Občinski komite ZKS Mozirje
Jutri volilna konferenca
Jutri, v petek, se bo ob 15. uri v nazarskem delavskem domu pričela letna volilna konferenca občinskega komiteja ZKS Moziije.
Za neprofesionalnega predsednika komisije je predlagan Marko Puntat, za sekretarsko pa Rezika Plaznik. Sprejeli bodo tudi dopolnitve k sedanjemu delovnemu programu, nove programske smernice pa bodo izoblikovali po končani razpravi o programskem dokumentu za 11. kongres ZKS.
- J.p.
3.	Ukinjamo sise
4.	Preoblikovanje Gorenja
8.	Potepanje po Andaluziji
9.	Plaketa atletom
titovo velenje, 9. novembra 1989 številka 43 (999), cena 20.000 dinarjev
Občinska konferenca SZDL Mozirje
V prihodnjih dneh
programske seje
Od 10. do 20. novembra se bo v mozirski občini zvrstila večina programskih sej krajevnih konferenc socialistične zveze. V Gornjem gradu, Novi Štifti in v Solčavi bodo seje tudi volilne. V teh krajih bodo namreč izvolili nove predsednike krajevnih konferenc, saj si po šestletnem delu res zaslužijo zamenjavo, ostalih organov pa ne bodo volili na novo. Na sejah bodo celovito ocenili delo krajevnih konferenc in celotno delo in življenje v posameznih krajevnih skupnostih, obravnavali bodo uresničevanje referendumskih programov, veliko pozornosti pa bodo namenili tudi včlanjevanju v socialistično zvezo, bodočim članskim izkaznicam in članarini. To bo določila vsaka krajevna konferenca posebej, sredstva pa bodo ostala konferenci za njeno redno delo. Sicer pa bo prav članstvo in včlanjevanje po novem osrednja naloga socialistične zveze v prihodnjih mesecih.
j. p.
V soboto programsko volilna konferenca velenjskih komunistov
Za lepše življenje
V soboto se bodo velenjski komunisti sestali na svoji konferenci, na kateri bodo dokončno izoblikovali programske usmeritve in opravili volitve. Program, katerega osnovni moto je zagotovitev višje kakovosti dela in življenja, je bil v razpravi v osnovnih organizacijah ZK, večkrat pa je o njem govorilo in ga je dograjevalo tudi predsedstvo in seveda komite. Za sedanji gospodarski trenutek je še vedno značilna kriza in naraščajoča inflacija. Gospodarski problemi pestijo tudi v našem okolju večino organizacij, čeprav ti, vsaj zaenkrat niso tako težko rešljivi, kot marsikje drugje.
Morda tudi zato, ker se je ob sanaciji Gorenja celotno gospodarstvo v občini pričelo prilagajati drugačnim razmeram gospodarjenja, tehnološki in kadrovski prenovi. Toda, če tehnološki del krize v naši dolini ne občutimo tako močno, pa so zato mnogo bolj izraziti ekološki problemi.
Seveda pa pred velenjskimi komunisti na sobotni konferenci ne stojijo le razvojne dileme naše občine, ampak tudi prenova njihove lastne organizacije. Postavlja se vrsta zapletenih vprašanj,
ki jih odpira odločna potreba po oblikovanju takšne Zveze komunistov, ki bo ustrezala sodobnim razmeram v svetu in v naši družbi. Nujno bo potrebno preseči vsesplošno kritizerstvo in raven dialoga dvigniti na ustreznejši nivo, takšen na katerem znamo uporabiti in irazumeti predvsem argumente, pa če ti še tako kritično govorijo o naših zmotah in zablodah. Dejjstvo je, da živimo v času, ki zaractli celotne krize postavlja često tuidi mučna in zaple-
Srečko Meh iz REK Franc Lesko-šek Luka. Za sekretarja je ponovno predlagan Drago Blagus, za izvršna sekretarja pa Drago Seme in Ivan Sotošek. Na konferenci bodo izvolili tudi nov komite ter novo predsedstvo, delegate za kongres ZKS in ZKJ ter člane posameznih komisij.
B. Zakošek
tena iskanja nadaljnjih poti, dejstvo pa je tudi, da velika večina članstva ZK zahteva prenovo te organizacije in da marsikateri med njimi menijo, da poteka ta prenova mnogo prepočasi. Seveda pa so tudi takšni člani, ki mislijo drugače. Toda procesi so sproženi, prenova pa vsaj tako daleč, da je sedanja Zveza komunistov sposobna prenesti tudi veliko mero različnih mnenj, ne da bi zato ljudi obsojala ali izločala. Več kot jasno postaja, da si bo le
pluralistično odprta organizacija
lahko povrnila ugled, ki ga je v zadnjem času kaj hitro izgubljala.
Velenjski komunisti pa se zavedajo, da bodo morali svoje usmeritve kasneje dograditi še z usmeritvami, ki bodo izoblikovane na slovenskem in jugoslovanskem kongresu.
Sobotna seja pa ne bo le programska, ampak bodo volili tudi novo vodstvo. Za predsednika te organizacije v naši občini kandidirata Drago Bahun iz Gorenja in
Občinska zdravstvena skupnost Velenje
Danes in jutri
Uporabniki dvakrat — NE Zasedajo zbori občinske skupščine
Dve zadevi — predlog za povečanje prispevne stopnje za zdravstvo, že drugič zapored, in ukinitev participacije v zdravstvu (namesto nje pa za 0,25 odstotkov višja prispevna stopnja), sta zaposlovali delegate skupščine Občinske zdravstvene skupnosti debeli dve uri in pol — a zaman. Niti prvo, tudi po usklajevanju (zbor izvajalcev za, zbor uporabnikov proti), niti drugo ni bilo sprejeto. Oboje umaknjeno z dnevnega reda in o obojem že danes razpravlja družbenopolitični zbor, jutri pa isto delo čaka še zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti velenjske občinske skupšči-
Tudi dodatne, temeljite, za mnoge precej zaskrbljujoče obrazložitve o nujnosti povišanja prispevne stopinje, delegatov niso ganile v zadostni meri, da bi predlog sprejelli.
Občinska zdravstvena skupnost je za tokratno sejo skupščine pripravila tri variantne predloge, za povišanje. Delegati so glasovali o
tretjem — da tt>i zbrali potrebna sredstva v štirilh mesecih, to je v letošnjem deaembru in prvem tromesečju prilhodnjega leta, bi bilo potrebno [povišati prispevno stopnjo na 11,J82 iz BOD (sedaj veljavna stopnija znaša 10,16). Kot že rečeno — predlog je bil zavrnjen, po pprvem glasovanju sta se zanj odloočila dva delegata premalo, po ussklajevanju pa je manjkal le glass. Proti povišanju prispevne stopinje za zdravstvo je glasovala deleggacija Gorenja, ki je menila, da lakhko o tem odloča le občinska sku^pščina.
Z MUST/ANGOM
V NOVO
KVALITETO,
EVROPCO
IN
SVET!
Kaj zdaj? Zdravstveni delavci pravijo, da najmanj kar je treba narediti je, poravnati račune, ki smo jih zavarovanci pri iskanju zdravja naredili po celi Jugoslaviji. Zdravstveni center Velenje je v devetih mesecih že pridelal 33,30 milijard izgube in če se ne bomo odločili za povišanje prispevne stopnje, se bo treba odločiti za zmanjšanje sprejetega programa zdravstvenega varstva, je bilo povedano pred glasovanjem. O tem, kdo bo sedaj odločal, česa naj zdravniki iz programa ne opravljajo več, pa se niso zmenili.
Če so o povišanju prispevne stopnje glasovali za izvajalci in proti uporabniki, je bilo pri sindikalnem predlogu o ukinitvi
participacije — kakšna farsa — isto. Izvajalci, torej zdravstveni delavci, so se skoraj soglasno odločili, da podpro ukinitev participacije (solidarnost zdravega z bolnim), proti ukinitvi participacije pa so bili uporabniki sami.
Gotovo bo o tem še tekla beseda. Marsikdo se je po seji spraševal, v imenu koga pravzaprav glasujejo nekateri delegati. Osebno izjavljanje delavcev o participaciji je jasno pokazalo, da so delavci v večini za njeno ukinitev in nadomestitev s prispevno stopnjo. Glasovanje pa je pokazalo, da nekateri bolj prisegajo na svoje mnenje kot na mnenje baze.
(mkp)
Že danes, ob 9. uri, bodo sedli v političnega zbora, jutri pa jim bodo zborov velenjske občinske skupščine.
Delegati vseh treh zborov bodo razdelili premoženje nekdanje delovne organizacije HPH. Izvršni svet predlaga, da se stanovanja, ki jih zasedajo bivši delavci te delovne organizacije, prenesejo v stanovanjske sklade okolij, kjer so zdaj zaposleni, stanovanja, ki jih zasedajo upokojenci, obrtniki in pri obrtnikih zaposleni delavci pa v solidarnostni sklad Stanovanjske skupnosti. Del pisarniških prostorov Na Koroški 43 in 48 naj bi namenili za razširitev materialne osnove Vekosa, del prostorov na Koroški 48 pa naj bi delegati dodelili Izpitnemu centru Velenje za potrebe delovanja občinske komisije za voz-
delegatske klopi delegati družbeno sledili še delegati preostalih dveh
niške izpite. S sredstvi, ki so na žiro računu, bodo pokrili vse stroške, ki bodo nastali z odprodajo oziroma prenosom objektov, preostala sredstva pa naj bi dodelili za oblikovanje občinskega sklada »Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje«. Nedenarna sredstva naj bi po predlogu izvršnega sveta prenesli na skupščino občino Velenje, poslovno zgradbo na Žarovi pa odpro-dali novo ustanovljenemu podjetju za Integralno poslovno in procesno informatiko. Del tako pridobljenih sredstev naj bi namenili naši delovni organizaciji za razrešitev prostorske problematike ter del pa za vlaganja v
Klofuta dogovarjanju
Že dolgo ugotavljamo in opozarjamo na pomanjkljivosti delegatskega sistema, vendar se nam niti sanjalo ni, da se bo ta v našem okolju tako klavrno končal. Da bomo prišli tako daleč, da se ne bi znali, mogli in hoteli pogovarjati, da nam bo čisto vseeno, če bo ostala naša osnovna dejavnost kot sta na primer zdravstvo in otroško varstvo finančno nepokrita, da nam bo čisto vseeno v imenu in v interesu koga dvigujemo roke v skupščinah ...
Vse to in še več smo dokazovali že doslej, še posebno pa na zadnjih zasedanjih skupščin otroškega varstva in še izraziteje zdravstva. Kakorkoli že gledamo v občini na sindikatov referendum o ukinitvi participacije, pokazal nam je, da tisto, kar prinašajo delegati v skupščinske klopi niti slučajno ni mnenje baze. Kako je torej mogoče, da delavci v nekem okolju z osebnim izjavljanjem izglasujejo povsem nasprotno stališče kot je potem prinešeno v skupščino? Kje je torej njihova baza, če to niso oni sami?
