, da so mladinai resno pristopili k aktivnemu delovanju.
Kot tretja nam ostane še OŠ Miloša Zidanška v Dramljah. Podobne naloge kot na ostalih OŠ na področju športa, kulture in seveda prizadevanja za čimboljši učni uspeh v zaključnem letu šolanja so si zadali tudi mladi na tej OŠ. V mesecu novembru se bodo prav tako kot že prej omenjeni šoli udeležili občinskega tekmovanja — kviza na temo TITO — PARTIJA — REVOLUCIJA. Vsak zadnji ponedeljek v mesecu bo oddajal tudi šolski radio Veseli šolar.
Tu pa se delo mladincev ne konča, še hi lahko zapisali, kaj vse so si naložili za svoje delo v šolskem letu, ki je pred nami. O samem delu boste zvedeli pozneje, ko bodo posamezne naloge že realizirane. Danes, kot vidite, smo spregovorili o OO ZSMS v OŠ, drugič bomo pregledali mape ostalih OO in upamo, da bomo imeli kaj več sreče.
in jo urediti v muzej velikih skladateljev in NOB.
Nasadi pri spomenikih pod cerkvenim obzidjem so lepo posajeni, vendar niso vzdrževani, saj so rože in lepotično grmovje nenehno v zeli. Prav tako je okolje pred spomenikom žrtvam NOB pred šolo vse prevečkrat zapieveljeno, tudi drevje se je tam že nekoliko preveč zgostilo. Cvetlične grede v Kvedrovi ulici so zaplevèljene, zelenice pa zelo neredno košene. Izredno lepo urejene lepotične grede med blagovnico Merx ter stavbama SO in DPO so zapleveljene, in še bi lahko našteval. Novi športni stadion je prav tako nepoko-šen in zapleveljen, kar seveda ni lepo.
Menim, da bi se iz sredstev, ki jih krajani prispevajo v sklad za urejevanje mestnega zemljišča, našla sredstva za vzdrževanje nasadov. Misliti bo treba na redno zaposlenega vrtnarja, ki bo te zadeve urejeval. Če v tej smeri ne bomo nič storili je bolje, da zelenice in nasade opustimo.
E.	Rečnik
Prometna varnost
Stanje prometne varnosti v prvih devetih mesecih tega leta lako ocenjujemo razmeroma u-godno, saj v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta ni bilo več prometnih nesreč in tudi posledice niso bile hujše.
Na cestah občine Šentjur se je v obravnavanem obdobju pripetilo 51 prometnih nesreč, v katerih je bilo 6 oseb mrtvih, 62 pa lažje ali težje telesno poškodovanih. Pri teh nesrečah je nastalo za približno 2.467.000,00 din materialne škode.
Med vzroki prometnih nesreč je še vedno na prvem mestu neprimerna hitrost (15), sledi nepravilno prehitevanje (7), nepazljivost (6), izsiljevanje prednosti (5), utrujenost voczmkav (4), vi-
njenost (3) in druge nepravilnosti udeležencev v prometu.
Najbolj ogrožene cestne relacije so Vrbno — Grobelno, Šentjur — Dramlje, Šentjur — Gorica pri Slivnici in Čmolica — Planina pri Sevnici. Skoraj polovica vseh prometnih nesreč se je prepotila v naseljenih krajih.
Glede na dnevni čas se je največ prometnih nesreč pripetilo med 12. in 16. uro, nato med
16.	in 20. uro. Najmanj prometnih nesreč se je pripetilo ob torkih in sredah, med ostalimi dnevi v tednu pa ni bistvenih razlik.
Med povzročitelji so na prvem mestu vozniki osebnih avtomobilov, sledijo jim vozniki
koles z motorjem, tovornih vozil, pešci in drugi. Zaskrbljujoča je vedno večja udeležba voznikov koles z motorjem, kar kaže na to, da smo premalo storili pri vzgoji teh udeležencev v prometu.
Za čimbolj šo prometno varnost v občini bo potrebno urediti oziroma izboljšati tehnične lastnosti določenih cestnih odsekov, urediti cestno prometno signalizacijo, več pozornosti bo treba posvetiti vzgoji udeležencev v prometu, predvsem naj-mlajtših.
Prometna varnost se nam jeseni lahko bistveno poslabša, če ne bomo upoštevali nevšeč-
»Inovator 80«
Razpis o podelitvi nagrad in priznanj »INOVATOR«, Šentjur pri Celju za leto 1980.
Občinski sindikalni svet Šentjur pri Celju in raziskovalna skupnost občine Šentjur pri Celju objavljata
razpis
O	PODELITVI NAGRAD IN PRIZNANJA »INOVATOR 1980«
1.	Za nagrado »Inovator 1980« lahko kandidirajo delavci v združenem delu občine Šentjur pri Celju in zasebni kmetovalci
—	kooperanti Kmetijskega kombinata v Šentjurju pri Celju, ki so v letu 1980 uresničili svoje dosežke na področju inovatorstva (izumii, modeli in vzorci, tehnične in druge izboljšave) in modernizacije ter dvig produktivnosti v kmetijstvu.
2.	Kandidate za nagrado lahko predlagajo:
—	komisija za inovacije ali drugi odbori za inventivno dejavnost pri TOZD ali DO;
—	delavski sveti TOZD ali DO;
—	družbenopolitične organizacije;
—	društva LT, DIT;
—	strokovna društva,
—	posamezniki;
—	kmetje individualni proizvajalci — kooperanti, katere predlaga Kmetijski kombinat Šentjur pri Celju ali sekcija za kmetijstvo pri SZDL.
3.	Prijava v pismeni obliki mora vsebovati:
—	osebne in splošne podatke prijavitelja;
—	kratek opis ali risbo prijavljene inovacije;
—	podatke za vrednotenje inovacije:	prihranek, uporab-
nost, izvirnost,
—	pogoji nastanka, pomembnost za stabilizacijo;
—	dokazilo, da je inovacijo obravnavala pristojna komisija, odbor ali drug pristojni organ.
4.	Na predlog razpisne komisije in na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj »Inovator« bosta občinski sindikalni svet in raziskovalna skupnost Šentjur podelila pet denarnih nagrad s plaketami najboljšim inovatorjem v letu 1980.
PODELJUJEJO SE:
3	nagrade po 6.000,— din 2 nagradi po 3.500,— din.
5.	Prijave zbira raziskovalna
nosti, ki nam jih prinaša letni čas. V tem času je več pešcev na cestah, saj se prične novo šolsko leto in tudi vremenske razmere ne omogočajo vožnje s kolesi, s kolesi z motorji in motornimi kolesi. Promet se poveča tudi zaradi nabave ozimnice, kar povzroči tudi to, da je več voznikov pod vplivom alkohola, na avtomobilih prevažajo nepravilno naložen tovor, več je u-stavljanja vozil na nepreglednih odsekih cest. Če k temu dodamo še, da so ceste bolj spolzke in da je vidljivost zaradi megle zmanjšana, bodo vozniki morali voziti Skrajno previdno.
Postaja milice Šentjur
skupnost Šentjur pri Celju — komisija za inovacije do 15. 11. 1980.
6.	Razpis, rezultati in nagrajenci bodo objavljeni v Utripu.
7.	Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na raziskovalni skupnosti v Šentjurju pri Celju.
