pc@^iiiU) Li?y. I ovo ti leto, ki dans si nastalo, Mnogo prineslo na terg si reči, Kako jih bodeš posamno dajalo, Vsakega to zdaj naj liuje skerbi. Kažeš ljubezen in mir in veselje, Zraven nezgodo, hudobo iii čert, — Tukaj razdajaš resnico, tam želje, Staviš življenje, nasproti pa smert. Kakšen li meni boš del odločilo — Srečo, nesrečo, alj vsakoršno zmes , Alj boš dajalo mi solnčice milo, A.lj užigalo nezgode mi kres? Daj mi, kar hočeš, sej nimaš obstanka, Kmali odnesel te bode vihar; Tvoja beseda je prazna uganka, Vse, kar izlagaš, nestalen je dar. Torej ti leto le spravi vabljenje, Sain bom usvojil si srečo in mir, Čisto ohranil bomvestin življenje, Tega ne vzame minljivi tvoj tir. nTovarš.a