!: K.. JPmtni &iđr%ništ Glasilo Udruženja p. 1.1. uslužbencev kraljevine Jugoslavije, Dravske sekcije v Ljubljani I.etnik XII. V Ljubljani, dne 15. maja 1932. 10. štev. Jožko Čampa: /%iii B i ni*flllO? Po krivdi centralne uprave, ki je samovoljno ta riskirala slklepe kongresa in glavne uprave, kakor tudi predpis pravil in ki v smislu teh sklepov in predpisov ni sklicala v predpisanem roku kongresa, 'je prišlo naše Udruženje v mučno situacijo. Spričo take situacije se je pojavilo vprašanje: ali naše Udruženje sploh še obstoja ali ne? S teni vprašanjem se taavijo tudi činitelji, ki so po zakonu pristojni, da vrše nadzorstvo nad nalšbrr Udruženjem. Ko sem se pred kratkim mudil v Beogradu. s m - n /.vedel, da so v tem pogledu pri službeni oblasti mišljenja deljena. Nekateri faktorji tolmačijo to celo tako, da je ugasnila samo veljavnost čl. 27 pravdi, torej tistega člena, ki predpisuje, da veljajo pravila samo šest mesecev, dokler se ne uredi fmovinsko vprašanje. Ta stilizacija je bila samovoljno vnešena, ker pravilna stilizacija tega člena, katero sva izdelala g. Pešelj in jaz, se je v prvotnem konceptu drugače glasila. V prvotnem konceptu je bilo namreč striktno rečeno, da veljajo pravila samo in najdlje za šest mesecev in da se mora v tem času urediti imovinsko vprašanje, nato pa sklicati nov kongres, ki naj bi sprejel defi-ni' vna n ra vila. Sedanja stilizacija, za katero ne vem. kako je prišla v pravila, pa je z besedico »dokler« prvotni smisel zabrisala. In ravno zaradi te besedice je smisel čl. 27. dvoumen. Zato tolmačijo sedaj ta smisel tako, da veljajo pravila samo šest mesecev, dokler se ne reši imovinsko vprašanje. Z e po sami stilizaciji pobija drugi stavek prvega. 'Ker pa rdi centralna uprava, da imovinsko vprašanje ni bilo rešeno, s tem tudi ni bilo ugodeno pogoju »dokler se ne reši imovinsko vprašanje«. Ker pa je beseda dokler časovno raztezljiv pojem, se tolmač' sedaj čl. 27. tako, da je ugasnila samo veljavnost tega člena, ker se ni rešilo imovinsko vprašanje, dočim ostala pravila veljajo še naprej. Tako natezanje smisla besedila je seveda prisiljeno. Pripomogla je k temu ravno samovoljno in dvoumno oziroma namenoma nejasno zavita .stilizacija. Tisti, ki je prvotno jasno in nedvoumno stilizacijo izkivaril, je že naprej hotel izigrati namero čl. 27. in se izogniti pravilni rešitvi imovinskega vprašanja in izrednemu kongresu, s tem pa tudi novim pravilom. In tako je tudi razumljivo in čisto v duhu takega tolmačenja, da se bo vršil na Petrov dan, to je 12. julija t. 1., redni kongres, kakor da so pravila stalna in kakor predpisujejo ta pravila (brez čl 27.) redno delovanje Udruženja in vsakoletni normalni kongres. V Beogradu sem celo čul, da ne pride na dnevni red kongresa niti točka o spremembi pravil. Vse to je v duhu gornjega tolmačenja, po katerem se smatrajo pravila brez čl. 27. za veljavna in definitivna, in vse kaže, da se strinja s takim tolmačenjem tudi vrhovna in kompetentna oblast. Meine, ki sem avtor čl. 27., in ki sem točno vedel, kakšen smisel in namero naj ima ta člen in ki sem to namero tudi jasno in precizno stiliziral, tako tolmačenje ne more zadovoljiti, čeprav je stilizacija samovoljno potvolrjena in nejasno zasukana. Kajti tudi spričo potvorbe bi mogel najti smiselno tol- mačenje ihi namero čl. 27., kdor bi hotel sprejeti bistvo tega člena. Kdor pa seveda noče izdati bistva in namere čl. 27., ta se lovi