Hočemo ali ne, priznati moramo, vsaj zdaj ob koncu (če temu prej nismo hoteli prisluhniti), da so za delegatskimi odločitvami, pogosto zgolj mnenja posameznikov, ki se včasih radi potrkajo po prsih od veselja, da so na skupščini to in ono »minirali«. Pa bi se tolkli po prsih tudi, če bi morali stopiti v nefinanciranem mesecu decembru pred bolnika in mu pojasniti, da so za letošnje leto vreče pač izpraznjene, da ga ni, ki bi mu pomagal. Je kdo v imenu delegatske baze v preteklih dneh sploh pomislil na to? Se sploh zares zavedamo, da zdravstvo ni nekaj imaginarne-
Naša tema
ga, nam vsem danega, ampak nekaj kar je treba plačati.
Z obeh strani, tako od izvajalcev kot uporabnikov, je letela v zadnjem času vrsta očitkov, vprašanj in odgovorov. Ni kaj, oboji so se trudili, d^bi drug drugemu povedali, kaj ni prav, kaj jih moti, oboji so se
trudili s pisanjem in pošiljanjem odgovorov, več kot očitno pa je, da se nihče ni trudil, da bi skušal nasprotno stran razumeti. Tako je ostajalo še vedno pri odprtih vprašanjih, saj na primer ponekod ne vedo niti, da porabijo velenjski zavarovanci kar 64 odstotkov sredstev domače zdravstvene skupnosti v zdravstvenih institucijah izven občine. Le preostalega, 36 odstotnega kupčka, je deležna torej domača zdravstvena ustanova, na katero leti cel kup očitkov, nedvomno nekaj tudi upravičenih, pa vendar ...
Tovrstni nesporazumi se na takšen način ne rešujejo, če pa — se morata partnerja slej ko prej raziti. In to se je z našo zdravstveno skupnostjo, pa tudi otroškim varstvom že zgodilo. Ločitev je neizbežna!
Na tako občutljivem področju kot sta zdravstvo in otroško varstvo pa je izgubljanje časa nedopustno. Takoj po neuspelem zasedanju, zadnjo soboto, se je sestal izvršni svet skupaj z občinskim vodstvom in predla-
ga delegatom občinske skupščine že danes in jutri v sprejem odlok o začasnem financiranju teh dejavnosti. Obenem pa predlagajo, da se skupščine vseh sisov čim prej skličejo in sprejmejo predčasne sklepe o samoukinitvi. S tem naj bi že zdaj prešlo celotno področje njihovega dela v občinsko skupščino.
Moramo biti optimisti in računati moramo na treznost skupščinskih delegatov pa tudi na usklajeno akcijo vseh odgovornih. Navsezadnje, kaj bomo imeli od tega, če bo sindikat uveljavil nesporno jasne zahteve delavcev po ukinitvi participacije, če pa zdravstva ne bomo imeli sfinanciranega?
Pa še to: demokracija ni zgolj črno belo slikanje. Demokracija je kompliciran proces, ki zahteva veliko medsebojnega umevanja, dogovarjanja in usklajevanj. To, kar pa mi počnemo, je še daleč od tega, pa čeprav se za tem skrivajo tudi nekateri, ki menijo, da te procese povsem razumejo.
MIRA ZAKOŠEK
nove razvojne programe in nova delovna mesta.
Delegati vseh treh zborov bodo govorili še o problematiki zdravstva in otroškega varstva in se najbrž kar precej časa zadržali ob pregledu izvajanja nalog in aktivnosti sprejetih ob f bravnavi vpliva proizvodnje premoga in električne energije na razvoj občine Velenje. Naloge s tega področja se namreč mnogo prepočasi uresničujejo. Znova bodo namenili nekaj pozornosti tudi spremembam in dopolnitvam dolgoročnega plana občine Velenje in upajmo, vendarle dorekli predlog krajevne skupnosti Zavodnje, za uskladitev katerega je bila oblikovana medzborovska komisija, ki predlaga delegatom med drugim, da naj sprejmejo zahtevo, da bodo morale šoštanjske termoelektrarne, v kolikor do konca leta
1992	ne bodo uresničile zahtev iz odločbe republiškega sanitarnega inšpektorja, od 1. januarja
1993	nepreklicno in trajno, do izgradnje čistilnih naprav, zmanjšati proizvodnjo do te mere, da bodo skupne emisije žveplovega dioksida zmanjšane v primerjavi z letom 1990 za 90 odstotkov. Od vseh odgovornih republiških organov naj bi delegati velenjske občinske skupščine znova tudi zahtevali uresničitev sanacijskega programa šoštanjskih termoelektrarn v predvidenih rokih.
Delegatom bo posredovanih tudi več informacij, med drugim o pobudi za uvajanje evropskega delovnega časa, in o postopku prenehanja skupnosti slovenskih občin.
Delegati zborov krajevnih skupnosti in združenega dela pa bodo gotovo namenili kar precej pozornosti tudi predlogu ureditve začasne deponije komunalnih odpadkov. Ureditveni načrt, ki so ga izdelali na Zavodu za urbanizem Velenje predvideva sanacijo obstoječega komunalnega odlagališča z najnujnejšo razširitvijo. Kompleks meji na severu na »severno« velenjsko cesto, na vzhodu vključuje zahodno pobočje Deberc (do ceste na De-berco), na zahodu pa vključuje območje gnilokopa RLV.
M. Zakošek
k-
CELJSKO OBMOČJE
Do zime se veliko dela
Čeprav nekateri v šentjurski občini menijo, da so jih ob letošnjih naravnih nesrečah mnogi v primerjavi s sosednjo laško občino nekoliko »pozabili«, so vendarle po neurju odpravili še veliko posledic. Veliko dela pa jih še čaka in najnujnejša bi seveda radi opravili še pred zimo. Zato si seveda tudi želijo, da se vreme še ne bi prehitro poslabšalo. Predvsem hitijo pri urejanju dveh mostov pri Jakobu na potoku Kozarica. Ob-
noviti ju ni moč, ampak je treba postaviti nova. Gradili ne bodo betonskih, ampak lesena z jekleno konstrukcijo. Prav tako se pripravljajo na popolno obnovo cestne povezave med Šentjurjem in Osredkom in sicer prek Brez — ta dela bodo opravljali hkrati z Laščani, ki bodo obnavljali cesto Laško — Breze.
Čaka jih še veliko pomembnih del; nekaj plazov so že rešili, nekateri še čakajo, da jih bodo ure-
jali hkrati s cestami. Prav tako še niso uredili varnih stanovanj vsem družinam. Tudi zato, ker so pri denarju še vedno »prekratki«. Ocenili so namreč, da so letošnja neurja povzročila za 166 milijard dinarjev škode. To pomeni kar dvakratno nominalno vrednost njihovega družbenega proizvoda (v preteklem letu). Iz republiških virov so že prejeli dobrih šest milijard, približno enako še iz nekaterih drugih virov, za celovito odpravo posledic pa je vse skupaj seveda še veliko premalo. Pa čeprav so veliko del opravili občani tudi sami, ali svoje delo obogatili s skromnimi sredstvi krajevnih skupnosti. Zdaj bi radi pridobili še čimveč denarja iz raznih drugih virov, ki
so v naši republiki možni. Iz slovenskih solidarnostnih sredstev (enodnevni zaslužek) bi radi dobili vsaj 15 odstotkov denarja, potrkati pa nameravajo še na nekatera druga vrata. Za to še vedno močno nerazvito občino je namreč bilo letošnje neurje še toliko hujši udarec. In čeprav šentjurski mladinci ponosno pravijo, da mora biti konec časov, ko morajo prositi miloščino, odprave posledic sami le ne bodo zmogli. Ob tem ko so v Šentjurju kritični do nekaterih, ki so nanje premalo mislili, so seveda hvaležni vsem, ki so jim predvsem v prvih dneh priskočili na pomoč. Takih pa je bilo predvsem v občinah celjskega območja veliko.
(-fk)
Savinjsko-šaleška naveza
Nalijmo si čistega vina
Če bodo kdaj v bodočnosti znanstveniki — saj je vseeno, kako se bodo imenovali — ocenjevali dogajanje pri nas in dejavnost naše družbe, bodo gotovo porekli, da smo bili v nekem določenem času prav hecna družba. Vedno se namreč znamo lotiti nasprotnikov, ki so bolj ali manj navidezni, ne pa tistih, ki v resnici spodkopavajo temelje naše družbe.
Če bi zdajle na dolgo in veliko pisal o tem, kdo vse so naši uradni sovražniki, bi me lahko zaneslo, pa bi mednje prištel še koga, zaradi katerega bi se mi lahko stvari precej maščevale; zato o tem raje bolj na kratko. Previdnost je mati svobode. Zato pa z iztegnjenim prstom (svojim seveda, ne Vinkotovim) po-
kažem na druge sovražnike, ki hočejo z rednimi akcijami porušiti še tisto, kar imamo. Je že res, da pri tem ne bi imeli težkega dela, ampak vseeno.
Glejte: smo v novembru, ki ga nekateri vztrajno proglašajo za mesec boja proti alkoholu. Si lahko mislite, kaj to pomeni?! Si lahko predstavljate, kaj bi se zgodilo, če bi v tem mesecu res vsi pivci alkoholnih pijač prisluhnili pozivom in se odrekli takim pijačam. Če bi se to res zgodilo, bi se začelo rušenje; od gostinskih delovnih organizacij, kjer prodaja alkoholnih pijač še vedno drži pokonci več kot tri vogale. Na udaru bi bil občinski, republiški in seveda zvezni proračun. Karte bi padale, vse bi se rušilo. Vse to se lahko zgodi, pa
vendarle pobudnikov takih akcij nihče ne pokliče na zagovor. Nihče jih ne privede, osami, obtoži. pa čeprav samo rušenja države, če že ne prave kontrarevo-lucionarne dejavnosti.
Saj podobno je s tistim bojem proti kajenju. Saj veste, da cigarete vsaj dvakrat dišijo: najprej kadilcu in nato še (ali pa prej —-in še bolj) državi. Občan kadi, država pa od tega lepo živi. Ob tem pa se nihče ne spomni, da bi akterje takih protikadilskih akcij poklical na odgovornost ter jih vsaj prijateljsko pokaral: ne tako. tovariši, cigarete res spodkopavajo zdravje kadilcev, toda nekaj enje bi spodkopalo našo državo.
Vsega tega pri nas ni treba, ker je jasno in potrjeno, da se za
vsa ta opozorila in priporočila skorajda nihče ne zmeni. Znano je namreč, da so pogosto na sejah, kjer razpravljajo o boju proti kajenju, najbolj kadi. Pa tudi, da po mnogih sejah, kjer so alkohol obsodili kot naše največje zlo, zavijejo v najbližjo oštarijo, da tam ob kozarčku rdečega ali belega na konkretnih osnovah zasnujejo nove teze in priporočila. Tako je pač, če se proti zlu borijo zaradi delovnih zadolžitev, ne pa iz osebnega prepričanja.