RAZPIS
Občinska raziskovalna skupnost Šentjur pri Celju objavlja nagradni razpis
»MLADI ZA NAPREDEK ŠENTJURJA PRI CELJU«
Namen razpisa je spodbuditi mlade — dijake in učence srednjih šol, študente višjih in visokih šol ter ostalo mladino k ustvarjanju inovacijskih dosežkov in k raziskovalnem delu.
»Mladi smo radovedni. Zvedeli bi radi več, kot nam lahko ponudijo starši. Radi bi zvedeli tudi kaj novega, radi bi odkrili kaj novega, do nečesa novega bi se radi sami prikopali. Radi bi, da bi to novo prineslo zadovoljstvo ne samo nam, ampak da bi bilo koristno družbi, človeštvu.«
Predlogi so lahko: tehnične in druge inovacije, referati, seminarske naloge, diplomska in raziskovalna dela.
Na razpis se lahko prijavijo:
—	dijaki srednjih šol občine Šentjur;
—	ostala mladina občine Šentjur, organizirana v šolski in izvenšolski dejavnosti;
—	študenti višjih in visokih šol v SFRJ, če so njihovi inovacijski predlogi in raziskovalna dela vezani na organizacijo združenega dela v Šentjurju ali na problematiko šentjurskega območja;
—	kmečka mladina.
PODELJUJEJO SE:
—	3 nagrade po 3.000 din.
—	2 nagradi po 1.000 din.
Nagrajene in druge predložene naloge so last predlagateljev in jih lahko nagrajenci ponudijo v odkup OZD v Šentjurju ali drugim interesentom.
Inovacijski predlogi morajo biti opremljeni z načrtom, opisom postopka ali predstavitvijo izdelka. Raziskovalna dela morajo biti tipkana, navedeni morajo biti viri, strokovna pomoč in uporabljena literatura.
Kriteriji za ocenjevanje predlogov so pomembnost in koristnost, izvirnost in pogoji nastanka.
Rok za prijavo predlogov je 15. 11. 1980. Podelitev nagrad bo izvršena v decembru 1980. Prijave sprejema občinska raz-
iskovalna skupnost Šentjur pri Celju.
Razpis, rezultati in nagrajenci bodo objavljeni v Utripu.
ob 31. oktobru — svetovnem dnevu varčevanja čestitamo vsem svojim varčevalcem in poslovnim sodelavcem
OKTOBER — MESEC VARČEVANJA
Skupaj s starši in vzgojitelji je združena Ljubljanska banka pobudnik načrtne vzgoje in sistematičnega spodbujanja mladine k varčevanju. Različni, mladini prilagojeni načini varčevanja in spoznavanja pomena varčnosti, ustvarjajo v mladem človeku pravilen odnos do materialnih dobrin in samostojnosti pri gospodarjenju s svojim denarjem.
Prvi koraki k varčevanju
S hranilno knjižico in simbolično začetno vlogo ter hranilnikom, ki jih banka nameni vsakemu novorojenemu otroku, va-his tarše, da varčujejo za svojega otroka in ga navajajo k varčnosti že v zgodnjem otroštvu.
Cicibani varčujejo
Tudi v vzgojno-varstvenih organizacijah, kjer delujejo cicibanove hranilnice .otroka seznanjajo s pomenom varčevanja. S prizadevnim delom vzgojiteljic in staršev naši otroci spoznavajo ob različnih igrah denar kot vrednost in plačilno sredstvo.
Pionirji varčujejo
Pionirske organizacije na osnovnih šolah ustanavljajo pionirske hranilnice, v katerih u-čenoi varčujejo za svoje lastne in tudi za skupne želje vseh varčevalcev pionirske hranilnice.
Pod mentorstvom svojih pedagogov pionirji varčevaloi samostojno izvajajo vse dejavnosti svoje hranilnice. Tako si pridobivajo čut odgovornosti, samostojnost, discipliniranost in odnos do dela. Prav tako si razvijajo čut solidarnosti, kajti obresti od privarčevanih sredstev so ob koncu šolskega leta skupni dohodek vseh varčevalcev pionirske hranilnice. Kdaj, kako in za kaj bodo skupne obresti porabili, pa odločajo pionirji sa-
Mladinci varčujejo
V mladinskih hranilnicah na šolah srednjega usmerjenega izobraževanja je še posebno poudarjen solidarnostni pomen varčevanja, pa tudi samoupravni odnsoi so bolj razviti, saj se mladina v teh letih močno nagiba k samostojnosti.
Zanimivosti v hranilnicah
Varčevalci, ki delajo v svojih hranilnicah, se ob koncu šolskega leta pripravljajo na tekmovanje med pionirskimi hranilnicami, medrazredna in medšol-ska tekmovanja Ob dnevu mladih varčevalcev v mesecu maju se srečajo varčevalci od vsepovsod: izmenjajo si izkušnje, spoznanja ter ocenijo svoje delo v hranilnicah. Takrat objavijo rezultate tekmovanj in podelijo nagrade, vse skupaj pa povezuje pester kulturni program.
Za vestno in prizadevno delo v hranilnici podeli svet hranilnice mladim varčevalcem poseb na priznanja Musijeve značke To priznanje se imenuje po Pe tru Musiju, naprednem sloven skem učitelju iz Šoštanja, ki je že sredi prejšnjega 9toletja vzga j al mladino k varčnosti in uva jal šolsko hraniilništvo.
Posebno priljubljeno med mia dimi varčevalci v vzgojno var strvenih organizacijah, osnovnih šolah in šolah srednjega usmer jenega izobraževanja je medšol sko tekmovanje za najboljšo literarno, likovno in fotografsko delo. Medšolsko tekmovanje povezuje mlade iz vseh krajev naše domovine in tudi otroke naših delavcev v tujini ter jih spodbuja k ustvarjalnosti.
Mlade varčevalce doma in v tujini še tesneje povezuje z Ljubljansko banko glasilo Pikapolonica, saj vsi sodelujejo p«ri nastajanju glasila, ga bogatijo z risbami, spisi, pesmicami, pregovori in novimi domislicami. Ljubljanska banka pa jim v vsaki številki glasila predstavi znanega slikarja, ki na povsem svoj način ilustrira glasilo.
Vsak mladi varčevalec si lahko izbere lično izdelan hranilnik v obliki pikapolonice, strička Cvenka ali delfinčka.
Hranilnice razveseljujejo naj-prizadevnejše varčevalce z različnimi simbohčnimi predmeti za igro in pouk.
Z varčevanjem do zagotavljanja otrokovih potreb in želja
Skupaj s starši in vzgojitelji so temeljne banke združene v Ljubljansko banko pobudnik načrtne vzgoje in sistematičnega spodbujanja mladine k varčevanju. V številnih cicibanovih, pionirskih in mladinskih hranilnicah se otroci — varčevalci ob igri in delu učijo gospodarjenja z denarjem, spoznavajo pomen
varčevanja in pridobivajo čut odgovornosti in solidarnosti. Njihovo aktivnost spodbuja banka z različnimi tekmovanji, izleti, posebnimi priznanji in nagradami, kot so raznovrstni hranilniki ter elementi za igro in pouk.