za nejasno stilizacijo in natezuje posamezne 'besede. Pa naj bo že, kakor hoče. Jaz sem uver-j_ii. da vse mabinnc'je njihovim očetom ne bodo dolgo več pomagale. Za nas je sedaj važno samo dvoje: Kompetentna oblast Udruženja ni niti zabranila, niti ni na našo prijavo in na naše tolmačenje, da pravila H. januarja t. 1. ugasnejo, postavila komisarja. Zagotavlja pa, da Udruženje za ptt. osobje mora obstojati in da ne sme •prenehati. To je znak, da naše Udruženje obstoja in da ni ugasnilo. To je fakt. s katerim moramo računati, ne glede na pravilnost ali nepravilnost tolmačenja čl. 27. Če bi se pa ob priliki sklicanja kongresa ugotovilo, da Udruženja ni več, to je, če bi oblast kongres zabranila ali pa bi ga centralna uprava ne sklicala, potem si pač ustvarimo novo Udruženje. Zato se nam ni v nobenem primeru ničesar bati. Kako pa je z banovinskimi sekcijami? Banovinske sekcije v smislu predpisov § 76 zakona o uradnikih ne morejo biti avtonomne organizacije. Po predpisih zakona in po odločitvi resortnega ministra more in sme obstoj ati za p. t. t. osobje eno samo Udruženje. To Udruženje je samo upravno razčlenjeno v Banovinske sekcije in pododbore. Zato oblast posameznih sekcij im pododborov ne more razpuščati, ampak more raz-pustiiti samo celokupno Udruženje. To pa lahko stori po določbah 5 76 zakona o uradnikih le pristojni reisortni minister v sporazumu z notranjim ministrom. Naši sekciji je pristojna politična oblast izabranih redno letno skupščino, ki hi se bila imela vršiti dne 8. maja t. 1. Po vtisu, ki •sem ga dobil, ue leži razlog za to zabranitev toliko v 'tolmačenju či. 27. pravil, na kar se oblast formalno sicer sklicuje, češ, da so pravila s 14. januarjem t. 1. ugasnila, kakor v napetih razmerah in odnošajih med slovenskimi ptt. uslužbenci. Znano je, da obstoja pri nas še vedno Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev, ki je od resortnega ministra sicer dobilo odločbo, da mora likvidirati, pa se je proti tej odločbi pritožilo na Državni svet. Po rešitve te pritožbe oblast trpi provizorično delovanje tega društva. To društvo stoji v borbi z našim Udruženjem že zaradi tega, ker je osnovno in kardinalno načelo našega Udruženja edin-stvo vseh ptt. uslužbencev, ki naj bodo organizirani v eni sami in edinstveni organizaciji. To je osnovna in glavna točka v progi amu našega Udruženja. Jasno je, da se v smislu tega programa tudi bori in mora boriti za edinstvo. Njegova dolžnost in naloga je, da pobija vsako partikularistično stremljenje. Po tem svojem programu se je dolžno boriti tudi proti stremljenju, da naj Imajo nižji ptt. uslužbenci svojo posebno organizacijo. To osnovno načello o edinstvu je tudi v skladu s predpisi § 76 zakona o uradnikih, odnosno z odločbo resortnega ministra, kateremu zakon daje pravico odločanja, katera in kakšna društva dovoljuje za podrejene uslužbence. Ta pravica, ki jo daje izakon resortnemu ministru, je edino me-rodavna za ministrovo odločanje, kakšna društva dovoljuje. Spričo te edino merodav-ne pravice so vse razlage o tem, kakšna društva smejo po § 76 zakona o uradnikih obstojati, samo teoretičnega značaja. Odtod torej borba med našo sekcijo in med Osrednjim društvom nižjih uslužbencev. To društvo podpirajo v njegovem stremljenju tudi nekateri ljudje okrog »Poštarja«, kakor tudi še celo nekateri uradniki ua višjih položajih. Med iiiiim« so celo taki, ki so Istočasno tudi člani našega