Pa imamo tako mesece ali tedne boja proti temu ali onemu — ampak to bolj zaradi lepšega, da nam ne bi mogel nihče očitati, da nismo primerno usmerjena družba. Da bi pa si ob takih akcijah res natočili čistega vina — ne, to je pa že malo prehudo. Očitno namreč je, da se besed boja proti alkoholizmu resnično držimo res le tedaj, ko bi si morali zaradi raznih težav natočiti v kozarce res čisto vino! ^ ^
Od tu in tam
CELJE: METKA BREZ VARSTVA
Celjska delovna organizacija Metka posluje s tem mesecem
uje
spet »samostojno«. Celjski izvršni svet ie namreč na zadnji seji menil, da ni več razlogov za nadalj-
njo veljavnost ukrepa družbenega varstva. Bili so zadovoljni z izvajanjem sanacijskega programa, "etka bo posled delovala tudi kot odjetje; nekoliko bolj okrnjena ot do nedavnega, saj se je pred
■ai
M
časom osamosvojil njihov tozd v Kozjem. Ob tem prenehanju ukrepa družbenega varstva v Celju seveda vsi upajo, da je ta bolnik v resnici tudi toliko okreval, da mu tudi v bodoče ne bo potrebna posebna nega.
PODČETRTEK: BAZEN ZAMUJA
Spodbujeni s hitro gradnjo Atomske vasi so pri Atomskih Toplicah v Podčetrtku tudi upali, da bodo le še letos uredili tudi nov bazenski kompleks ter s tem obogatili ponudbo. Zal jim to ne bo uspelo. Objekti bodo sicer prezimili pod streho in v tem času bodo gotovo še tudi opravili
več dodatnih del, vode pa v bazenih letos gotovo še ne bo. Pričakujejo, da bodo bazene napolnili spomladi prihodnje leto.
V Podčetrtku bi seveda radi čimprej uredili sodoben bazenski kompleks (nekateri pravijo, da
jim še ne morejo ponuditi vseka drugega, kar sodi v sodobno bivanje gostov.
CELJE: DEMOKRATI IMAJO PROSTOR
Območni odbor Slovenske demokratične zveze je končno le dobil svoje prostore. Doslej je bila namreč njihova dejavnost naj-
bolj otežena prav zaradi tega, ker niso imeli stalnega prostora (seveda tudi ne telefona), kjer bi se lahko zbirali člani in simpatizer-ji. Zdaj imajo svoje prostore v pritličju Prešernove ulice 9 v Če-
V teh prostorih se bodo lahko člani oglašali vsak torek in četrtek med 17. in 19. uro — ta čas bo seveda tudi možno komuniciranje po telefonu (063 — 27 732). Ob taki možnosti tesnejšega sodelovanja na območnem odboru pričakujejo še več predlogov in pobud članov za delo demokratične zveze. Tu bodo lahko občani tudi podpisovali Majniško deklaracijo.
(-fk)
Delegacija ZRVS Velenja v Splitu
Stike še poglobiti
Letos mineva petnajst let bratenja med občinskima konferencama zveze rezervnih vojaških starešin Splita in Velenja. V mesecu oktobru, točneje 26.tega meseca, je Split praznoval 45-letnico osvoboditve. Ob tej priložnosti so Spličani na slovesnost povabili tudi delegacije pobratenih mest. Iz občine Velenje se je slavja udeležila šestčlanska delegacija, ki so jo sestavljali predsednik skupščine občine Drago Šulek, predsednik izvršnega sveta Miran Arzenšek, predsednica OK ZKS Irena Brložnik, podpisnik listine bratenja Milan Štimac in predstavnika občinske konference ZRVS Jože Prislan in Viktor Brglez.
Velenjska delegacija je prisostvovala svečanosti ob 45-letnici osvoboditve Splita. Zvrstili so se različni govori, tako z delegacijo mesta Splita, kot z delegacijami ostalih pobratenih mest. Predstavnika OK ZRVS Velenje sta se sestala tudi s predstavniki OK ZRVS Split in izmenjala nekaj misli o trenutnem položaju v Jugoslaviji. Skoraj v vseh primerih so si bila stališča enotna in soglasna. Velenjska delegacija prav tako prenaša prijateljske pozdrave Spličanov, ki so ob slovesu dejali, da se mora dosedanje sodelovanje med pobratenima mestoma Titovo Velenje in Split nadaljevati in še poglobiti, predvsem pa prenesti tudi na gospodarstvo.
b. m.
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen l.maja 1965;od 1.januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od I. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plešnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955,^55-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 20.000 din. Mesečna naro-■ čnina 77.500 dinarjev, trimesečna naročnina za individualne : naročnike 217.500 dinarjev, trimesečna naročnina za tujino 375.000 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČGP Večer, tozd Mariborski tisk Maribor.
Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Zgornja Savinjska dolina
Prehod na Pavličevem sedlu (ne) bo
Kar štiri dni prejšnjega tedna je na Bledu končno zasedala mešana jugoslovansko-avstrijska komisija za mejna vprašanja. Srečanje ai bilo ne prvo in zagotovo ne zadnje, na katerem so obravnavali tudi vprašanje ureditve maloobmejnega prehoda na Pavličevem sedlu za motorni promet. Tudi po tem zasedanju so stališča neopredeljena, končne odločitve še ni in kar težko je verjeti, da kdaj sploh bo.
Prizadevanja za ureditev Pavličevega sedla v Matkovem kotu za motorni promet že krepko segajo v tretje desetletje, odločitev pa je skoraj tako oddaljena, kot pred več kot dvajsetimi leti. Obljube in besede o pripravljenosti so vsekakor premalo, precej je bilo tudi zapletov na obeh straneh državne meje. Tudi različnih pogojev in že skoraj izsiljevanj, predvsem z avstrijske strani, ki kljub vsem zagotovilom in obljubam vendarle ni pokazala prave pripravljenosti. Na naši strani so pred dobrima dvema letoma pristali na še en pogoj, da se namreč sedanji prehod prestavi za slab kilometer na novo lokacijo, in to zelo težko dostopno, kar pomeni nov poseg v naravo in velika dodatna sredstva.
Z velikimi prizadevanji je občina Mozirje skupaj z republiškimi organi zadostila tudi temu pogoju. Izdelani so načrti, lep del prepotrebnih sredstev je že drugo leto v načrtih republiške cestne skupnosti, na avstrijski strani pa se vedno znova pojavljajo novi problemi, zdaj takšni, jutri drugačni. O vsem tem so, kot rečeno, prejšnji teden razpravljali na zasedanju mešane jugoslovan-sko-avstrijske komisije in ureditvi maloobmejnega prehoda na Pavličevem sedlu namenili kar poldrugi dan razprave, odločitve pa kljub temu še ni. Avstrijsko stališče pravzaprav ni niti odklonilno, niti pritrdilno.
Povejmo ob tem, da sta o tem vprašanju med drugim razpravljala jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Miloš Krstič in zvezni minister za zunanje zadeve republike Avstrije dr. Alois Mock, pred nedavnim sta se o tem pogovarjala tudi predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj in koroški deželni glavar dr. Jdrg Haider in zagotovila, da bosta problem rešila v času svojih mandatov. Koroški deželni glavar se je z besedami za ta problem še posebej zavzel. Kaj pa dejanja?
Nedvomno je usoda prehoda na Pavličevem sedlu v avstrijskih rokah, stališča avstrijskih predstavnikov na blejskem zasedanju pa ne vzbujajo posebnega upanja. Pravijo namreč, da je koroška deželna vlada sicer poskrbela za pripravljalna dela za prestavitev prehoda in za prestavitev ceste, uresničitev projekta pa je znova odvisna od pristanka lastnikov zemljišč, kar naj bi bilo nekoč že rešeno, in od razpoložljivih sredstev, ki pa jih trenutno ni. Zato gradnje v tem času ne predvidevajo. Komu torej verjeti? Še najmanj obljubam avstrijske strani, saj bi bil problem Pavličevega sedla rešen že zdavnaj, če bi na drugi strani meje pokazali vsaj kanček pripravljenosti. Samo po sebi se postavlja vprašanje, če je po toliko letih sploh še smotrno čakati na njihovo ugodno odločitev, pa naj bodo cilji še tako vzvišeni. Če to sploh so.
Janez Plešnik
Emona express
Duh
tovariša pokoj-nika
Piše:
VINKO VASLE
Niti se še ni začela dodobra razpletati afera, ki jo je skrojila srbska služba državne varnosti na ozemlju suverene republike Bosne in Hercegovine (da bi dokazala, kako se tudi od tod Srbi izseljujejo pod pritiskom), že naj bi se začela nova. Dobro obveščeni ljubljanski krogi namreč trdijo, da so se tovariši iz srbske udbe zadnje čase kar veselo sprehajali tudi po Sloveniji in so jih zlasti zanimali Albanci, ki delajo pri nas. Pod budnim očesom sta se znašla zlasti albansko kulturno društvo Migjeni in Odbor za varstvo človekovih pravic na Kosovu. Tako naj bi bili tudi zadnji dve demonstraciji »slovenskih« Albancev v Celju in Ljubljani pravzaprav provokacija, ki naj bi — če bi bog dal, pa zaenkrat še ni — med slovenskim ljudstvom očrnila Albance v naših očeh in bila dokaz, da se je v Sloveniji tokrat za spremembo zgodilo albansko ljudstvo. Kar niti ni čudno, ker se na Kosovu ne more. Tam se dogaja policija, gumijevke, solzilec ter ordnung und discipline. Da bi stvari bile bolj jasne in razvidne, pa so se v Politiki-ni hiši odločili, da bodo stiskali Hitlerjev Mein Kampf (Moja vojna) in se zdaj ljudstvo že v Beogradu norčuje ter sprašuje, komu bodo založniki nakazali avtorski honorar za to »zgodovinsko delo«. Nekateri pa prisegajo, da avtor še ni mrtev in da stvari pri nas pač tako kažejo.
Izkušnja z zagrebškimi demonstracijami Albancev je tudi zelo poučna. Potem, ko je bil albanski protest proti začetku sojenja Azemu Vllasiju le malo preveč miren, se je našel človek, ki je množico razburil z vzklikom »Dol z Vllasijem!«, nakar so se demonstranti zagnali za njim in bili kasneje zaradi tega pretepeni od zagrebške policije. Potem so iz Zagreba sporočili, da je bila policijska intervencija popolnoma v skladu z zakoni, pozabili pa so povedati, da je bil človek, ki je kričal proti Vllasiju, policijski provokator oz. celo sam uslužbenec (neke!) državne varnosti.