Skrb za prihodnost otrok
Želja in naloga staršev je zagotoviti otroku varno in polno življenje vse do njegove samo-
RAZPIS
Razširjena delovna skupnost Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur pri Celju je na svoji zadnji seji sklenila, da razpiše natečaj mladinske pesmi, ki naj zajema borbenost mladine v NOB, sedanjo aktivnost mladih, ljubezen in predanost domovini. Pesem naj vsebuje tudi delovni polet mladinskih delovnih brigad, srečo, ki jo danes uživamo, ter pripravljenost, da skupno z ostalimi bratskimi narodi branimo svobodo.
Poleg navedenega lahko avtorji še dodajo svoje lastne misli, ki bi izražale pozitiven odnos do vsega, kar imamo danes.
Pripominjamo, da naj bi bila pesem posvečena šolski in odrasli mladini na Kozjanskem. Morda bi bilo tudi dobro orne-
“ŠPORT-
TUDI V TELESNI KULTURI PLANIRAJMO PREUDARNO
Smo v obdobju intenzivnih priprav izdelave planskih dokumentov za novo srednjeročno obdobje 1981 — 1985. Tudi telesna kultura se mora vključiti v ta proces družbenega planiranja, ki pa mora temeljiti na vsebinskih in realnih zmožnostih. Zato naj postane leto 1981 prvo leto uresničevanja novega srednjeročnega programa, ki mora temeljiti na pestri telesno-vzgoj-ni in športno-rekreativni dejavnosti.
Da bi bili programi v skladu z začrtano usmeritvijo razvoja telesne kulture v SR Sloveniji, ki so jo potrdili delegati na problemski konferenci SZRS Slovenije in s srednjeročnim programom razvoja telesne kulture v občini in v krajevni skupnosti, poudarjamo glavne smernice:
1.	Naša osnovna in najpomembnejša naloga je razvijanje in širjenje množične športne rekreacije. Le ta mora biti poleg množičnosti tudi bolj sistematična, raznovrstnejša in stalna dejavnost v društvih in aktivih.
2.	Drugo pomembno vprašanje je razvoj strokovnega dela v telesni kulturi. V programih je potrebno nameniti znatno večja sredstva za izobraževanje vaditeljev, trenerjev in organizatorjev športne rekreacije.
3.	V iztekajočem se srednjeročnem obdobju smo namenili znatna sredstva za izgradnjo objektov. Zato moramo v smislu dobrega gospodarjenja načrtovati večja finančna
stoj nos ti in materialne neodvisnosti.
S hranilno knjižico in simbolično začetno vlogo ter hranilnikom, ki jih banka nameni vsakemu novorojenemu otroku, vabi starše, da varčujejo zanj in ga navajajo k varčnosti že v zgodnjem otroštvu. Z različnimi oblikami namenskega varčevanja pa lahko prispevajo k izpolnjevanju otrokovih potreb in želja v času šolanja.
niti nekatera pomembna partizanska središča, kot na primer: Planino, Dramlje, Resevno, Kozje itd. kakor tudi nekatere zgodovinske dogodke, kot je bila borba na Resevni, v kateri je izkrvavel ves drugi bataljon Kozjanskega odreda.
Pesem naj bi imela od 3 — 5 kitic. V spodbudo bi mladim avtorjem radi povedali, da smo se že razgovarjali z našim znanim partizanskim skladateljem Radovanom Gobcem, ki je pripravljen besedilo uglasbiti.
Najboljše tri pesmi bo žirija nagradila, najboljšo pa poslala skladatelju. Besedilo pošljite na naslov: Glasbena šola skladateljev Ipavcev, Šentjur pri Celju, ul. Dušana Kvedra.
Rok natečaja traja do 1. decembra 1980.
sredstva za redno in investicijsko vzdrževanje.
4.	Naša nadaljnja naloga je, da dogradimo igrišča, ki so v gradnji v manjših krajevnih skupnostih, kot so: Prevorje, Kalobje in Grobelno.
Zato prosimo društva in aktive, da v sodelovanju s telesno-kul turnimi delavci in krajani čimpraj izdelajo programe športno-rekreativne aktivnosti za leto 1981, kajti le tako izdelani programi bodo realna o-snova za dogovarjanje in usklajevanje skupnega programa v občini. Programi naj bodo odraz realnih potreb in želja večine občanov, ne pa zahteva ambicioznih posameznikov in skupin, ki običajno zelo malo razmišljajo o dejavnostih in v imenu občanov in združenega dela načrtujejo nerealne investicijske programe.
Leopold Škorjanc
Košarka
Članska ekipa Šentjurja je 13.
8.	1980 sodelovala na turnirju v počastitev 50. letnice partizana v Poljčanah. V prvi tekmi je premagala ekipo Kozjega s 79 : 64, v finalu pa domačine s 107 : 71 in tako osvojila prvo mesto.
Z 80 koši je bil Jože Prezelj najboljši strelec turnirja.
9.	kolo MKZ Celje-Šentjur : Kovinar 80 : 95 (40 : 43).
Koše so dosegli: Hemavs 10, Božič 2, Puser 15, Polner 8, Bevc 2, Zorko 4, Jug 10, Prezelj 22 in Esih J. 10.
V lokalnem derbiju je ekipa Kovinarja iz Štor zasluženo premagala domačine. Pri rezultatu 66 : 66 je zaradi petih osebnih napak zapustil igrišče domačin
Prezelj, kar so gostje dobro izkoristili in si preko Djuričiča priigrali zmago.
10. kolo MKZ Celje — Rimske Toplice : Šentjur 87 : 85 (43 :39)
Koše so dosegli: Bevc D. 2, Puser 8, Polner 12, Jug 22, Prezelj 27, in Esih J. 12.
To je bila zadnja tekma letne lige MKZ Celje, na kateri je ekipa Šentjurja nesrečno izgubila in tako osvojila 3. mesto v ligi. Pred njo sta ekipi Kovinarja in Rudarja, za njo pa Rimske T., Zlatorog in Rogaška Slatina.
4.	10. 1980 je okrnjena ekipa članov sodelovala na turnirju v Polzeli in osvojila 2. mesto. V prvi tekmi je premagala Prebold ,v finalu pa izgpbila z domačini. Zvečer pa je igraila v Šentjurju z ekipo Libele iz Celja in izgubila z rezultatom 88 : 131.
Koše so dosegli: Hemavs 4, Božič 6, Puser 12, Polner 13, Bevc 4, Smodej 2, Šalej 2, Jug 10, Prezelj 25, Esih J. 10. Domača ekipa je igrala enakovredno le z drugo petorko gostov. Naj-
boljši igralec gostov je bil Haup-man, pri domačini pa Prezelj J. Na tej tekmi so se zaradi odsluženja vojaškega roka poslovili Srečko Puser, Janez Esih in Janko Zorko.
NOGOMETNE NOVICE
Občinska liga v malem nogometu je ponovno zaživela. Vsa igrišča v naši občini so v soboto in nedeljo zasedena od mladih in »starih« ljubiteljev okrogle žoge.
Petnajst moštev je razdeljenih v dve kakovostni skupini, v katerih se moštva pomerijo po dvokrožnem liga sistemu.
Že v prvih dveh kolih je prišlo do presenečenj. V A-ligi vodi mlada ekipa Grobalnega-B pred Panterji II in lanskoletnimi zmagovalci Dramljamd-A.
V B-iigi sta zaenkrat največ znanja pokazali Loka in šentjurska ekipa Magnum.