Udru-ženija. Da greše ti s teim proti osnovnim načelom Udruženja in izdajajo njegov program, ije jasno. Zato bi taki uslužbenci ne mogli biti člani našega Udruženia, kakor bi na pr. nihče ne mogel biti član Sokola, kdor ne izpoveduje narodnega'edinstva. To so vplošno znane im jasne stvari. Da se voditelji Osrednjega društva zavzemajo za lastno društvo, nam je še nekako razumiiivo. Da pa se zavzemajo uradniki za to, pa tega ni mogoče drugače tolmačiti, nego tako, da se ali sramujejo hiti z nižjimi uslužbenci v skupni organizaciji, ali pa da jiih vodi pri tem ‘slepo sovraštvo do našega Udruženja. To poslednje ho še najbolj veljalo, — vsaj za večji del. Politična oblast je Osrednjemu društvu zabranila zadnji občni zbor. Lahko mimo rečem, da mi tu nismo imeli svojih prstov vmes. 1 oda, ko je nftša sekcija prirejala zimske sestanke, je bila vložena od naših nasprotnikov na politično oblast ovadba, češ. da ismo razpuščeni, da smo izključeni in da so naša pravila ugasnila, ipa da kljub temu delujemo in da bi bilo treba naše delovanje ustaviti. 2e takrat nam je bilo pri politični upravi rečeno, da nam bodo sestanki zabranjeni, zaradi enakega postopanja naipram Osrednjemu društvu in da ne ho pritožb. Vendar pa se nam je bilo takrat posrečilo oblast prepričati, da nima povoda in vzroka za tako postopanje proti sekciji. Ko je bila sklicana za 8. maj t. 1. skupščina, smo zopet pričakovali intervencij nasprotnikov proti skupščini. Zato se je predsednik naše sekcije sam javil pri politični oblasti in jo vprašal, kakšno stališče bo zavzela, če pridejo take intervencije: Glede na talka intrigiranja in da se ne razburjajo duhovi, je oblast skupščino zabranila. Kar smo pričakovali in predvidevali, se je tudi točno in v resnici zgodilo. Tudi to pot se je »interveniralo« z enakimi ovadbami kakor prvič, samo da je to pot interveniral naš lastni — član. Zadnje čase se mnogo govori in piše o nekih denuncijacijah iz naše strani. Toda, kadar se bo pisala zgodovina o tem, bo treba o tem napisati posebno poglavje. In takrat se bo izkazalo, da smo se samo branili pred nelepimi nakanami nasprotnikov, ki so še več nego denuncijacije. Priznamo: mi nismo dorastli take vrste podzemski borbi, mi smo celo nalivni v borbi z zlobo, ki nas obdaja in to je naš greh. Toda tako naivni pa vendarle nismo, da bi ne videli in spoznali namer svojih nasprotnikov. Nasprotniki so navalili na nas po dobro preudarje-nern načrtu ravno sedaj, ko bi se moralo definitivno Sanirati naše Udruženje. Sedaj je vplivom odporno in napram mahinacijam nasprotnikov odločno -borbeno. Vse to je precej popustilo in cesto imamo vtis, kakor bi že tudi veilik del članstva želel, da bi ne billo več naše organizacije. Ce je tako in če me moja domnevanja ne varajo, potem pa nam to kar povejte, da se voditeljfi me bodo po nepotrebnem -žrtvovali. Kljub opazovanjem in izkustvom v po- j slednjem polletju pa vseeno še mislim in ! upam, da je jedro našega članstva zdravo in j da se bo uprlo vsakemu nasilju, vsaki zvijači in vsem mahiinadijam, ki butajo od zunaj v našo organizacijo. Kar je še zdravega v naši Organizaciji, naj ima pred očmi zavest, da to stanje ne more in ne sme več dolgo trajati. Do kongresa sta samo še dva meseca. -Ce smo vzdržali doslej, borno še ta kratek čas. Na kongresu pa bo padla končna odločitev za nas vse in od te odločitve bo odvisna usoda jugoslovemskih poštarjev za desetletja. Bodočnost