V Ljubljani pa je drugače. Tod se sprehajajo tovariši, ki slabo govorijo albansko, so za Kosovo-republi-ko in bi se na vsak način radi včlanili vsaj v društvo Migjeni, če že v odbor ne
morejo. Mimogrede pa zberejo še kakšne pomembne informacije o tem, kako Slovenci podpiramo kosovsko »kontrarevolucijo«. Ta je pa zelo nevarna, kar dokazujejo pričevanja nekaterih rudarjev, ki so se udeležili zadnjega štrajka v staro-trških rudnikih, o tem, kako so jih spravili iz jame. Policija se hvali, da jih je fizično obvladala, priče pa pravijo, da so v podzemne rove lepo speljali uspavalni plin, da bi bilo delo lažje. Da je vesoljni svet navdušen nad dogajanji v Jugoslaviji, je seveda res in o tem govorijo spodbudni komentarji zahodnih dopisnikov, ki menijo, da je duh pokojnega Džugašvilija oz. tovariša Stalina zajel nekatere naše predele in da mu še nikakor nista usojena večni mir in pokoj kot se za vsakega pokojnika spodobi. Medtem ko domača in svetovna demokratična javnost zatrjujeta, da je proces proti Vllasiju montirana politična burka, pa je Rahman Morina političnemu aktivu Djako-vice razložil, da ta proces mora biti, ker bo baje razgalil vse tiste dušebrižnike in zarotnike iz Zahodne Jugoslavije, zlasti seveda iz Slovenije in bo dokazal, da v sedanjo kontrarevolucijo niso vpleteni samo Albanci, ampak še kdo drug. Ob tem bi bilo prav, če bi na sodišču pričal tudi Lazar Moj-sov, ki je ob spomladanskem nastopu v zvezni skupščini prepričeval delegate, da ima v rokah neizpodbitne dokaze (dokumente!) o organiziranem in militantnem kontrarevolu-cionarnem gibanju na Kosovu in so mu delegati na besedo verjeli ter glasovali za izredne ukrepe. Dokumenta, ki naj bi o tem pričal, pa ni videl še nihče, baje tudi Mojsov ne .. . Da bi bila stvar še bolj zanimiva, pa je zdaj prišlo na dan še nekaj: Stane Dolanc, ki je bil v tem času predsednik zveznega sveta za varstvo ustavne ureditve, o obstoju »štabnega dokumenta«, ne ve ničesar. So ga zato v času sprejemanja izrednih ukrepov na Kosovu poslali na popotovanje v tujino? In kdo je pravi avtor »dokumentov«, ki naj bi pričali o organiziranih kontrarevolu-cionarnih enotah na Kosovu?
TOPOLŠICA
Izredna krvodajalska akcija
Vestni člani krajevne organizacije Rdečega križa Topolšica so letos spomladi že pripravili enodnevno krvodajalsko akcijo za potrebe celjske bolnišnice. Čeprav skorajda ne mine dan, da ne bi organizirali človekoljubne organizacije podobnih akcij tudi v drugih slovenskih krajih, je potreb precej več kot je na voljo najpomembnejše človeške tekočine. To dokazuje med drugim nov klic na pomoč, ki so se mu v Topolšici odzvali. Tako bodo jutri, v petek, organizirali izredno krvodajalsko akcijo znova za potrebe celjske bolnišnice. Ta bo v prostorih uprave bolnišnice Topolšica, potekala pa bo od 7. do 12. ure.
(tp)
ŠALEŠKI DROBIR
Priznanje toplovodu
(mz) V Titovem Velenju, v zadnjem čsu tudi Šoštnaju in nekaterih bližnjih krajih, se lahko občani ogrevamo s pomočjo daljinskega ogrevanja. To je velika prednost, saj nam daje večje udobje, zaradi tega pa je tudi naše ozračje v zimskem času mnogo bolj čisto kot v drugih mestih. S tovrstno komunalno dobrino, v tako velikem obsegu, se lahko pohvalimo v Jugoslaviji samo Velenjčani.
Zasluge za to imajo vsi tisti, ki so pripomogli, da smo se Velenjčani pred tridesetimi leti odločili za tovrstno naložbo in seveda vsi tisti, ki so delali pri velenjskem Toplovodu. Vsem tem in seveda tudi kolektivu sedanjega Toplovoda bo namenjeno priznanje, ki jim ga bo ob tridesetletnici delovanja podelila Zveza komunalnih skupnosti Slovenije.
Izkaznica in članarina SZDL
Novim razmeram se prilagajajo tudi v SZDL, kjer so trenutno v razpravi nove programske usmeritve, na osnovi njih pa bodo oblikovali nov statut, ki bo verjetno opredeljeval tudi nove simbole. Prav zato je OK SZDL v tem času poslala krajevnim konferencam omejeno število izkaznic, seveda pa jih lahko te po potrebi še dobijo. Delali jih bodo gotovo skupaj s pobiranjem članarine za prihodnje leto. Na predsedstvu OK SZDL Velenje so sprejeli dogovor, da naj bi ta znašala letno 50 tisočakov, seveda pa lahko članarino po krajevnih konferencah po svoje oblikujejo.
Se bomo priključili na plinovod?
(mz) Skozi občino Velenje že poteka plinovodno omrežje, menda pa naj bi gradili še dodatni plinovod. Prav zato so se začeli po krajevnih skupnostih občine Velenje, še zlasti tistih malo bolj oddaljenih, kjer se verjetno na toplovod vsaj še nekaj časa ne bodo mogli priključiti, zanimati za plinske priključke. Na komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, bodo možnosti o t em proučili do konca letošnjega leta. Najprej bi se verjetno lahlko na plinovod priključile krajevne skupnosti ob severni velenjsiki obvoznici, tudi samo mesto Titovo Velenje.
OZ D NIMAJO RAZUMEVANJA ZA KS
(mz) Čeprav so organizacije združenega dela podpisale sporazume na osnovi katerih naj bi namenile krajevnim skupnostim za njihovo delovanje iz ostanka dohodka po 0,30 odstotka iz bruto osebnih dohodkov, od tega skorajda ni nič. Zbrali so namreč le 8 odstotkov načrtovanega denarja.
Prav zato so se na predsedstvu občinske konference SZDL Velenje odločili, da s to problematiko seznanijo delegate zbora združenega dela velenjske skupščine. Seveda upajo, da bo ta razprava le rodila sadove. Še zlasti, ker omenjena sredstva organizacijam združenega dela ne pomenijo veliko, krajevnim skupnostim pa bi ogromno.
V TEŠ plan izpolnili 93 odstotno
(mz) Do konca meseca oktobra so proizvedli v šoštanjskih termoelektrarnah 2409 GWh (2,4 milijarde kilovatnih ur) električne energije in s tem izpolnili letni plan 93 odstotno. Proizvodnjo so prilagajali potrebam in glede na to, da so bile v letošnjem letu ugodne hidrometeorološke razmere, so bile potrebe po termoenergiji nekoliko manjše. Za tolikšno proizvodnjo so p^okurili 2,64 milijona ton lignita, trenutno pa ga imajo na deponiji okoli l,l milijon ton.
Sindikat »o neodvisnem sindikatu
(mkp) Danes (9. novembra) ob 15. uri se začne seja Občinskega svetta ZSS v razširjeni sestavi (delna konferenca), na kateri bodo (obravnavali predlog sprememb in dopolnitev statuta ZSS, obilikovali predloge in pobude k programu »neodvisni sindikat 5Slovenije<, pripravili pa se bodo tudi na dvanajsti kongres ZSS>.
Pogovor co diabetiki
(me) Retferat za zdravstveno vzgojo in društvo diabetikov Velenje vabitfa prihodnji četrtek, 16. novembra ob 17. uri na pogovor z dr. D>amjanom Justinekom.
Pogovor bo v sejni sobi velenjskega Zddravstvenega doma, največji poudarek pa bo namenjen diaboetikom, ki so v največji meri sami odgovorni za svojo bolezenn, potrebujejo pa podporo zdravnika in družbe.
Na pogqovor so poleg diabetikov vabljeni tudi ostali občani, saj je boldezni mnogo lažje in učinkoviteje preprečevati kot pa zdraviti. ^ Morda vam bo dovolj le misel, ki bo spreobrnila vaše navade t in preprečila, da bi se znašli med bolniki.
■
Sisov z novim letom ne bo več
V občini Velenje smo že nekaj časa ugotavljali, da naša organiziranost na področju družbeno politične skupnosti ni ustrezna, da prej zavira kot pa pospešuje razvoj občine kot komune. Prav zato je občinska konferenca SZDL na svoji junijski konferenci namenila osrednjo pozornost tem vprašanjem in s sklepi zavezala posameznike, da pripravijo programe preobrazbe. Že takrat pa so računali, da bo vse to odvisno od ustavnih sprememb. To je v septembru sprejet ustavni zakon tudi potrdil in sklepe naše občinske konference pravzaprav še utrdil, saj so postali obvezujoči za vse.
Žal pa je ta zakon močno nejasen, saj pravzaprav zaenkrat opredeljuje zgolj to, da samoupravne interesne skupnosti z letom 1990 prenehajo in da jih sprejmejo v svoje okrilje občinske skupščine oziroma njihovi izvršni sveti, sta članom predsedstva pojasnila Jože Mraz in Janez Zore, predstavnika velenjskega izvršnega sveta, ko so prejšnji teden obravnavali poročilo o izvajanju sklepov s tega področja. Pojasnila sta, da pripravljajo v izvršnem svetu do konca leta tri odloke po katerih bodo z novim letom prevzeli strokovne službe tako samoupravnih interesnih skupnosti družbenih kot gospodarskih dejavnosti med občinske upravne organe; določili javno podjetje za področje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva in seveda določili tudi začasno financiranje vseh teh dejavnosti.
Do konca marca bi moral biti sprejet noveliran republiški zakon, takoj za tem pa naj bi pristopili tudi k reorganizaciji občinske uprave in jo do konca prihodnjega leta tudi izpeljali.
Člani predsedstva občinske konference SZDL s to razlago niso bili povsem zadovoljni, ker so ocenili, da bi bilo treba k reorganizaciji že sedaj bolj sistematično pristopiti in že v sedanjo organiziranost vnesti racionalizacije. Že sedaj bi bilo treba po njihovem mnenju oblikovati več javnih podjetij. Med strokovnimi službami, ki bodo prešle v občinske upravne organe je namreč kup operativnih delavcev, ki tja niti slučajno ne sodijo. Na primer pobiralci stanarin, gasilci (so sestavni del strokovne službe za varstvo pred požari)... Takšnih primerov pa je še veliko.