Dušan Špom * 1
OBČINSKO PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU ZA II. SELEKCIJO
Dne 24. 9. 1980 je bilo v Dramljah občinsko prvenstvo v malem nogometu za II. selekcijo. Prijavilo se je pet ekip ki so pokazale, da so dobro pripravljene. Organizacijsko je bilo tekmovanje dobro pripravljeno, le nekajkrat je tekmovalce zmotil dež.
Pri žrebu je imela največ sreče ekipa Šentjurja, ki je igrala samo v finalu, kjer je premagala ekipi iz Planine in Slivnice ter tako osvojila prvo mesto.
Šentjursko ekipo so sestavljali: Krajnc, Selič, Ogrizek, Kavka, Knez M., Vrečko, Polšak, Hu-bej, Esih, Knez in Podgoršek.
Gole so dosegli: Polšak 3, Vrečko 2, po enega pa Knez M. in Hubej.
Vrstni red ekip pa je bil na: slednji:
1.	mesto OŠ Šentjur
2.	mesto OŠ Slivnica
3.	mesto OŠ Planina
4.	mesto OŠ Dramlje
5.	mesto OŠ Ponikva
Mlajši pionirji pa so se pomerili v Šentjurju. Učitelji, kakor tudi gledalci, so bili navdušeni nad prikazano igro in borbenostjo mladih. Zmagala je osnovna šola Slivnica pred Šentjurjem, Planino, Dramljami in Ponikvo. Prvi dve ekipi pa bosta zastopali našo občino na območnem tekmovanju proti Slov. Konjicam in Šmarju.
Gorazd Polšak
Uredniški odbor: Francka Vidovič — glavni in odgovorni urednik, Goce Kalajdžiski — tehnični urednik, Irena Rauter in Mira Pečar — lektorici, Hinko Pap — član, Franc Škoberne — fotografije.
Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur v nakladi 5.550 izvodov
Tisk: Papirkonfekcija Krško
Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 475-15/9-1978
Fotografij in rokopisov ne vračamo.
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Koriščenje sredstev samoprispevka v preteklem srednjeročnem planskem obdobju po KS
V skladu s programom družbenopolitične in samoupravne aktivnosti ob sprejemanju srednjeročnih planov teh samoprispevkov, smo zaprosili vodsitva svetov vseh KS, da nam posredujejo podatke o namenskem koriščenju sredstev samoprispevka v preteklem srednjeročnem obdobju.
Informacijo o koriščenju samoprispevka objavljamo z namenom, da bodo delovni ljudje in občani imeli celovit pregled nad sredstvi, ki so jih aa določene namene prostovoljno združili.
Podatki, M j lih bodo posamezne KS še dopolnile, bodo služili kot osnova za razpravo v okviru vaških in uličnih odborov SZDL in KK SZDL, kjer bo izdelana ocena koriščenja sredstev samoprispevka.
Pregled namenskega koriščenja sredstev samoprispevka bo posameznim KS služil kot izhodišče za nadaljnje planiranje.
Iz poročil oziroma informacij, ki so nam jih posredovale posamezne KS je razvidno, da ije bil pristop za izdelavo informacij v posameznih KS različen. Nekatere KS so navedle v poročilu samo trošenje sredstev samoprispevka, druge KS so poleg tega navedle tudi druga sredstva, ki so jih dobili iz različnih virov, (delo Občanov, material, obveznice, dodatni prispevki v denarju).
Na Osnovi različnih pristopov so nastali tudi .različni podatki, ki pa bodo v razpravah med občani prav gotovo dopolnjeni, kajti vsega tistega, kar so občani in delovni ljudje v različnih oblikah prispevali pri razvoju posamezne RS, se ne da prikazati samo v številkah.
Od KS Blagovna in Dobja zaželjenih podatkov nismo pravočasno prejeli, zato jih tudi v Utripu ne objavljamo. Prepričani pa smo, da bodo te KS v Okviru svojega sistema informiranja občane in delovne ljudi o koriščenju sredstev samoprispevka za posamezne namene pravočasno in kvalitetno seznanile.
OK SZDL
KS Slivnica
ZBRANI SAMOPRISPEVEK V ČASU OD 1. 1. 1976 — 1 DO PREDVIDOMA 31. 12. 1980 TER RAZPOREDITEV ISTEGA KAKOR SLEDI:
1976
1977
1978
1979
1980
484.665,80
580.897,50
718.528,40
1.070.500.00
1.070.500.00
3.9222591,70
Za zbrani samoprispevek so 'bila opravljena razna dela na komunalni ureditvi kraja predvsem pri gradnji cest, propustov, mostov ter nekaterih drugih objektov, kakor sledi:
—	Odkup zemljišča in gradnja ceste na Heleno
—	Sofinanciranje ceste v Tratno
—	Sofinanciranje ceste v Cerovec — Hrastje
—	Gradnja ceste v Paridol v 4. letih
—	Gradnja ceste v Javorje — asfaltiranje
—	Gradnja ceste Drobinsko — Javorje
—	Gramoziranje ceste v Drobiiilslkem
—	Asfaltna prevleka na Slivnico
—	Gramoziranje ceste Stopa — Završe — Slivnica
—	Šentjanž — Stopa — Zapuše — Njivice —
—	Mravljak — Kantužar
Coi
110.000,00
100.000,00
180.000,00
560.000.	00
760.000.	00
70.000.	00
10.000.	00
220.000.	00
170.000,00
—	Gramoziranje ceste Bukovje — Helena — Ječovo
—	Gradnja nove ceste Voduce — Bukovje
—	Oranje in gramoziranje ceste Jeice
—	Gramoziranje ceste na Gorico
—	Gramoziranje ceste k Urbanu
—	Gradnja mosta v Stopi in Črnem tunfu
—	Razni propusti in kanalli
—	Sofinanciranje asfalta na Gorici
—	Oranje ceste Vezovje — Kalobje
—	Gramoziranje ceste Slivnica — Sele
—	Gramoziranje ceste Slivnica — Gaibemica
—	Gramoziranje ceste Vodice — Sele
—	Sofinanciranje telovadnice
—	Avtobusna postajališča
—	Gradnja mrliške vežice
—	Zunanja ureditev pri kulturnem domu
—	Odplačevanje anuitet za 'kuiturno-gaslski dom
—	Javna razsvetljava v Gorici SKUPAJ
50.000.	00 180.000,00
15.000.	00
15.000.	00
5.000.	00
40.000.	00
50.000.	00
80.000.	00
70.000.	00
25.000.	00
5.000.	00
10.000.	00
300.000.	00 80.000,00
360.000.	00
170.000.	00
200.000.	00 100.000,00
3.921.000,00
Poleg navedenega so krajani zbrali dodatna finančna sredstva v gotovini 725.000,00 din ter v delu eoa 600.000,00 din.
V kraju so bila opravljena še nekatera večja dela, katera pa so bila financirana namensko iz posameznih skupnosti.
KS Kalobje
Leto 1976
Samoprispevek	190.000,—
Trošenje:
—	za pokopališko ograjo	50.000,—
—	za krajevne ceste	60.000,—
—	honorar za tajnika	10.500,—
Prispevek v delovni sili (za pokopališče)	30.000,—
Leto 1977
Samoprispevek	256.000,—
Trošenje:
— za cesto Jezerce — Kalobje. To leto je cesto še financirala KS, nato je cesto prevzela CKS Celje.