pripada pogumnim, odločnim in borbenim. Šetinc Tinko: A m8mIs««ic*nc p* šte v .Pikiros si' i ji. (Nadaljevanje.) So ipa tudi pošte v ostalih večjih mestih ob moji in važnih žel. križiščih, ki upravljajo po več airrib. pošt. Upravne pošte so v kraju začetne ali končne postaje. Določi jih ministrstvo. iPod upravo pošte Beograd 2 je 13 amb. pošt; pošta Zagreb 2 upravlja 13. Ljubljana 2 pa 14 amb. pošt. Po več amb. pošt. upravljajo še naslednje pošte: pošta Maribor 2 jih upravlja 7. Sarajevo 1 - 7, -Oisljek I f>, Suboltiica 2 - 5, Novi Sad 1, Novi Vrbas 1. Vel. Bečkerek 1. Vel. Kikinda 4 in Sombor 3. Po dve amb. pošti upravljajo pošte Celje. -Grobelno, Niš 2, Požega. Ruma, Skoplje 2, Sitalač in Vinkovci. Po eno amb. pošto upravljajo pošte Bjelovar, Bos. Novi. Koprivnica, Kragujevac, Mladenovac. Lajkovac, Pančevo. Prijedor. Senta, Sisak. Smederevo, Split 2. Šdbac, Šid, Trebnje. -Tuzla, Valjevo, Varaždin, Virovitica in Zaječar. Poslovanje amb. pošt je odvisno od upravnih pošt. Cim bolje zna kaka pošta urediti poslovanje podrejenih amb. pošt. toliko boljše je poslovanje, teh usta:no.v. III. Najvažnejše amb. pošte. S severa vodi v našo državo glavna prometna žila proga Maribor -Zidani most, iz zapada pa Ljubljana — ozir. Jesenice— Ljubljana — Zidani most Zagreb Brod Vinkovci .Beograd —Niš Djevdjebja. Najvažnejše so one amb. pošte, k-i poslujejo v mednarodnih brzovlakih na teh progah, in ki imajo zelo ugodne inozemske zveze. V Mariboru je zveza z Wi-en Berlin, v Ljubljani za Trst Pariz, na Jesemicab za Vil-(lach—Salzburg iMiinchen, v Zagrebu za K mri vitico - Gv'k'njes. Budapest,, za Sušak Tiurne. Važne zveze ima glavna proga tudi iz Zagreba ;za Split, v Brodu za Sarajevo -Zelenika, v Vipkovcih za Subotico Vel. Kikindo—Temisoaro Biuikarest in v Subotici za Budimpešto: v Nišu za CarSbrod— Sofija Stambul, v Djev-lj-eliji za Saloniki iu Ateno. Iz iMaribora do Beograda obratuje amb. pošta Maribor—Beograd 12 v mednarodnem brzovlaku Wiem—Maribor Zagreb Beograd. Iz Maribora odhaja db 14.23 in pripelje v Beograd ob 6.08. Proga iz Maribora do Beograda znaša 604 km. V amb. pošti so zaposleni 3 uradniki in 2 zva-ničnika. Upravna pošta je Maribor 2. Zanimivo je. da se žel. osotoje na tej progi izmenja v Zagrebu im v Brodu. Poštno -osobje je zaposleno viso pot Iz Maribora do Beograda brez vsakega počitka. Zamenjava poštnega os-obja je med vožnjo zelo težavna zaradi ogromne poštne tvarine. Kakor se čuje, se namerava ta amb. pošta kljub temu deliti v dva dela. Razlog je štednja?! Prvi del bo vozil do Zagreba, drugi del pa naprej do Beograda. Koliko bo ta sprememba koristna tudi za promet, bo pokazala praksa. V Mariboru prejme amb. pošta 12 poleg ■tuzemske tvarine še direktno pošto iz Avstrije, Cehoslovaške, Nemčije, Poljske iu Belgije, na Pragerskem pa iz Madžarske in v Zidanem mostu iz Italije. V Zagrebu prejme vso zagrebško večerno pošto in priključke iz province. Razen tega prejema dnevnike »Novosti«, »Jutranji list« in »Morgcn-blaitt« za Bosno in Hercegovino, Bačko, Banat in Srbijo. Prevaža filme za vse večje kraje naprej od Zagreba. V Brodu prejema pošto iz Bosne, v Vinkovcih pa iz Slavonije, Baranje in drugih priključkov. Med vožnjo izdaja amb. pošta 12 na vseli večjih postajah, kjer se vlak ustavlja. Največ poštne tvarine izda ta amb. pošta v Zagrebu, Brodu, Vinkovcih in Beogradu. še enkrat in poslednjlkra; čas, tako si mislijo -, čez dva meseca bo inorda