M. Zakošek
Občinski svet ZSS Mozirje
Pričetek evidentiranja
Tudi sindikati mozirske občine se temeljito ukvarjajo s prenovo svoje organizacije. Tako so na razširjeni seji občinskega sveta zveze sindikatov Mozirje, sklicana je bila za včeraj (sredo), obravnavali spremembe in dopolnitve sedanjega statuta in o njih glasovali, obravnavali pa so tudi pobude in predloge k programu neodvisnih sindikatov Slovenije in teze za nov statut zveze sindikatov Slovenije. Na podlagi tega bodo pričeli tudi z evidentiranjem možnih kandidatov za nosilce vodilnih funkcij v osnovnih organizacijah ter na občinski in drugih ravneh. Osnovno vodilo bo izbira doslej preverjenih in cenjenih sindikalnih delavcev.
j. p.
G P Turist Nazarje
Kdaj in kakšne ukrepe?
O skoraj brezizhodnem položaju Gostinskega podjetja Turist Nazarje v sestavu sozda Merx je bilo v zadnjem odobju veliko napisanega in še več povedanega. Končno odločitev naj bi sprejeli prejšnji četrtek na sestanku, ki so se ga presenetljivo udeležili vsi, ki so z usodo Turista kakorkoli povezani. Kljub temu in kljub pestri razpravi, odločitve ni bilo. Prestavljena je bila na včeraj, sredo 8. novembra. Je to ukrep družbenega varstva, za katerega pogoji niso zagotovljeni, ali stečaj z vsemi posledicami, ki je v tem trenutku žal še najbolj sprejemljiv. Na izvršnem svetu skupščine občine Mozirje torej je, da v najkrajšem času sprejme dokončno rešitev. (Pre)pozno ali ne, je v tem trenutku drugo vprašanje.
j. p.
"Pod prho
V imenu demokratičnega dialoga
Tisti, ki si pod frazo — demokratičen dialog — domišljamo, da vemo, kaj naj bi to pomenilo, odhajamo s sej velenjskega predsedstva ZSMS vsakič bolj zmedeni.
Pa ne samo mi, ki smo naključni opazovalci, menim, da se podobno dogaja tudi nekaterim članom tega predsedstva. Eden od teh je zadnjič recimo rekel, da ne želi biti več član tega organa tudi zaradi nekaterih posameznikov, ki da so karieri sti.
Karieristi? Petič sem bila z njimi, premalo, da bi lahko koga tako označila, pa so mi vseeno vsakič bolj znani ti, na katere je član predsedstva namigoval. Ne bi jih imenovala karieriste, prej bi jim pripisala lastnost, da sploh ne vedo, kaj bi pravzaprav radi. Radi pa bi nekaj. In za to nekaj, pomagajo ustvarjati ozračje, ki je velikokrat prav mučno. V imenu pretekle ali prihodnje kariere, čisto vseeno.
Zadnja, spet izredna seja,
na predvečer Portoroža, je imela izredni dnevni red, le eno točko — obravnavo po-
ročila komisije za statutarna vprašanja in pritožbe pri OK ZSMS Velenje. Razprava o tem poročilu je pokazala dvoje — da naziv za komisijo ni najbolj primeren, ker ne obvlada Statuta (ravna se po pravilniku, ki pa s statutom ni usklajen), in da je zadaj nekaj, kar ni čisto jasno kaj bi lahko bilo. Potem se začne demokratičen dialog — beri 1. stavek!
Razmišljujočim, treznim ljudem, ki v tem predsedstvu so, zamerim, da kdaj koga v imenu demokratičnega dialoga ne povprašajo, kaj bi pravzaprav rad povedal tisti, ki ga ni za razumet. In da bi povedal, da vsi tudi nimamo sposobnosti prevajanja tistega kar kdo pove, v tisto, kar je v resnici mislil. In želeti je, da bi kdo jasno komu tudi kdaj rekel — v imenu demokratičnega dialoga — da čvekanje neargumentiranih stvari ne more biti predmet resne, če je to, organizacije, ampak, da je to lahko kvečjemu predmet slabe teme kakšnega poznega kavarniškega omizja.
M. Krstič-Planinc
Konferenca 0K SZDL Velenje bo 14. decembra
Pred občinsko konferenco SZDL Velenje so do konca letošnjega leta pomembne naloge. So že sredi priprav na izvedbo krajevnih in občinske konference SZDL. Slednja bo 14. decembra, do takrat pa naj bi sklenili že vse krajevne konference, na katerih bodo prednjo pozornost namenili uresničevanju programa, prenovi SociaTisticne zveze delovnih ljudi, po krajevnih skupnostih pa bodo seveda opravili tudi volitve.
Na občinski konferenci, predvidoma bo torej 14. decembra, bodo pregledali opravljeno delo, ob smernicah za nadaljnje aktivnosti bodo namenili pozornost prenovi te organizacije, konkretno pa bodo pregledali tudi aktivnosti na področju preobrazbe naše družbenopolitične skupnosti. Poleg tega pa bodo namenili vso pozornost tudi uresničevanju sprejetih sklepov na področju ekologije.
Pred krajevnimi in občinsko konferenco SZDL pa so tudi pomembne naloge na področju volilnih priprav, vso skrb pa bodo gotovo namenili tudi morebitnemu petemu krajevnemu samoprispevku v občini Velenje.	(mz)
Skrbno tehtanje novih prostorskih rešitev
V občini Velenje smo sredi priprav in sprejema urbanističnih zasnov, ki jih bomo strnili v srednjeročnem in dolgoročnem prostorskem planskem dokumentu. S tem dokumentom, po novi zakonodaji, usmerjamo in uokvirjamo vse urbanistične procese. Na osnovi teh dokumentov bomo v srednjeročnih planskih dokumentih določili območja in programske zasnove za prostorske izvedbene akte. Že v teh zasnovah pa je treba skozi zamisel razvoja mesta in celotne občine nedvoumno in jasno podati zasnovo dolgoročnega razvoja mesta in predlog strategije uresničevanja tega razvoja.
Gre torej za izjemno pomembne dokumente, zato jim namenjajo člani velenjskega izvršnega sveta, ki že nekaj časa poudarjajo, kako pomemben je prostor in da ga je treba čim bolj racionalno in smotrno uporabiti, veliko pozornosti. Skupaj z izdelovalci omenjenega gradiva strokovnjaki Zavoda za urbanizem, so si predlagane prostorske rešitve ogledali na terenu.
Urbanistične zasnove sestavljata besedilo in kartografski del. V prvem so opredeljeni cilji in usmeritve nadaljnjega razvoja — predvideno povečanje prebivalstva, števila delovnih mest, stanovanj, predvideno izboljšanje kvalitete bivanja . ..
Kartografski del pa temelji na zasnovah namenske rabe prostora na ureditvenem območju posameznega naselja in sicer glede na funkcionalne zahteve in opredelitve. Med drugim so opredeljena območja na katerih bomo s
srednjeročnim planom določali stavbna zemljišča in območja, ki jim iz različnih vzrokov namenske rabe ne smemo spreminjati (varovalni gozdovi, kmetijska zemljišča prve kategorije ...). Pomembna je tudi opredelitev, da moramo našim naseljem v prihodnje zagotoviti lepši umen-tiški videz.
V urbanističnih zasnovah so opredeljena območja za bivalne
površine (individualna in blokovna stanovanjska izgradnja), za družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti (Šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, trgovina, gostinstvo ...), območja za proizvodne dejavnosti (pri katerih so predvideni tudi vplivi na druge vsebine mesta — hrup, onesnaženost zraka ...), območja za rekreacijo in infrastrukturne objekte. Ob vsem tem pa vsebujejo ur-
banistične zasnove tudi potrebne sanacije obstoječega stanja.
Vsekakor je prav, da se temeljito poglobimo v sprejemanje urbanističnih zasnov in se tako izognemo nesporazumom, ki so potem pogosto prisotni ob sprejemanju posameznih izvedbenih aktov. Tudi mi jim bomo namenili v prihodnjih številkah kar precej pozornosti.
M. Zakošek
Prostora je vse manj, vse dragocenejši postaja, zato ga je treba čim bolj smotrno izkoristiti. Člani izvršnega sveta so si urbanistične zasnove prostorskih planskih dokumentov ogledali na terenu.
Zdravstveni dom Mozirje
Prizidek mora biti in bo!
Ra/mere v mo/.irskem zdravstvenem domu poznajo oboji, zaposleni in prebivalci Mozirja in širše okolice, ki v neprimerno opremljenih in pretesnih prostorih iščejo pomoč. Gradnja prizidka je nujna in že dolgo načrtovana, postaja pa že tudi politični pr-blem, saj sredstva zanjo zagotavljajo v referendumskih programih, prizidka pa še vedno ni. Skupščina občine Mozirje in njen izvršni svet, pa krajevna skupnost Mozirje in ostali dajejo gradnji seveda polno podporo, malo se je zataknilo pri podpori velenjskega Zdravstvenega centra, kot kaže pa so težave vendarle razrešene in ob primernem vremenu naj bi z deli pričeli vsaj v začetku decembra.
Odveč seveda ni podatek, da so načrte z lokacijskim dovoljenjem dobili že leta 1986, leto kasneje je nastal zaplet zaradi sredstev in investitorja, lani so imenovali gradbeni odbor in opredelili vire financiranja, ob tem so se znova pojavili dvomi glede uresničevanja referendumskega programa, v zadnjem času pa je bilo nekaj težav z velenjskim Zdravstvenim centrom, ki zaradi pomanjkanja denarja investitor pač ne more biti. Nesoglasja so sedaj zglajena, Zdravstveni center bo poskrbel za opremo, investitorji pa so: referemdumski program s 50 odstotki sredstev, krajevna skupnost z 18, skupnost cestnega in komunalnega gospodarstva s 17 in občinska zdravstvena skupnost s 15 odstotki. Trenutna vrednost naložbe je 8 milijard dinarjev, seveda pa raste iz dneva v dan.
Prizidek bodo gradili v treh delih. Najprej bo na vrsti prizidek sam, nato posodobitev sedanjega doma in nato zunanja ureditev. Trenutno se pripravljajo na podpise samoupravnih sporazumov s soinvestitorji, gradbeni odbor pa od vseh zahteva pismene izjave, da bodo v prihodnjem letu zagotovili manjkajoča sredstva. Tudi ponudbe štirih izvajalcev že imajo, izbrali pa ga bodo, ko bodo opravili omenjene naloge. Pri pripravljalnih delih se namreč pojavlja več problemov, ki bodo predračun nekoliko obremenili. Gre namreč za prestavitev glavnega telefonskega kabla in za vodovod, dodatna težava, ki trenutno edina ni rešena, pa je izhod za reševalna vozila. Sedanji izhot} med stanovanjskimi bloki in ob skladišču mozirske blagovnice seveda v nobenem primeru ne ustreza, za novega na sedanjo glavno cesto pa ne dobijo soglasja. Glede na bližnji pričetek gradnje obvoznice in na sprostitev sedanje glavne ceste upajo, da bodo v najkrajšem času rešili tudi ta problem, ki edini ovira pričetek gradnje.
