Dravograd. S 1. aprilom nas je zapustil dosedanji organist Adolf Stoger, ki se je preselil v prelepe Sloveuske gorice. Dve leti je opravljal pri nas svojo elužbo v splošno zadovoljno6t vseh. Na novem meatu mu želimo obMo sreče in blagoslova! Remšnik. Pri sv. Pankraciju je vihar v noči od 25. na 26. marca pločevinasto streho raztrgal, je bila le preslabo narejena. Sedaj se poprnvlja z darovi. Pankracij je obmejna točka našo zemlje, s katere obiskovalec uživa krasen razgled. Sv. Trojica v Slov. goricah. Poročila sta se Poš Edi od Sv. Trojice v Slov. goricah in gdč. Vekoslava, rojena Lešer, šivilja od Sv. Ruper ta v Slov. goricah, in sicer v Mariboru dne 10. marca. Bog blagoslovit Št. J ižaaD ivskeiB polju. Jožef NipC, doma od Łl Ilja v °lov gorica1!, je obhajal na Jožefovo 771etnico vojega življenja. Bog ga, olirani še dalje! Sestiže pri Mafšpergu. Dne 25. svečana sta. riapravila korak pod zakonski jarem pošten. fant Vincenc Križanec in vrla Marijina družbenica Micika Kova.ič, po domače Solatnikova Micika. Bog daj paročencema ob'lo srečo in blagoslova! — Svoje izvoljenke sta si poiskala v naši vaei tudi dva prav dobra fanta, da bosta lažje vozla po življ.nja trnjevi poti, Ptnjska goia. Mesto venca na grob pokojnega g. ranatelja majšp^i-ške tovarne Karola Kubricht je daroval g. Žunkovič Janko požar-. ni brambi na Ptujaki gori 100 Din z namenom, da se svota uporabi za nabavo nove brizgalne. Blagemu dobrotniku naj ^og povrne! PtiiJ. Pred par leti Je bila naša župnijska cerkev sv. Petra in Pavla znntraj in znnaj lepo prenovljena, lelos so se pa tudi nuše duša in naša srca lepo prenovila Imeli smo od 9. do 19. marca sv. misijon, ki so ga vodili čč. gg. mieijonarji Šavelj, Čonta in Bele iz LjubIjane. Njihovi krasni govori so segali vsem do srca in vabili vsak dan vee ljudi v cerkev. Posebno zvečer je bila naša prostrana cerkev V ~dno nabito polna. Najbolj tolažljivo pa je bilo to, da je ogromno število vernikov dnevno pri6topalo k angelski mizi in se krepilo s kruhom močnih. Krona sv. misijona pa je bila rimska procesija z lučicami v nedeljo dne 17. marca zvečer. Kaj takega Ptuj gotovo še ni videl. Morje lučk se je prelivalo po ptujskih ulicali in navdušeno ljudsko petje je prepletalo to krasno procesijo, ki je zapustila v dušah neizbrisen vtis. Dal Bog, da bi bili sadovi sv. misijona trajni! — Letošnji 25. marec je bil za našo župnijo zopet zelo pomembni dan. Zjutraj je prikorakalo v cerkev k osmi maši 80 šolskih deklic s svojo zastavico, ki so bile sprejete v Marjin vrtec. Ganljiva slovesnost je mnogim starejšim privabila solzo >. oko, ko so gledali, kako si nedolžni otroci pripenjajo evetinjice na svoje prsi in se izročajo v Marijino varstvo. — Pred pozno sveto mašo pa je nastopil drugi še pomenljivejši trenutek. Pred oltar je stopilo 22 krepkih fantov, ki so si na ta materinski dan slovesno izvolili Marijo za svojo mater. Obnovili so tako fantovsko Marijino družbo v naši župniji, ki je nekdaj že obstojala, pa so jo posledice svetovne vojne uničile. Pogumnim fantom želimo obilo uspeba in upamo, da bodo njihov zgled poenemali Se mnogi drugi vrli fantje. Po slavesnem sprejemu je p. Mirko, gvardijan, z asistenco daroval sv. mašo iz novega, umetno izdelanega keliha, ki ga je dekliška Marijina družba z mnogim tradom in požrtvovalnostjo nabavila za župnijsko cerkev. — Popoldne po petib litanijah pa je naša Marijina družba priredila v mestnem gleda.i.