Za cesto (prevozi, gramoz, beton, c., železo buldož. d.)	189.600,—
—	honorar za tajnika	10.400,—
SKUPAJ	20.000,—
—	obč. Skupščina dotirala in	vrednost akcije MDB	10.000,—
Leto 1978
Samoprispevek	268.576,—
Še s prostovoljnim prispevkom krajanov za ceste v denarju znaša ves samoprispevek	298.711,—
Trošenje:
— (za prevoze, gramoz in beton, c.) za ceste	205.012,—
— za inventar (pisalni stroj, stoli, mize, plin. peč	9.139,—
— denarna pomoč KS Breze pri gradnji mostu	5.000,—
—	PGD	35.000,—
254.151,1—
—	honorar za tajnika	10.400,—
Leto 1979
Samoprispevek	343269,—
—	še s prostovoljnim prispevkom v denarju znaša ves
samoprispevek	405.882,—
Trošenje
—	denarna pomoč	KS Šentjur okol. avtob. postaj.	5.000,—
—	PD za zastor	4.240,—
—	za mrliški voz	52500,—
—	za vodovodno črpalko Podlešanom	5.950,—
—	za popravilo td. aparata	4.200,—
— za vzdrževanje krajevnih cest	.	306.282,—
— honorar za tajniika in člane poravn. sveta	26.189,—
Leto 1980 do 30. 6.
Samoprispevek	178.253,—
— za ceste (prevozi, strojne usluge, gramoz, beton c.)	254.532,—
Trošenje:
—	za	PGD	70.000,—
—	za	zdravstveni dom	Planina	10.000,—
—	za	popravilo td. aparata	5.404,—
—	honorar za tajnika	15.997,—
Dotacija od GG, od občine za neurje in viški na žiro računu ob koncu leta niso všteti v samoprispevek, od tod razlika med prejemki in izdatki.
KS Šentjur - okolica
Finančno poročilo se sestoji iz postavk:
1.	Sredstva samoprispevka in glavarine s sredstvi za funkcioniranje delegatskega sistema.
2.	Sredstva in ovrednoteno ddo občanov pri gradnji vseh objektov v KS, ker drugih izvajalcev ni bilo.
3.	Sredstva samoupravnih interesnih skupnosti in združenega dela.
4.	Sredstva sosednjih KS.
1976
DOHODKI:
Saldo 13. 12. 1975
Samoprispevek 1 % (za šolo 1 %, ki v poročilu ni zajet, tega posreduje temdjna izobraž. skupnost)
Sredstva za del. sistem.
Prispevek KCS za asfalt Grobelno Prispevek KS Šentvid in občani za asfalt in kanalizacijo Grobelno Prispevek in delo občanov
SKUPAJ ODHODKI:
Asfalt, kanalizacija, odvodnjavanje, ureditev soseske Grobelno KS in KCS Prispevek KS Šentvid in občani Rekonstrukcija vodovodov, cest, odvodnjavanje, kanalizacija in gramoziranje vaških cest v KS (Jakob, Bezovje, Kameno, Vrbno, itd.) prispevek KS
Prispevek občanov (delo in sredstva)
Stroški za funkcioniranje delegatskega sistema in materialni stroški
SKUPAJ
SALDO 31. 12. 1976
1977
DOHODKI:
Saldo 31. 12. 1976 Samoprispevek 1 %
Prispevek KCS za cesto Resevna Prispevek SO Šentjur za cesto Resevna Prispevek GG Šentjur za cesto Resevna Prispevek KS Šentjur-center Sredstva delegatskega sistema Prispevek občanov v delu in denarju
SKUPAJ ODHODKI:
24.225,30
632.445.00
91.000.	00
30.000.	00
430.500.00
680.700.00
1.888.870,30
135.000,00
430.500,00
445.805.50 703.165,00
48.506,30
1.762.976,80
125.893.50
125.893,50
840.403,90
100.000,00
100.000,00
150.000.	00 46.000,00
118.000.	00 1.260.000,00
2.740.297,40
1978
DOHODKI:
Saldo 31. 12. 1977
Samoprispevek 1 %
Prispevek SO Šentjur in delegat, sistem.
KCS prispevek
Prispevek KK Šentjur — asfalt Novak — Vrbno
Prispevek Alpos za asfalt Vrh
Vodarina Nova vas
Prispevek občanov v denarju in delu
SKUPAJ
ODHODKI:
Ureditev, rekonstrukcija, gramoziranje, odvodnjavanje, asfaltiranje in končna ureditev ceste Stopče — Vrh — — prispevek KS Prispevek KCS
Prispevek občanov v delu in denarju
Vodovod Stopiče (dal) plačali občani
Asfalt v Jakob prispevek občanov
Asfalt Podgorje prispevek KS
Prispevek občanov v delu in denarju
Sanacija škarpe na pokopališču v celoti prispevala KS
okolica in center — prispevek KS-okolica
Ureditev, rekonstrukcije, gramoziranje in kanalizacije
vaških cest — prispevek KS
Prispevek občanov
Krajevni praznik in praznik občine ter stroški za funke ion. delegat, sistem ter materialni stroški SKUPAJ
Saldo 31. 12. 1978
1979
DOHODKI:
Saldo 31. 12. 1978
Samoprispevek 1 %
Sredstva delegatskega sistema
Sredstva za odpravo posledic po neurju
OVS za vodovod Tratna
KK Šentjur za asfalt v Vrbnem
KCS za cesto Botričnica — Primož
KS Šentjur — center za cesto v Rifnik
Kulturna skupnost Šentjur za cesto v Rifnik
Alpos Šentjur za cesto v Rifnik
KS Kalobje za avtobusne postaje v Jakobu
Vodarina Nova vas
Prispevek občanov v delu in denarju
SKUPAJ
ODHODKI:
Vodovod Stopče plačali in naredili občani sami Asfalt Rifnik I. faza — sredstva KS Prispevek občanov v delu in denarju Asfalt Nova vas — prispevek KS Prispevek občanov v delu in denarju Asfalt Bezovje — prispevek KS Prispevek občanov v delu in denarju Posojilo pri LB
Vodovod Nova vas napravili občani sami in plačali
Sanacija cest po manevru Planina 77 — prispevek KS
in občanov v celoti
Asfalt Vrbno — prispevek KS
Prispevek KK
Prispevek občanov v delu in denarju Cesta Botričnica — Primož — prispevek KCS Rekonstrukcija, moderniziranje in avtobusna postaja in gramoziranje vaških cest po neurju, urejanje kanalizacij in jaškov ter hudournikov (del)
KS in občani z delom
Sredstva za funk, delegat, sistem, OD, materialni stroški, najemnina, telefon Pisarniški material
SKUPAJ
Saldo 31. 12. 1979
Mostovi v Jakobu ter rekonstrukcija in gramoziranje vaških cest in jarkov — prispevek KS Prispevek občanov v delu in denarju Rekonstrukcija in novo trasiranje ceste na Resevno ter odvodnjavanje in gramoziranje — prispevek KS Prispevek GG Prispevek SO Šentjur Prispevek KCS Prispevek KS center
Rekonstrukcija vaških cest, vodovodov v Brezju, Rifniku, Novi vasi, Kamenu, Vrbnem, Jakobu, Resevni (južni in zapadni del), kanalizacije in gramoziranje
ter odvodnjavanje —	prispevek	KS	262.305,40
Prispevek občanov v denarju	in	delu	720.000,00
Planina 77 in stroški delegatskega sistema ter materialni stroški	62.774,70
SKUPAJ	2.114.393,10
Saldo 31. 12. 1977	625.904,30
252.508.00
270.805.00
150.000.	00
150.000.	00
100.000.	00 100.000,00