za vidno prepozno. Pri tem premeteno izrabljajo j itežiki položaj našega članstva, k-i je neza- | dovoljno s splošnimi prilikami, ki je postalo J apatično, nervozno im malodušno, in ki de- j iorna ne more razumeti notranje borbe za 1 ozdravitev Udruženja. V takem stanju je članstvo dostopno za vse intrige, za hujskanja in za demagoško izigravanje. V takem vzdušju im razpoloženju je lahko rušiti disciplino že ifa)< maioduišnega članstva, /.lasti če se uporabljajo taka sredstva, s kakršnimi operirajo naši inasprutniki. Zato lahko označujemo zadnje čase za najkritič-mejŠe za mašo organizacijo, lahko rečemo, da je to vsesplošna kriza morale v vrstah slovenskih poštarjev. Ozdravitev te morale »im uplahnitev krize je odvisna sedaj še samo od uspelega kongresa našega Udruženja. »Zato ta kongres mora uspeti In radikalno izločiti rane na or-ganizačnem telesu pltt. uslužbencev. Ce se to ne zgodi, nastopi za vse ptt. uslužbence v naši državi globoka moralna dekadenca, ki bo zastrupila naše telo za dolgo vrsto let. In mnogo jih je, ki bi si to 'želeli, ker bolne ambicije morejo uspevati samo v bolnih razmerah in v dekadentstvu. Nasprotnikom rečemo samo tole: Vrata našega Udruženja so odprta vsem, ki priznavajo njegova osnovna načela In stanje, ki je z zakonom zagarantirano našemu dosedanjemu članstvu. Samo tisti, kdor prizna to stanje, more zavzeti v »naši organizaciji vsako mesto. Nikoli pa se ne boste z nasiljem, z zvijačo in z vplivnimi »zvezami dokopali do vodstva naše organizacije,1 da bi tako dosegli ono, za kar se borite im s tem zrušili ono, kar si je »priborilo v svoji organizaciji naše članstvo. Vi lahko udarite in razženete sedanje vodstvo, — ono je »na žrtve pripravljeno , vi lahko izavedate v zmoto vse naše članstvo, toda vse to vam nič ne pomaga, ker končno Ljubljana še ne odločuje. Tisoči so še drugje, ki bodo 'odločevali in branili to, kar branimo mi, čeprav bi Ljubljana padla v vaše roke. Naše članstvo pa »naj si zapomni tole: NaVi organizacija je bila do sedaj bleščeč primer zavednosti in discipline vsem drugim organizacijam v državi. Ce je pa to tudi še danes, v teh težkih časih, hi s»koraj dvomil, če smem soditi celokuono članstvo o»o večini ljubljanskega Članstva, tki tje izgubilo zadnje leto glavo in razum. Naše članstvo je bilo nekoč napram škodljivim zunanjim Vaclav Kunst: nasveti za slui.be na trt ormu. (Nadaljevanje) Sprejemanje. Na vodu imaš vedno dva bloka, in sicer tranzitnega in lokalnega. Praktično je, da položiš drugega na drugega s hrbti na znotraj. Tako lahko z enim prijemom obadva bloka naenkrat obrneš, po potrebi za tranzitno brzojavko ali pa za lokodostavljivo. Sprejemaj vestno, pazljivo in hitro. Dober sprejemni morzist ne bo nikdar v zaostanku več, ko za eno samo besedo. Pazi posebno na to, da neznanih besed ne boš zaobračal in potvarjal. Ce sprejmeš vse točno tako kakor je na traku, si popolnoma krit, tudi če se ti zdi brzojavka popolnoma popačena. Piši kolikor le mogoče razločno, pri brzojavkah, ki gredo v dostavo pa glej tudi na lepo formo napisanega. Ne briši in ne popravljaj besed s prepisovanjem posameznih črk. Ce se zmotiš, besedo v tranzitni brzojavki kratkomalo prečrtaj ter napiši novo, pri lo-kobrzojavkah pa ne črtaj, marveč brzojavko prepiši, da pojde Čista iz rok. Ostala na sprejem se nanašajoča navodila so itak razdeljena po drugih poglavjih, zato jih ne bom tu še enkrat navajal. Prekinitev dela, popravki. Znak za pomoto je: v tuzemskem prometu —.