S to naložbo bodo v Mozirju veliko pridobili. Zagotovili bodo prave pogoje za delo splošnih ambulant in za vse služne zdravstvene postaje, za posvetovalnice za nosečnice in dojenčke, za ur-gentno medicinsko pomoč, za dežurno in reševalno službo, laboratorij in podobno. Kot že rečeno, prizidek mora biti in tudi bo.
J. P.
Gorenje-
V ospredju urejanje kapitalskih odnosov
Rek DO Tiskarna
Je še dovolj časa za
nadomestitev zamujenega?
Spremenjeni pogoji gospodarjenja še niso glavni razlog za slabe rezultate poslovanja v prvih šestih mesecih letos, so poudarili ob pregledu teh zaposleni v Rekovi delovni organizaciji Tiskarna, ampak predvsem v nas samih. Vse analize so namreč pokazale, da smo bili premalo zavzeti na sicer zahtevnem trgu in da so bila opozorila komerciali o manjšem dotoku naročil neuspešna.
Če so še v prvem letošnjem tromesečju držali »tempo« iz lanskega leta, fizični obseg proizvodnje je bil celo za pet odstotkov višji od obravnavanega obdobja, so v naslednjih mesecih zaostajali v prizadevanjih za dosego načrtovanih rezultatov. Poleg deleža lastne krivde pa je vednarle treba omeniti še krizo v njihovi branži — v tiskarstvu. Zaradi izredno dragih materialov se naročniki najrazličnejših tiskarskih storitev obnašajo nadvse umno. Naro-čujejo le najnujnejše tiskovine, potrebne za izvajanje njihove dejavnosti. Opravljena analiza o uspešnosti gospodarjenja v letošnjem polletju pa med drugim ni pokazala le neugodnih kazalcev, ampak tudi ekonomske in tehnološke viške, ki naj bi jih v kolektivu rešili čimprej s spre-
jetjem novega zakona o delovnih razmerjih.
Mnogo bolj razveseljivo od prej zapisanega pa je program nalog na področju naložb. Kar precej so delavci Rekove Tiskarne naredili pri posodabljanju proizvodnje. Kupili so tri stroje, ki že dajejo prve spod-budnejše rezultate.
Ničkaj zavidljiv položaj ob koncu letošnjega polletja je narekoval sprejem dodatnih ukrepov za odpravo slabosti na vsakem področju zase. Njihovo dosledno takojšnje izvajanje pa je nekoliko že razkropilo črne oblake, ki so se zgrinjali na Tiskarno. Tako beležijo tudi od 30 do 40 odstotkov višjo rast proizvodnje v zadnjih treh mesecih. Ključ do uspeha pa, po besedah direktorja Bruna Za-godeta, zagotavlja še večja odgovornost posameznikov v kolektivu za izpolnjevanje zadanih nalog.
Do konca leta in torej do načrtovanih ciljev sta še slaba dva meseca. Kaj malo časa za nadomestitev zamujenega. Vendar so kljub vsemu zaposleni v Rekovi Tiskarni optimisti. Trdijo namreč, da če bodo delali tako kot so po sprejetju dodatnih ukrepov za izboljšanje stanja, ni bojazni, da ne bi dosegli načrtovanega.	T. P.
V delovnih organizacijah Gorenja te dni zaključujejo javno razpravo o preobrazbi delovnih organizacij in poslovnega sistema Gorenje sklad no z določili /akona o podjetjih. Znano je, da so se v tem poslovnem sistemu odločili, da bodo v okviru aktivnosti prilagajanja določilom zakona o podjetjih v letošnjem letu uredili zlasti vprašanja v zvezi s kapitalskimi odnosi. Za uveljavitev drugih nalog, predvsem potrebnih vsebinskih sprememb v zvezi z organiziranostjo, poslovno strategijo in po-slovodenjem, pa bodo opravili v prihodnjem letu, pri čemer jim bodo v pomoč tudi ugotovitve in usmeritve projekta Internacionalizacije Gorenja.
Po razpravah je bila sprejeta odločitev, da se v Gorenju kapitalsko povežejo na osnovi trajnih kapitalskih deležev, pri tem pa zadržijo visoko stopnjo avtonomije. Korporacija Gorenja bo tako pristojna zlasti za razvojno tehnične zadeve. Gorenje bo najprej. upoštevaje načelo holdinga. delovalo kot družba z omejeno odgovornostjo, cilj pa je oblikovanje Gorenja kot delniške družbe. Korporacijo Gorenje bodo sestavljala proizvodna in skupna podjetja, ki bodo med seboj povezana prek trajnih kapitalskih povezav. Znotraj proizvodnih
podjetij pa bodo odlikovali skupne organizacijske enote gospodarjenja, tako imenovane profitne centre.
Nekatere poslovne funkcije na ravni korporacije Gorenje bi skupno opravljala Gorenje Com-merce in Gorenje Servis, ki pa bosta doživela vsebinsko in organizacijsko preoblikovanje skladno z razvojno politiko in strategijo korporacije. Ustanovili bodo kot skupno podjetje Družbeni standard, za potrebe opravljanja finančnih dejavnosti pa naj bi korporacija Gorenje ustanovila tudi skupno finančno podjetje.
ki naj bi opravljalo naloge razvojne banke Gorenja.
Po obravnavi ocene stanja in usmeritev za preobrazbo poslovnega sistema Gorenje in njegovih delovnih organizacij so bili v javni razpravi predlogi statuta družbenega podjetja (v Gorenju Gospodinjski aparati in Gorenju Notranja oprema tudi predloga samoupravnih sporazumov o spremembah organiziranja), pogodbe o ustanovitvi družbe z omejenim jamstvom, pogodbe o ustanovitvi koncema Gorenje in pravil koncema Gorenje. Delavski sveti te dni ocenjujejo javno razpravo in določajo predloge omenjenih aktov in sklepajo o razpisih referendumov za. sprejem statuta družbenega podjetja. Referendumi bodo v delovnih organizacijah Gorenja v sedežem v občinah Velenje in Mozirje v sredo, 22. novembra.
Dva dni zatem, v petek, 24. novembra, bodo delavski sveti verifi-
cirali izide referendumov, sprejemali pogoclOe o ustanovitvi koncema fiorenja in družb z omejeno odgovornostjo, imenovali pa bodo predstavnike v skupščino koncema Gorenje in v skupščine vseh podjetij, ki se kapitalsko povezujejo in preoblikujejo v družbe z omejeno odgovornostjo.
Ustanovna skupščina koncema Gorenje pa bo, kot je predvideno, v ponedeljek, 27. novembra. Na
njej naj bi, med drugim, sprejeli pravila koncema Gorenje, sprejeli pogodbe o ustanovitvi družb z omejeno odgovornostjo, imenovali poslovodstvo koncema Gorenje ter njegov upravni in nadzorni odbor. Predvidoma 5. decembra pa bodo ustanovne skupščine družbenikov, na katerih bodo sprejemali pogodbe o ustanovitvi koncema Gorenje in pravil koncema, pogodbe o ustanovitvi družb in statute družb ter imenovali nadzorne odbore.
Gorenje Procesna oprema
Vse več sodelovanja s tujimi partnerji
Gorenje Procesna oprema, ki združuje programe procesne elektronike, orodjarstva in strojegradnje, se uvršča med vodilne jugoslovanske proizvajalce tehnološke opreme. Pomembno je, da ta Go-renjeva tovarna nudi izvajalski inženiring (projektiranje, izdelavo, montažo in zagon) strojev in avtomatiziranih tehnoloških linij.
V okviru Gorenja Procesna oprema se področji procesne elektronike in strojegradnje funkcionalno dopolnjujeta in dograjujeta. Prevladujejo robotika ter avtomatizirane strege oziroma razni mikroračunalniki, primerni za avtomatizacijo različnih tehnoloških linij in procesov. Gorenje Procesna oprema pa nudi tudi različne stroje in naprave, nadalje stiskalnice, strežne naprave in manipulatorje, pa opremo za suhi del izoliranja s poliuretansko peno, avtomate za točkovno varjenje, izdeluje pa še namenske stroje po naročilu. Sicer pa tudi generalno popravljajo naprave, stroje in linije. S področja orodjarstva pa velja omeniti izdelavo orodij za preoblikovanje pločevine, predelavo pli-mernih materialov in orodja za stiskanje keramičnih ploščic. S področja sistemov za avtomatizacijo tehnoloških in proizvodnih procesov pa velja omeniti proizvodnjo računalniških sistemov za krmiljenje in nadzor teh procesov, krmilnih in nadzornih sistemov v energetiki, sinoptiko tehnoloških in proizvodnih procesov, prav tako pa tudi proizvodnjo regulacijskih sistemov.
Osrčje avtomatizacije, ki jo izvaja Gorenje Procesna oprema, so enobitni računalniki PLK 1000, dvoprocesni mikroračunalniški sistemi KUP 2000 in več mikrora-čunalniških sistemov KLAS IV. Končna upravljalna enota KUP 2000 M, na primer, je namenjena za avtomatizacijo naprav in manjših industrijskih procesov. KUP 2000 M je mogoče povezati v mreže, programiranje pa poteka s pomočjo osebnega računalnika, ki mu vgradimo ustrezni paket Fepro, Assembler ali Pascal. KLAS IV pa je namenjen za avtomatizacijo večjih industrijskih procesov in sistemov. Tudi
sistem KLAS IV je mogoče programirati z osebnim računalnikom, v katerega se vgradi eden od programskih paketov Fepro, Assembler oziroma Pascal. To so sicer najzahtevnejši procesni računalniški sistemi, vendar pa omogočajo svojevrstno približevanje njihove uporabnosti, saj jih lahko programfirajo vsi projektanti prejšnjih relejnih shem, kar omogoča programska oprema s programirano napravo Fepro. Pomembno je, da omogočajo sistemi računalniško povezavo na vseh ravneh, kompatibilni pa so v povezavi z osebnimi računalniki, tiskalniki in drugo računalniško periferijo. S poenotenimi mikroračunalniki in opremo pa predstavljajo podprt pristop k avtomatizaciji in kibernetskemu vodenju industrijskih in tehnoloških linij ter procesov.
V Gorenju Procesna oprema pa izdelujejo za testirne sisteme; sestavljajo jih posamezni moduli za preizkušanje raznih veličin, predpisanih s standardi. Merilni testirni sistemi so namenjeni za tipsko ali končno kontrolo varnostnih in kakovostnih karakteristik izdelkov na proizvodnih linijah ali na mestih za tipsko kontrolo.