46.000,00
1980
DOHODKI:
Saldo 31. 12. 1979
Samoprispevek
Sredstva delegat, sistema
Sredstva za sanacijo plazov
OVS, TVS — prispevek za vodovod Tratna
KCS prispevek za asfalt Rifnik
KCS — prispevek za kanalizacijo Nova vas
KCS — posojilo za cesto Brezje
Alpos — prispevek za vodovod Tratna
GG Šentjur prispevek za cesto v Brezje in Sotensko
Vodarina Nova vas
Prispevek občanov v delu in denarju
SKUPAJ
ODHODKI:
Sanacija škarpe Bezovje, pokopališče, hudournik
625.904,30
888.494,65
330.000.	00
385.000.	00
45.000.	00
20.000.	00 14326,65
2.707.708,60
5.016.43430
556.100.00
385.000.	00 1.305.000,00
175.000.	00 77.958,60
317397,95
300200.00
52.05720
450.003,10
823.849,50
140247,40
4.582.813,75
433.620,45
433.620,45
1.100.930.70
236.600.00
992300.00
250.000.	00
125.000.	00
28.000.	00 20.000,00 10.000,00 10.000,00
5.000,00
5.777,55
3.700.600,00
6.917.828.70
605.417.60
335.003.00
437.540.00 341.80635
453.100.00
229.477.95
470.007.00
400.000.	00
201.068.95
98.600,70
180.050.60
170.000.	00
410.200.00
31.000.	00
601.858,55
224305,70
17.194.30
5306.630,90
1.711.197,80
1.711.197,80
1.197.600,60
272.000.	00
200.000.	00
150.000.	00 80.000,00
300.000.	00
500.000.	00
30.000.	00
53.000.	00 5.560,70
5265.967,30
9.765326,40
Nova vas, škarpa Majcen — Romih — Podgorje prispevek občanov v delu in sredstva KS Kanalizacija Nova vas — prispevek KCS Prispevek občanov v delu Asfalt Kameno — Gorica — prispevek KS Prispevek občanov v denarju in delu Asfalt Rifnik II. faza — prispevek KS Prispevek KCS
Prispevek občanov v delu in denarju
Asfalt Črnolica — prispevek KS
Prispevek občanov v delu in denarju
Avtobusna postaja Vrbno — prispevek KS — občani
Vodovod Tratna — prispevek KS ,
Prispevek OVS, TVS
Prispevek občanov v delu in denarju
Sanacija mostov — Novak, Podgorje — KS in občani
Vodovod Vrbno — prispevek KS
Prispevek in delo Občanov
Prispevek OVS, TVS
Asfalt Brezje — prispevek KS
Prispevek občanov v delu in denarju
Posojilo KCS
Gramoziranje cest, odvodnjavanje ter ureditev ostale komunale KS in občani Sredstva za delegat, sistem, mater, stroški, osebni dohodek, najemnina, telefon, pisar, material
402.307,20
300.000.	00
240.000.	00 410208,70
670.500.00
380.700.00 80.000,00
570.160.00
930.800.00
587.700.00 97250,00
182.000.	00
400.000.	00
670.500.00 127.600,50
160.000.	00
680.500.00
300.000.	00
420.700.00
960.800.00
500.000.	00
870.600.00
340.000.	00
SKUPAJ
9.445.326,40
Saldo (predvideni) 31. 12. 80
320.000,00
Samoprispevek 1 % 76-80
4.659.874,85
KS Dramlje
Krajevna skupnost Dramlje je v letu 1975 izglasovala samoprispevek za preteklo petletno obdobje s sklepom, da se 60 % zbranih sredstev nameni za novogradnjo osnovne šole, ostalih 40 % pa za komunalno urejanje kraja (predvsem za ceste).
V teh letih smo zbrali in potrošili sredstva samoprispevka po naslednjih postavkah:
Leto 1976
1.	Vzdrževanje lokalnih cest	60,482,—
2.	Asfaltiranje ceste center Dramelj	168363,—
3.	Telefonska linija Pletovarje	30.000,—
4.	Asfaltiranje ceste Podjez	160.000,—
5.	Športno igrišče	45.466,—
6.	Zavarovanje osnovne šole (podpiranje po potresu)	9.818,—
7.	Prispevek za vodovod Sele — Dramlje	100.000,—
8.	Asfaltiranje ceste Peček — Kolar	236.409.—
Skupaj	810338,—
Zbrani samoprispevek za leto 1976	300.807,—
V razliki izdatkov so zajeta sredstva prispevkov občanov, dotacija SO in GG Šentjur.
Leto 1977:
1.	Vzdrževanje lokalnih cest	221.450,—
2. Sofinanciranje ceste Šentilj — Zalog	100.000,—
3. Stroški izdelave avtobusnih postaj	10.625,—
4.	Žica za športno igrišče	1.831,—
5. Odkup zemljišča za osnovno šolo	141.175,—
6. Prispevek za vodovod Sele — Dramlje	100.000,—
Skupaj	575.081,—
Zbrani samoprispevek za	leto 1977 znaša	419.958,—
V razliki izdatkov so zajeta sredstva prispevkov občanov in dotacija SO.
9. Material za avtobusno postajo Šedina — Zalog	8.560,—
Skupaj	945308.—
Samoprispevek za leto 1979 znaša:	781.104,—
Razlika izdatkov se je pökrila iz sredstev prispevkov občanov in dotacije SO Šentjur.
Leto 1980 — do 30. 6. 1980:
1.	Vzdrževanje lokalnih cest	120235,—
2.	Saniranje cestnega propusta na Podjezu	79.888,—
3. Izdelava načrta za ureditev okolice osnovne šole	40.000,—
4. Gradnja kanalizacije ob reg. cesti pod osn. šolo	186.051,—
5.	Urejanje Okolice šole — Ingrad	800.000,—
6.	Buldožerska dela pri planiranju	okolice šole	27.308,—
Skupaj	1253.482,—
Samoprispevek do 30. 6. 1980 z razliko iz leta 1979 znaša	445.457,—
KS Prevorje
Krajevni samoprispevek 1976-80, porabljen za
	din
1976	120.000
1977	150.000
1978	240.000
1979	290.000
1980	340.000
Skupaj	1.140.000
Porabljena sredstva v letu 1976
Vodovod Krajevne ceste Skupaj
Porabljena sredstva v letu 1977
Krajevne ceste Prispevek za vodovod Prispevek za pokopališče
Skupaj
Porabljena sredstva v letu 1978
Krajevne ceste Rezervoar — vodovod Hidranti
Prispevek za pokopališče Za cesto Lopaca Dobrina Za javno govorilnico Skupaj
Porabljena sredstva v letu 1979
Krajevne ^ceste Prispevek za igrišče Prispevek za večnamenski dom Pokopališče
Prispevek za asfaltiranje ceste šola — pokopališče Skupaj
Porabljena sredstva v letu 1980
Za krajevne ceste
Prispevek za asfaltiranje ceste šola — pokopališče Skupaj
naslednje na-
50.000
70.000 120.000
80.000 60.000 10.000
150.000
110.000
56.000
14.000
10.000 20.000 30.000
240.000
110.000
30.000
40.000
10.000 100.000 290.000
80.000
260.000
340.000
KS Ponikva
Leto 1978
1.	Vzdrževanje lokalnih cest	106.898,—
2.	Nabava pohištva za KS	25.850,—
3.	Javna govorilnica v Dramljah	21.000,—
4.	Urejanje ceste Svetelka — Straža	do	roj. h. M. Z.	415.384,—
5.	Stroški proslave M. Zidanšek (23.	7. 1978)	262.179,—
6.	Asfaltiranje ceste Svetelka	2.017.960,—
Skupaj	2.849271,—
Samoprispevek za leto 1978 znaša	644219,—
V razliki izdatkov so sredstva občanov, dotacija SO Šentjur im SO Maribor, GG Šentjur in posojilo.