—.—, v inozemskem prometu ............. Ne dajaj niti prekratkega znaka, ker .—.—.— pomeni, kakor znano, vejico (,), šest pik pa piko (.), pa tudi predolge serije pik in črt ne dajaj, ker se s tem smešiš in delo zavlačuješ. Kako se popravljajo pomote? Ce sam opaziš, da si se pri dajanju zmotil, in če pomota ne leži že več besed nazaj, potem daj znak pomote .—•.—•—•— in neposredno za njim zadnjo dobro dano besedo (število). Primer: dati moraš tekst: »sedemstodvaj-setpet 725/720 33Vi« itd. in se zmotiš pri prvi trojki, kar takoj zapaziš. Trak mora pri pravilni popravi izgledati takole: sedemstodvajsetpet 725 720 3 .—.—— 725/720 33 Vi itd. Vsak drugačen način popravljanja je napačen, kakor je tudi napačno, če ponoviš več dobro danih besed, n. pr., če bi v našem slu-čauj ponavljal že od besede »sedemstodvajset-pet« naprej. Praktično povedano bi rekli: znak pomote C,—.—.—.—) razveljavlja že začeti del besede, kateremu neposredno sledi in še eno dobro dano besedo pred tem, (odnosno, če sledi znak pomote kaki sicer dobro dani besedi, to besedo), to le v našem slučaju prvo trojko od pravkar začete besede (števila) in eno besedo (število) pred tem, to je 725/720. Vzemimo slučaj, da se pri ponavljanju (popravljanju) zopet zmotiš, tokrat pa že pri grupi »725/720«. Znak ti v tem slučaju razveljavlja slabo dano grupo 725/720 in predhodno dobro besedo. Ponoviti moraš torej od besede »sedemstodvajsetpet« dalje. Glej zlasti na to, da se pri ponavljanju ne zmotiš še enkrat. Vzemimo drug slučaj, to je, da si ti sprejemni morzist in ne razumeš kake besede, ki jo dobiš na traku. Kako postopaš sedaj? Prekini postajo s tem, da za odlomek sekunde pritisneš na dajalo, počakaj na to trenutek, da si med tem tvoj korespondent odpre aparat in daj (glej gornji prvi slučaj) > 725/720?« in čisto nič drugega. S tem si vprašal: »Prosim, kaj pride za 725/720?«. Korespondenčna postaja ti bo ponovila od označene besede dalje. Na povratku se armb. pošta 12 vrača iz Beograda ob 23.15 in prihaja v Maribor ob 15. Poleg beograjske večerne pošte in sedem amb. pošt prejme tudi dnevnike »Politika« in »iVreme«. Mnogo pošte Izda zlasti na postajali v Vinkovcih, Brodu, Zagrebu, Zidanem mostu in v Mariboru. Odpravlja direktne pisemske sklepe za Italijo. Švico, Francijo, Madžarsko, Avstrijo, Čehosilova-ško in (Nemčijo. Amb. pošta 12 prejme in odpravi dnevno črez 250 vrednostnih pošiljk, okrog 4000 priporočenih piisem, čez 3500 nakaznic in spremnic, okrog 500 paketov, 150 direktnih pisemskih vreč in čez 30.000 navadnih pisemskih pošiljk. Vse naštete pis. pošiljke od'pravi v več ko 200 vrečah na stabilne in priključne amb. pošte. Gornje številke sem posnel iz pregleda della v času, ko je inozemski promet z denarjem ukinjen in promet ni najmočnejši. Za časa sezone prevozi amb. pošta 12 mnogo več pošiljk, kakor sem naštel. Ze iz te statistike je sklepati, da povzroča prejem im odprava toliko pošiljk ogromno delo. Amb. pošta Beograd—Ljubljana 3. obratuje v mednarodnem brzovlaku Beograd Pariz. Ta amb. pošta je tako važna kakor amb. pošta 12. Odhaja iz Beograda ob 19.50 in prihaja na Jesenice oh 10.15, Proga: 640 km. Zaposleni: 2 uradnika in 3 zvanič-nikl. 