š.u slovesno proslavo materinskega dne s prav mičnim sporedom. Zapel nam je mladnski pevski zbor pod vodstvom domačega gospoda organista Petka par lepih pesmic. Krasen govor je izrekla gdf. Štupca iz Maribora, ki je lepo orisala pomen materinskega dne. Nastopill so tud' naši najmanjši in pokazali.. kaj vedo povedati svojim mamicam. Zaklju-ila je proslavo nežna ibi_ca »Junakinja presv. Srcn«, kl je mnoge ganila do solz. Št. Janž pri Velenju. Na tiho in na cvetno nedeljo dne 7. in dnp 14 aprila priredita dramatski in peveki odsek društva ob treli po- poldne v Slomšekovi dvorani za postni eas tako primerno ljudsko igro o »Izgubljenem sinu«. Snov je svetopisemska, za oder pa jo je priredil priprosti koroški kmet. Igra se podaja po prologu v sedmih nastopih. Med posameznimi nastopi bo moški in mešani pevski zbor s primernimi pesmimi smiselno povdarjal razvojno črto dejanja igre. Tudi med igro naiStopa moški kvartet. Pridite vsi, zlasti člani cerkvenih in katoliških organizacij, da vidite, kaj zmore priprosti kmet in da ob tej zgodbi spoznamo tudi svojo zgodbo in se vrnemo po dobri velikonočni ev. spovedi k svojemu nebeškemu Očetu. Sv. Lenait nad Laškim. Letošnji predpust je tudi pri nas malo manjkalo, da ni volk tulil skozi župnijo; komaj dva para sta se podala v zakonsko srečo. Pa ne da bi k^o mislil, da ni pri nas zakonskih kandidatinj in kandidatov; ni jih sicer toliko, kakor za parlamentarne volitve, toda do~ti jih je. 0 nekaterih takšnih bi se dalo marsikaj povedati, toda za zdaj še to zamolčimo. Marija grad.ec pri Laškem. Kakor smo že poročal;, je občinski odbor lansko jesen zaprosil bansko upravo, da se bivša okrajna cesta iz Lahomnega do Male breze uvrsti med subvencijonirane občinske ceste. Banska uprava je prošnji občinskega odbora ustregla in je z odlokom z dne 8. marca odredila, da se ta cesta, ki je bila sedaj v vel:ko breme občini, uvrsti med subvencijonirane občinske ceste. Ceeto bo mo_oče sedaj zopet spraviti v boljše stanje. — Istočasno je tudi v Trbovljah cesta Urhovčeva loka — Dimnika bila uvrščena mecl subvencijonirane občinske ceste. Dobova. Kdor se vozi na progi Zidanimost— Zagreb, vidi takoj za Brežicami lep kraj: občino in župnijo Dobovo. Tukaj je bilo prej sedem malih občin: Gaberje, Loče, Mihalovec, Mostec, Rigonce, Sela in Veliki Obrež. Vse te občine so se po novi uredbi združile v eno občinc Dobovo. Dobova je privlačna točka za izletnike, lovce :n ribiče. V reki Sotli, ki teče ob meji občine Dobova, je obilno rib, posebno lepih somov. Dobovčani imajo onkraj Sotle, torej na hrvaških gričih, obilo dobrjh vinogradov. Skozi Dobovo ce vije glavna cesta na Zagreb in je promet skozi Dabovo zelo močan. Hiše in hišice rastejo posebno okoli žel. postaje kot gobe po dežju. Treba bo misliti i višjo in modernejšo postajo, ki bi že danes etala, ako bi pred leti oboinski možje bili na višini svoje nal.ge. Seveda po lo^i je vsakj zvonenje prekasno. Potnikov je vsalc dan n -C.J.0 čez 100; ob slabem vremenu si res ne morejo poiskati -trehe, ko čakajo na vlak, posebno ob iKdelJah in praznikih. V neposredni bližini so zmerne Čateš':e toplice, ki slovijo po izredno vročih naravnih vrelcih. Niso pa tako obiska?1?, kakor bi bilo treba. Nekoliko ovira razvDJ toplic tudi Sava, ki se razlije ob nalivih črez bregove do ' plic; v takih dnevih je eza s toplicami prekinjena, ker brod ne vczi. To j"1 tudi nedostatek, na čigar odetranitev b' treba m'sliti. Sploh pa je regulacija Save in Sotle nujno potrebna, ker r1) močnem deževju prestopi strugo Sotla i:i Sava in zalije cgromna komplekse rodo- vitne zemlje. Posebnost pvi uas je tudi, da i^ia vsaka vas v svojera okolišu lepo kapelii co, na katero nikoli ne pozabijo. Te kapelice prav lepo okinčajo vaška dekleta, ki so v izdelovanju suhih rož prave m.jstrinje; pre^ slikajo in pobelijo pa te kapelice veako leto tudi vaška dekkta. Nekatera dekleta vodi pri tem pobožnost, "ruga pa menda tudi častihl&pnDst. Stvar, za katero gre, pa je vse^ kako dobra.