Leto 1979:
1.	Vzdrževanje lokalnih cest	193.976.—
2.	Najemnina za pis. prostore KS	12348,—
3.	Prispevek za potres v Črni gori	10.000,—
4.	Plaketa nar. heroja M. Zidanška	15.888,—
5.	Plačilo obrač. situacije za cesto Svetelka	335295,—
6.	Stroški napeljave telefona v Trnovec	26.538,—
7.	Anuitete za cesto Svetelka	333.541.—
8.	Pisarniške potrebe in elektrika	9.362,—
V obdobju 1976-1980 je bilo zbranega krajevnega samopri-
spevka din 4,454.253,15.
Ta zbrani prispevek se je koristil za:
—	asfaltiranje ceste Ponikva — Pomkvica	1,642.137,40
za to cesto je bilo najeto posojilo din 1300.000,00
za kar plačujemo anuitete v letu 1979	546.000,00
1980	546.000,00
Skupaj	2,734.137,40
—	asfaltiranje ceste Ponikva — Lipoglav	1,081.119,05
—	izgradnja kanalizacije v Ponikvi	38.996,70
—	sofinanciranje izgradnje ceste v KS Šentvid	50.000,00
—	sofinanciranje izgradnje ceste Lipoglav — Dolga gora 50.000,00
—	sofinanciranje izgradnje vodovoda	500.000,00
Skupaj	1,720.115,75
Rekapitulacija:	2,734.137,40
1,720.115,75
4,454253,15
KS Loka pri Žusmu
Po obstoječi evidenci se ugotavlja naslednji finančni promet: a) PRIHODKI:
— v razdobju od 1. 1. 1976 do 30. 6. 1980 se je zbralo
za KS Loika pri Žusmu samoprispevka skupaj	1,451.843,70
—	občani po akciji v KS Loka pri Žu&mu še namensko odstopili obveznice posojila za ceste oz. cest v SRS
v korist modernizacije ceste Slivnica — Sodna vas 97356,80 Prihodki skupaj	1349300,05
b)	ODHODKI:
po programu krajevne skupnosti se vzdržujejo občinske ceste III. kat. in sicer:
—	cesta III/120 Volčja jama — Žusem —	Dobrina	5	km
—	cesta IH/121 Žusem — Zagora	2	km
—	cesta III/122 žusem — Gajšek — Hrovatič	13	km
—	cesta III/123 Ziisern — Bevc	13	km
—	cesta III/124 Žamerk — St. Glažuta	2	km
—	cesta III/125 Brode — Fodvrh — Drenovce	23	km
—	cesta	III/126	Setelka — Prevorje	4	km
—	cesta	III/127	Žamerk — Verhonoa	— Grad	3	km
—	cesta III/128 Mrzek — Grmada	3	km
—	cesta III/129 Žlender — Rudnica	4	km
—	cesta	III/130	Loka — Primostna — Rudnica	4	km
—	cesta	III/131	Loka — Tumf	1,5	km
—	cesta III/132 Kapela Recko — Zagora	2	km
—	cesta III/133 MMn Žurej — Dolna	13	km
—	cesta III/134 Hrastje — Ronca	2	km
—	cesta III/135 Topldšek — Novak	13	km
—	cesta III/136 Skomdk — Žerjav	1 km
—	cesta III/137 Setelka — Polšak	2 km
—	cesta III/138 Grmada — Javoršica	23 km
—	cesta — Grofov štant — Jančič	03 km
—	cesta	Grofov štant — Užmah	1 km
Skupaj	48 km
—	za vzdrževanje navedenih cest je sofinanciranje
iz sredstev samoprispevka od 1. 1. 1976 do 30. 6. 1980	611200,00
—	rekonstrukcija občinske ceste iz III. v I. kat. smer Dobrina — Hrastje Cerovec 5 km sofinancirano
iz sredstev samoprispevka	450.000,00
—	sofinanciranje gradnje vaških cest III. kat.
številka 121, 122, 123, 126 in 135	80.000,00
—	sofinanciranje modernizacije ceste
Slivnica — Sodna vas	202.64320
—	plačilo poletnih anuitet za cesto Dobrina — Cerovec —
— Hrastje	58.000,00
Skupaj	1,401.84320
c) RAZPOREDITEV PRIHODKOV IN ODHODKOV:
—	prihodki	1349200,00
—	odhodki	1,401.84330
—	presežek	147356,80
—	od presežka ND 147.356,80 je za ND 97.356,80 v obveznicah za cesto Slivnica — Sodna vas.
Občani krajevne skupnosti pa so tudi vedno pokazali posebno zanimanje in pripravljenost do prostovoljnih del pri ureditvi vaških cest, saj se globoko zavedajo, da je razvoj krajevne skupnosti Loka pri Žusmu brez soudeležbe občanov — samoprispevek nemogoč.
KS Šentjur - center
Pregled uporabe sredstev krajevnega samoprispevka, prispev- objektov na območju krajevne skupnosti Šentjur-center v sred-kov občanov in sredstev iz drugih virov za urejanje komunalnih njeročnem obdobju 1976-1980.