'Upravna pošta: Beograd 2. Dobiva zlasti na progi Beograd Zagreb večerno pošto in odpravlja direktne pisemske sklepe za Italijo, Švico, Francijo, Nemčijo, 'Holandsko im Anglijo. Prvotno je amb. 3 vozila do Ljubljane. Meseca decembra 1931 so vožnjo podaljšali do Jesenic na Gor., in sicer za enkrat samo začasno. Ni pa izključeno, da bo to podaljšanje ostalo za dalje časa v veljavi. Na povratku prejema amb. pošta 3 poleg inozemske pošte i>z Italije, Švice, Francije in Nemčije tudi večerno pošto od vseli ljubljanskih pc.š:. Dalje prejme, več tvarina še v Zidanem mostu, Zagrebu, Brodu in na drugih postajah, kjer se vlak ustavlja. Beograd—-Ljubljana 9 obratuje v brzovlaku na isti progi kakor amb. pošta 3. Odhaja iz Beograda ob 8. uri zjutraj. Prihod na Jesenice ob 22.20. Proga: X. ro«Eiii letni ol>č*ni zImm* ..Dobroto-*. obsmrtnega podpornega društva poštnih nameščencev v Ljubljani, se bo vršil dne 29. maja 1932 dopoldne v Beii dvorani hotela Union v Ljubljani. Miklošičeva cesta. Pričetek ob 8j30. Ako bi občni zbor ob tej uri ne bil sklepčen, se bo pričel pol ure pozneje, to je ob 9. in bo sklepčen ne glede na število navzočih članov. 1) ;n e v n i red: 1. poročilo upravnega odbora in preglednikov računov; 2. predlogi odbora hi članstva: 3. eventualna sprememba pravil; 4. dopolnilne volitve; 5. slučajnosti. Predlogi članov se morajo najkesnaje osem dni pred občnim zborom pismeno prijaviti odboru, ker se sicer o njih na občnem zboru ne bo sklepalo. Odbor. 640 km. Zaposleni: 2 uradnika in 1 zvanič-nik. Upravna pošta: Beograd 2. V obeh smereh' vozi podnevi. Za inozemstvo ima zelo ugodne zveže, zato je tudi dobro izkoriščena. Posreduje pisemske sklepe v tranzitu za Rnmunijo, Bolgarijo. I určijo in Grčijo, in sicer v obeh smereh. Zagreb—Beograd 10 obratuje v potniškem vlaku. Odhaja iz Zagreba ob 8il5 in prihaja v Beograd ob 21.10. Proga: 435 km. Zaposleni: 1 uradnik in 2 zvaničnlika. Upravna pošta: Zagreb 2. Ta amb. pošta je v kartiraJini zvezi z vsemi poštami na progi Zagreb -Beograd in narobe. Uvedena je, ker se amb. pošte, ki poslujejo na tej progi, ustavljajo samo na večjih postajah. Beograd—Djevdjelija I. Ta amb. pošta je najvažnejša na progi Beograd—Djevdjelija. Obratuje v mednarodnem brzovlaku. Odhod: 23.40. prihod 15.14. Proga 629 km. Zaposleni: 2 uradnika in 3 zvaničniki. Upravna pošta: Beograd 2. Prejema glavno beograjsko tvarino in pa iz inozemstva in ostalih .naših pokrajin od amh. pošt 8 in 9 za Srbijo namenjeno tvarino. Razen drugih sklepov dobiva tudi »Politiko«, »iVreme« i.n druge beograjske časopise. Med vožnjo dobiva in odpravlja pošto na vseh večjih postajah. V Nišu odpravlja med drugim tvarino za Bolgarijo in Turčijo, v Djevdjeliji pa za Grčijo. Na povraltku prevaža amb. pošta I glavno poštno tvarino iz Srbije za Beograd in ostale pokrajine. Prejema inozemsko tvarino iz Grčije, Bolgarije in Turčije za tuzemstvo in inozemstvo, To tvarino odpravlja v Beogradu na amb. pošto Beograd Subotica' 8 in 'Beograd Ljubljana 9. V Beograd prihaja ob 6.35 zjutraj. Beograd—Skoplje 2 obratuje v potniškem vlaku. Odhaja iz Beograda ob 7.40 in prihaja v Skoplje ob 21.55. Proga: 463 km. Službo vrše: I uradnik in 3 zvaničniki. Upravna pošta: Beograd 2. Ta amb. pošta je uvedena na progi Beograd -Skoplje, da kartira z vsemi poštami. Amb. pošta Beograd- -Djevdjelija se ustavlja namreč samo na večjih postajah. Na povratku odhaja iz Skoplja ob 8. uri in kartira za vse pošte. V Beograd prihaja ob 21.50 in ima med drugim zvezo na amb. pošti Beograd—Maribor 12 in Beograd Subotica 17. Razširjajte .Poštni (ilas«ik‘! Iz »os|mmI;u‘. z;i