Zapisati velja, da so bili prvi stroji za avtomatizacijo, ki so jih izdelali v Gorenju, krmiljeni s trdo ožičeno logiko, ki je ni bilo mogoče računalniško programirati. Prve linije z uporabo industrijske elektronike, ki so jih izdelali v Gorenju, so bile name-
njene za rezanje cevi, rezanje in oblikovanje kartonskega dna in linija poliuretana. Izkušnje pri uporabi trdo ožičene logike pa so bile osnova za razvoj, konstrukcijo, izdelavo in uporabo programibilnega enobitnega računalniškega sistema PLK 1000. Prvi tovrstni sistem je bil vgrajen v avtomatizacijo transporta ohišij te skrinje in njihovega polnjenja s poliuretansko peno, zatem pa na liniji izdelave plaščev kadi za pralne stroje.
Pridobljene izkušnje in nova znanja ter sodelovanje z znanstvenimi instituti Jožef Štefan in Mi-hajlo Pupin pa so omogočili razvoj šeststopenjskega robota GORO 100. Iz mikroračunalnika in robotskega krmilnika pa so razvili dvoprocesni mikroračunalniški sistem KUP 2000 in večmikrora-čunalniški sistem KLAS. Zanj so letos prejeli nagrado sklada Borisa Kidriča, j ■
Gorenje Procesna oprema je sposobna s sodobnimi sistemi avtomatizirati najzahtevnejše tehnološke linije s programibilni-mi osmi. Z njimi so letos izdelali programibilni stroj za merjenje površine furnirja z zapisom podatkov na črtno kodo, sicer pa strokovnjaki Gorenja Procesna oprema že razvijajo 32-bitni računalnik z operacijskim sistemom OS-9 za opremo robotskih in CNC strojev.
Razumljivo je, da si obnove in posodabljanje tehnoloških linij ter procesov v Gorenju ni mogoče zamisliti brez orodij, strojev.
naprav in računalniško avtomatiziranih linij, ki so jih razvili, konstruirali in izdelali v Gorenju Procesna oprema. Pridobljene izkušnje pri posodobitvah proizvodnje v Gorenju pa so utrle pot tej Gorenjevi tovarni tudi v druga okolja. Tako je Gorenje Procesna oprema avtomatizirala proizvodnjo korunda, karbida in agrokemije v Tovarni dušika Ruše, tehnologijo proizvodnje v Gorenju Bira, proizvodne linije v Savi Kranj, Rekord Beograd in Tigar Pirot, transport legur in kontrolo ingotov ter stroj za hladno vlečenje žice v Jeklarni II Železarne Jesenice itd. Mikroračunalniški sistemi pa so vgrajeni v avtomatizacijo klasirnice premoga Rudnika lignita Velenje in 60-tonskega silosa Luke Koper. Lastno znanje, razvoj in izkušnje pa Gorenje Procesna oprema vse bolj uveljavlja v tujini. V tej zvezi velja omeniti avtomatizacijo velike pekarne Zvezdnoj v Moskvi ter tovarne televizorjev v Kišinje-vu, s čimer so si utrli pot na trg Sovjetske zveze.
Ena od stalnic razvoja Gorenja Procesna oprema, kot zatrjuje Vlado Kukovič, član poslovodnega odbora te Gorenjeve tovarne, je intenzivno iskanje partnerjev, s katerimi bi lahko oplemenitili znanja delavcev Gorenja Procesna oprema in mu dali novo kakovost. Tako sodelujejo z Gorenjem Raziskave in razvoj, zlasti pa kaže omeniti sodelovanje z Institutom Jožef Štefan, Fakulteto za elektrotehniko in Strojno fakulteto v Ljubljani ter z mariborsko Univerzo. V zadnjem času vse tesneje sodelujejo tudi s tujimi partnerji, posebej še z ABB — Ase Brown Boveri, SA-ACKE ter z institutoma CNI-IKA in ENIMS iz Sovjetske zveze.
Omeniti kaže še, da je Gorenje Procesna oprema nosilec projekta GORO 201 — Razvoj in aplikacija robota za površinsko zaščito v okviru Zveznega komiteja za znanost in tehnologijo. Rezultat tega projekta bosta dva robot s pripravljeno dokumentacijo za maloserijsko proizvodnjo robotov za po-
vršinsko zaščito.
M)
Višje obresti
Najlepše darilo, ki ga je l jubljanska banka Velenje ob svetovnem dnevu varčevanja poklonila svojim varčevalcem, so gotovi) višje obrestne mere za avista sredstva — v pogled ne hranilne vloge, tekoči in žiro računi. Poleg Temeljne Koroške banke jih naša velenjska banka obrestuje v novembru najvišje v sistemu Ljubljanske banke in sicer v višini 36,5 odstotka (80 odstotkov R — prej 70 odstotkov).
Ljubljanska banka v tem času pripravlja tudi vse potrebno za odprtje prenovljene ekspoziture na Rudarski cesti. Računali so sicer, da jo bodo odprli že v teh dneh, vendar so se dela nekoliko zavlekla.
Tako banke na Rudarski cesti ne bodo odprli pred uradno otvoritvijo, ki bo, skupaj s prostori Službe družbenega knjigovodstva, ki je nosilka investicije, konec tega meseca, ob dnevu republike.	<m/>
Ze res, pa vseeno ...
Res je, da je naš denar vsak dan manj vreden, da njegova vrednost iz dneva v dan pada, vendar si takšnih stvari, kot jih nekateri počno z njim nc zasluži! Pa nočemo danes govoriti o tem, kje vse nekateri denar nosijo, zvit na tisoč in en način . . . Tokrat želimo povedati nekaj čisto drugega.
Oglejte si sliko na levi. Kaj pravite, koliko denarja je moral imeti ali pa ga še ima tale >pisec<, ki si je listek za v trgovino napisal kar na bankovec za 100 tisoč dinarjev, s tem, da je vrednost
tega denarja hotel povečati še za eno ničlo? Ga je k temu vodila stiska ali objestnost? Prej bi rekli, da drugo — I kg moke, I kg soli, I I olja in 3 divke je kupil ...
In 2. slika? Kultura, kje si? Res je, da za 100 dinarjev nc dobiš nikjer več prav ničesar. Vendar, tudi ta bankovec mnogi še spoštujemo, za to ne odobravamo takšnega objestništva kot vidite.
Nenazadnje — takšno početje je tudi kaznivo dejanje?!
B. Mugerle
K. 1 3538-! 3
Ne sledijo ekološkim zahtevam
Prejšnji teden, 2. oktobra, je Naš čas na prvi strani prinesel članek z naslovom »Sledijo ekološkim zahtevam«. Gre seveda za največjega onesnaževalca v Šaleški dolini in najpomembnejšega emitenta SOi v republiki, Termoelektrarne Šoštanj.
Bralcem Našega časa ponujam v presojo mojo trditev, ki nasprotuje v članku zastopanem in v naslovu poudarjenem mnenju. Termoelektrarne Šoštanj namreč po mojem trdnem prepričanju ne sledijo ekološkim zahtevam. In to ne katerimkoli zahtevam, ampak tistim, ki so si jih v sanacijskem programu postavile same, za svoje pa jih je vzela tudi Skupščina občine Velenje. Slednja je 26. oktobra objavila občas-nik »Skupčinski delegat«, ki kljub pomanjkljivim informacijam razkriva pravo resnico. Velenjski skupščinski delegati, ki so že 10. januarja letos ugotovili, da se sklepi »ne uresničujejo dovolj dosledno«, bodo »Pregled izvajanja nalog in aktivnosti ...« ponovno rešetali 9. in 10. novembra letos. In imeli bodo kaj rešetati, saj sam predlagatelj poročila ugotavlja, da naloge niso v celoti uresničene ali pa Skupščina o tem nima sprotnih podatkov!
Sprehodimo se na hitro po tej solzni dolini!
1.	Kljub zahtevi in odločitvi najvišjega občinskega organa, ki bi morala biti uresničena že decembra 1987 »ni poročil o načrtnem sprotnem rekultivira-nju rudniških ugreznin«.
2.	Krajinske zasnove ugrez-ninskega območja bi morale biti izdelane že decembra 1988.
3.	Kljiub odločitvi, da gradnja nadomestnih naselij ne sme biti stihiijska, se natančno to dogaja. IDo zapletov v nekate-
rih »nadomestnih« naseljih ni prišlo zaradi neumnih domačinov, ampak zaradi prepričanja nekaterih nameščencev RLV-ja, da je Šaleška dolina njihova absolutna lastnina.
4. Elaborat, ki bi ocenil posledice morebitnega zmanjševanja proizvodnje premoga, bi moral biti narejen do konca leta 1987. SOZD REK in Izvršni svet Skupščine občine Velenje ga do danes še nista naredila.
v- 5. SOZD REK bi moral Skupščini občine Velenje poročati o dokončanju in uresničitvi študije o odlaganju pepela v ugreznine in odkopane podzemne prostore že decembra 1987, a še do danes tega ni storil.
6.	Od oktobra 1987 in do začetka obratovanja čistilnih naprav bi morale TEŠ prilagajati proizvodnjo električne energije tako, da bi bila preprečena nadaljnja škoda v okolju oziroma da bi bile letne emisije SOj zmanjšane za 30 %. Za uresničitev te naloge je Skupščina občine Velenje TEŠ zapovedala do oktobra 1987 izdelati operativni program obratovanja po stopnjah onesnaženosti ozračja. Ni storjeno!
7.	Ekološki informacijski sistem TEŠ bi moral obratovati delno že koncem leta 1987, celovit sistem pa v letošnjem letu. Nič od zapovedanega ne obratuje! Prav tako kot ne obratuje premična merilna naprava, ki jo je prav tako zahtevala občinska skupščina.
8.	Do konca leta 1989 je Skupščina občine Velenje od TES zahtevala začetek obratovanja aditivne metode čiščenja dimnih plinov na I. in II. bloku. Torej bi danes (v letošnji kurilni sezoni) zadeva morala obratovati. Resnica pa je takale:
—	v TEŠ za »Skupščinski delegat« pravijo, da so sklenili pogodbo za izvedbo del le za blok 5, na katerem naj bi naprave začele obratovati baje v aprilu, na ostalih blokih pa do konca prihodnjega leta;
—	trditev je naravnost skregana z razpisom javnega natečaja, ki so ga v Uradnem listu SRS, dne 11. oktobra letos, objavile iste termoelektrarne, v njem pa dobesedno stoji, da je rok za dokončanje gradbenih, obrtniških in instalacijskih del pri gradnji objektov aditivnega odžveplevanja na blokih 1, 2, 3 in 4, 31. marec 1991!! Preprosto povedano, po mnenju TEŠ bodo naprave, zgrajene marca 1991 polno obratovale že konec leta 1990!
—	toda komedije z roki in javnimi razpisi s tem še ni konec: 26. oktobra letos je Naš čas objavil članek, v katerem stoji, da so TEŠ z DO ESO že julija podpisale pogodbo o izgradnji naprave za aditivno odžveplevanje za TE Šoštanj. Ali so bila dela torej oddana več kot tri mesece pred razpisom v Uradnem listu SRS?