Naziv komunalnega objekta
Uporabljen krajevni Prispevek občanov Prispevek iz samoprispevek	(delo, material, denar) drugih virov
Skupaj
1976
—	asfaltiranje ceste v Hruševcu (ulica Franja Malgaja in ulica
II.	bataljona
—	asfaltiranje odseka ceste v Hruševcu (Vrhovšek Jelenc) občani so izvršili vsa pripravljalna dela
—	asfaltiranje ceste v Hruševcu (odsek Klepec-Kavka) občani so prispevali v denarju
—	vzdrževanje občinskih — krajevnih cest (gramoz in krpanje asfalta)
—	ureditev doma DPO in Kulturnega dama v Šentjurju (obnovitev strehe in fasade)
SKUPAJ V LETU 1976
Leto 1977
— ureditev in asfaltiranje ceste v soseski V. ulica Tončke Čečeve, ulica Blaža Kocena in ulica Toneta Seliškarja, občani so prispevali v denarju. (Drugi viri prispevek za uporabo mestnega zemljišča)	_	_
—	asfaltiranje ceste na Pešiiici (ulica Na Lipico, Pešnica, ulica Talcev). Občani so prispevali v denarju
—	razširitev šentjurskega pokopališča (iz sredstev prispevka za mestno zemljišče)
—	vzdrževanje občinskih krajevnih cest (gramoz in krpanje asfalta)
—	popravilo ceste v Hruševcu — asfaltna prevleka Pevec — most na Kozarici, gramoziranje makadamskih cest (iz sredstev prispevka za mest. zemljišče)
—	urejanje zelenic v Šentjurju
—	asfaltna prevleka na Efenkovi ulici (sladica — Boštevc)
SKUPAJ V LETU 1977
Leto 1978
—	vzdrževanje občinskih cest (gramoza, krpanje asfalta)
—	rekonstrukcija ceste Podvrbca — Razkože (občani prispevali v delu)
—	ureditev pokopališča na Šentjurskem pokopališču (delež prispevala KS Šentjur-okolica in KS Blagovna)
—	asfaltiranje kolodvorske ulice (občani prispevali v delu in materialu
—	prispevek Kmetijski šoli Šentjur za ureditev športnega igrišča
—	asfaltiranje parkirnega prostora na šentjurskem pokopališču
—	asfaltiranje dvorišča pri gasilskem domu v Šentjurju
—	asfaltiranje odseka ceste pri vinotoču Kalan (občani so prispevali v denarju)
SKUPAJ V LETU 1978
516.000	542.000	1,000.000	2,058.000
27.857	28.600	—	56.457
19.647	60.000	—	79.647
123.500	—	—	123.500
687.004	630.600	109.878 1,109.878	109.878 2,427.482
86.410	163.925	175.482	425.817
525.030	526205	—	1,051235
	_	54.871	54.871
73.983	—	—	73.983
		79227	79227
8.994			—	8.994
153.748	—	—	153.748
848.165	690.130	309.580	1,847.875
126.974	—	—	126.974
34.954	52.000	—	86.954
73.586	—	—	73.586
53.305	42.000			95305
25.000			—	25.000
165.691	—	—	165.691
15.082	—	—	15.082
45.499	40337	—	86.036
540.091	134.537	—	674.628
Leto 1979 — vzdrževanje občinskih makadamskih cest (delno iz sredstev za odpravo posledic neurja)	25.439		136.746	162.185
— ureditev starega pokopališča	24.480	—			24.480
— ureditev škarpe na šentjurskem pokopališču (iz sredstev za odpravo posledic neuirja)			348.032	348.032
— asfaltiranje ceste v Hruševcu (odsek Pahor — Kovačič Edi). Občani prispevali v delu in materialu.	108.168	54.000		162.168
— asfaltiranje ceste na Lovski dom (prispevala Lovska družina v Šentjurju in Merx)	438.406		116.000	554.406
— asfaltiranje ceste pri gostilni Kaizler-Košak (Košak in dr. Do-bovišek prispevala v delu in materialu)	200.494	92.000		292.494
— vzdrževanje zelenic v Šen tj ur j u-centru	6.608	—	—	6.608
— urejanje-asfaltiranje in gramoziranje parkirnega prostora pri Brežniku (na križišču pri semaforih)			96.575	96.575
SKUPAJ V LETU 1979	803.595	146.000	697.353	1,646.948
Leto 1980
— vzdrževanje občinskih cest (gramoziranje, krpanje asfalta)	68338	__			68338
— vzdrževanje zelenic in spomenikov	12.360	—	—	12360
— ureditev cestne signalizacije	8.921	—	—	8.921
— asfaltiranje cest v ulici I. celjske čete (odsek Prašnički — Prodnik in Prašnički — Vodeb). Občani so prispevali v denarju.	211.609	154.360	133.108	499.077
— javna razsvetljava na Pesnici (občani so sami izvršili izkop in zasip jarkov 1.300 m, izdelava stojnih mest, obetoniranje cevi, vrtanje asfaltne ceste)	472.216	362.000	70.000	904.216
— asfaltiranje ceste Pod Vrbca — Razkože. Občani so izvedli vsa terenska dela: priprava tampona, propuste na cesti, bankine. Dolžina ceste je 867 m.	590.000	295.000	77.000	962.000
— nabava medkrajevne telefonske govorilnice v Hruševcu. Stroške omrežja 35.000 je krilo PTT Celje.	139.404			__	139.404
— nabava treh komadov komtajnerjev (kesonov) za smeti	43.700	—	—	43.700
— ureditev škarpe na šentjurskem pokopališču	—	—	38.823	38.823
— asfaltiranje ceste v Hruševcu (odsek Maver — Gaber). Občani so prispevali v delu, materialu in denarju	104.971	95.000	__	199.971
— ureditev podzemnega katastra na Pešnici	61.410	—	—	61.410
— ureditev javne razstveljave v centru Šentjurja (v okolju otroškega vrtca). Financira KCS	—	—	610.000	610.000
SKUPAJ LETO 1980	1,712.929	906.360	928.931	3,548220
SKUPAJ 1976-1980	4,591.784	2,507.627	3,045.742	10,145.153
— Manjše komunalne ureditev in drugi stroški, ki bremenijo krajevni samoprispevek (vračila posojil, anuitete, krajevni praznik, stroški SLO in CZ in drugo) VSE SKUPAJ V SREDNJEROČNEM OBDOBJU 1976-1980	477.462 5,069.246	2,507.627	3,045.742	477.462 10,622.615
REALIZACIJA				
krajevnega samoprispevka in sredstev za funkcioniranje delegatskega sistema (dotacija SO)
leto	KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK	SREDSTVA ZA DELEGATSKI SISTEM
1976	881.621	87.300
1977	620.434	110.000
1978	993.843	156.420
1979	1.223348	179.885
1980	1,350.000	206.800
SKUPAJ	5,069.246	740.405
KS Pianina
UPORABA FINANČNIH SREDSTEV IZ NASLOVA SAMOPRISPEVKA ZA CAS OD 1976 — 1980
?taP' Leto Investicija	Skupna vrednost del	Od tega odpade na samoprsipevek		vrednost v delu krajanov
1. 1976 Novogradnja cest v dolžini 5 km	410.000.—	240.000.—		170.000,—
Vzdrževanje krajevnih cest	196.000,—	106.000,—		90.000.—
SKUPAJ	606.000.—	346.000.—		260.000.—
2. 1977 Modernizacija cestišča na Planini	310.000,—	200.000.—		110.000,—
Vzdrževanje kr. cest in priprava gramoza	303.000,—	243.000,—		60.000,—
SKUPAJ	613.000.—	443.000,—		170.000,—
			KK 400.000.—	
3. 1978 Asfaltiranje ceste Planina — Visoče		400.000,—	GGŠ 100.000,—	
v dolžini 2.400 m	2,000.000.—		Tajf. 50.000,—	500.000,—
			krajani 250.000.—	300.000,— MDB
Asfaltiranje ceste Šentvid — Podpeč				
dolžina 1.600 m	1,100.000.—	158.000,—	kredit 400.000.—	382.000.—
	Vzdrževanje cest SKUPAJ	100.000.— 3,200.000.—	558.000,—	krajani 160.000.— 1,360.000,—	100.000,— 1,282.000.—
4. 1979	Asfaltiranje ceste Gračnioa — Brdo dolžina 1000 m Vzdrževanje cest SKUPAJ	1,200.000,— 400.000,— 1,600.000,—	500.000,	— 316.000,	— 816.000,	—	GGŠ 80.000,— krajani 220.000.— 300.000,—	400.000,	— 84.000,— 484.000,	—
5. 1980	Vzdrževanje krajevnih cest do 30. 6. 1980 Za dograditev prosvetnega doma Šentvid SKUPAJ	290.000.	— 290.000.	—	200.000,— 50.000,— 250.000.—		90.000,	— 90.000,	—