Že uvodno korakanje (aditi-. vna metoda, ki lahko teoretično zagotovi približno 30 % manjše emisije SOi) h končnemu cilju je torej več kot cagavo in postlano z nenavadnimi okoliščinami. Ali po vsem tem še kdo resno verjame v 90% odžveplevanje dimnih plinov ob koncu leta 1992?
9. Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja bi moral do konca leta 1988 pripraviti konkretne sanacijske in operativne programe za prekomerno onesnažena območja. Jih je? Ali pa je morda šele 26. 7. 1989 zahteval od potencialnih onesnaževalcev »izvlečke iz njihovih sanacijskih programov z rokom dostave 90 dni«?
10.	Do konca leta 1987 bi morala »RLV in TEŠ predložiti pristojnim občinskim organom načrt zaščite naselij pred hrupom, prahom in drugimi vplivi proizvodnje električne energije in izkopa premoga«. Sta jih predložila? Ali vedo kaj o teh načrtih povedati npr. ljudje iz Pesja, Šoštanja, Škal?
11.	Občinska raziskovalna skupnost in REK financirata raziskovalno nalogo o zdravstvenem stanju prebivalcev naše občine. Rezultati bi morali biti po sklepu skupščine znani že koncem leta 1987. Jih poznate?
Na kratko in upam da pregledno, sem za vas, bralci Našega časa, preletel nekatera dejstva, ki so sicer dostopna v javno objavljenih dokumentih. Vsa več kot očitno kažejo, da sklepov, obljub in odločitev najvišjega in najpomembnejšega občinskega oblastnega organa nekdo ne jemlje resno. Organa, ki je s posredovanjem delegatov v vašem imenu odločil tako, kot je odločil. Predlagam vam, da sami razsodite, kdo vas vleče za nos. In da potem storite, kar se bo vam zdelo najbolj modro.
Jaz vse skupaj štejem že za tragedijo. Zdi se mi, da bi bila malo manjša, če bi odgovorni v TEŠ korektno seznanili požve-plano javnost s težavami, ki jih imajo pri uresničevanju lastnih zamisli ekološke sanacije tega grozljivega stroja za uničevanje življenja. S težavami, ki so trenutno in verjetno še vedno locirane predvsem v republiškem središču in njegovih podsredi-ščih. Kljub temu, da javnost razlogov verjetno ne bi sprejela, bi jih vsaj razumela. In morebitni srd se ne bi zlil samo po njih.
V ANE GOŠNIK
Nespoštovanje dogovorov
Po razpravi o energiji, ekologiji in varčevanju, ki jo je organizirala Socialistična zveza delovnega ljudstva v prvi polovici 1987. leta je Skupščina občine sprejela triindvajset stališč in sklepov za izboljšanje ekološkega stanja v naši dolini. 10. novembra istega leta je skupščina sprejela še operativni program izvedbe sklepov skupščine ter nosilce nalog in roke za izvedbe. Deset sklepov bi moralo biti realiziranih še isto leto, šest sklepov pa v letu 1988. Ostali sklepi pa so stalne ali periodične naloge.
Sedaj po dveh letih so delegati Skupščine dobili v gradivu popolnoma enako besedilo, kot pregled izvajanja nalog in aktivnosti sprejetih ob obravnavi vpli-
va proizvodnje premoga in električne energije na razvoj občine Velenje. (Izpuščena je le točka c/1, ki pravi, da v TEŠ ni potrebno dovažati premoga iz drugih rudnikov — ker je že realizirana).
Ali to pomeni, da niti tiste naloge, ki bi morale biti realizirane do konca leta 1987, še do danes niso? Te naloge so v večini primerov elaborati, načrti, študije, izdelave sanacijskih programov, priprave predlogov, poročila itd. Ali to pomeni, da dve leti še vedno zbiramo »papirje« o tem, kako bi sanirali našo propadajočo dolino? Kakšne sankcije lahko Skupščina izvede nad tistimi, ki niso opravili svojih zadolžitev v postavljenih rokih? Samo
prosi in roti in trka na njihovo vest?
Ob vsakoletnih resolucijah, ki jih je skupščina sprejemala v začetku vsakega leta, pa so delegati prejemali osnutke načrtov izvajanja nalog s področja varstva okolja, ki jih je pripravljal referent za varstvo okolja pri Komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja. Ti osnutki vsebujejo veliko več kot samo zbiranje »papirja«. Če bi se naloge teh načrtov realizirale v postavljenih oziroma načrtovanih rokih, bi naša dolina že ustavila svoje propadanje. Kdo je kriv, da se niso operacionalizirali?
Ker slutimo krivca, predlagamo reorganizacijo KPGVO in si-
cer tako, da postane odsek za varstvo okolja, sedaj v okviru KPGVO, samostojen organ, podrejen samo skupščini oziroma IS. Za oblikovanje takega samostojnega organa za varstvo okolja je bila postavljena zahteva že v protestnem shodu pred dvema letoma.
OBVESTILO: Prosimo vse člane Šaleškega ekološkega društva, da poravnajo članarino. Uradne ure so v ponedeljkih od 18.30 do 19.30 v prostorih Kinološkega društva v stavbi trgovine STANDARD.
Šaleško ekološko društvo!
Občinska zdravstvena skupnost Velenje
Valorizacija participacije
Po podiatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko je znašala rast osebnih dohovkov v SR Sloveniji v mesecu avg. 35,8; odstotkov. Z navedenim odstotkom se valorizirajo zneski participacij in druih dopolačil, kot določa Samouipravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva. Novi zneski se uporabljajo od 1. 11. 1989 nekaj i najpomembnejših pa navajamo:
v din
1.	za prvi kurativni pregled v enotah osnovne zdravstvene dejavnosti (brez
zobozdravstva	37.900
2.	za poncovni pregled pri zdravniku v osnovni zdravstveni dejavnosti, vendar za največ
3 pregleede, ki sledijo prvemu	19.000
3.	za obislk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih
svojcev f	93.000
4.	za obiskk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih
svojcev i v času od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj	185.600
5.	za vsak; prvi pregled v specialistično-ambulantni dejavnosti (ki vključuje tudi spcialisktično zdraviliško dejavnost) z napotnico zdravnika ali brez nje, če le-ta ni
predpissana	73.900
6.	za prvi i obisk pri zobozdravniku v nočnem času	43.700
7.	slikanjee zob, navadni posnetek	15.100
8.	zalivka i na eni ploskvi	34.200
9.	totalna j zobna proteza	791.800
10.	čiščenje e zobnega kamna	4.100
11.	umetna i prekinitev nosečnosti, ki ni medicinsko indicirana	193.200
12.	reševalnni prevoz pri nujni medicinski pomoči	53.700
13.	neurgenntni prevoz z reševalnimi avtomobili 80% polne cene, vendar največ	274.700
14.	za očalala	93.000
15.	za kontataktna stekla	347.400
16.	oskrbni ii dan v bolnišnici ali zdravilišču pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni	55.100
17.	oskrbni ii dan v bolnišnici ali zdravilišču pri večkratni hospitalizciji vendar največ za
60 dni v v koledarskem letu	80.800
Problematika posebnih odpadkov
Priprave na
regijsko
konferenco
Problematika odlaganja posebnih odpadkov je seveda vsakodnevna in vse bolj pereča tema, ki se je tudi v Zgornji Savinjski dolini ne morejo in nočejo izogniti. Še zlasti v tem trenutku ne, ko je znova aktualno vprašanje odlagališča nizko in srednje radioaktivnih snovi, po zadnjih dogodkih v občinah Krško in Brežice še posebej. Posebne komisije različnih organizacij so v mozirski občini združili v enotno komisijo pri izvršnem svetu skupščine občine, ki bo skupaj z društvom za varstvo okolja Zgornja Savinjska dolina skrbela za to področje. Prav v teh dneh se pospešeno pripravljajo na regijsko problemsko konferenco o ravnanju s posebnimi odpadki, ki bo 21. novembra v Žalcu.
J. P.
30 let daljinskega ogrevanja v Velenju
20. septembra 1959 smo slovesno otvorili novozgrajeno središče Velenja na današnjem Titovem trgu. Takrat je dokončno prevladala zamisel sodobnega mesta s svetlimi stanovanji in urejenimi komunalnimi razmerami. Zato ni čudno, da je v tej zamisli našla mesto tudi ideja o daljinski oskrbi vseh stanovanj s toplotno energijo iz centralnega oskrbovalnega sistema.
Leto 1959 je zato tudi rojstno leto naše dejavnosti. V ta namen se je leta 1958 pričela predelava Termoelektrarne Velenje (TEV) za proizvodnjo toplotne energije in izgradnja osnovne toplovodne mreže do bodočega centra mesta. Del naprav (en agregat) TE Velenje, ki je imela moč 7 MW električne energije, je bil z ustreznim dograjevanjem prirejen za kombinirano pridobivanje električne in toplotne energije.
Osnovna toplovodna mreža od TE Velenje do bodočega centra mesta je bila zgrajena v tricev-nem sistemu.
V	letu 1959 je bilo zgrajenih in priključenih prvih osem toplotnih postaj v stanovanjskih blokih in poslovni zgradbi Rudnika lignita Velenje s skupno priključno močjo 3,72 MW, preko katerih se je 29. 11. 1959 pričela oskrba s toplotno energijo.
V	letu 1960 je bil s posebnim parovodom povezan tudi Novi jašek Rudnika lignita Velenje, za pripravo tople vode za kopanje rudarjev ter ogrevanje kopalnic in ostalih poslovnih in proizvodnih prostorov.
Vzporedno z rastjo rudarjenja je rasel tudi center mesta in z njim potrebe po toplotni energiji, tako da so bile zmogljivosti TE Velenje ob koncu leta 1964 že izkoriščene.
Investicija v EKK Velenje, od koder je bila predvidena bodoča oskrba Velenja s toplotno energijo, ni bila realizirana, zato je bila opravljena nadaljnja rekonstrukcija TE Velenje.
V	predajno toplotno postajo sta bila v letu 1967 vgrajena še dva protitočna izmenjevalnika toplote, tako da je bila skupna moč predajne postaje povečana na 25,5 MW, kar je zadostovalo za kritje potreb do leta 1970.
Zaradi iztrošenosti kotlovskih naprav, ki so bile stare že nad 40 let, vlaganja v večje rekonstrukcije niso bila več ekonomsko upravičena, zato se je leta 1968 pričela načrtovati priključitev zgrajenega mestnega toplovodnega sistema v TE Šoštanj.
V	okviru izgradnje III. faze TE Šoštanj je bila do konca leta 1971 zgrajena prva predajna toplotna postaja moči 64 MW toplotne energije za pripravo vroče vode, magistralni vročevod, dolžine 4,5 km do Velenja ter centralna energetska postaja I v Velenju moči 42 MW za transformacijo temperature in tlaka za potrebe tricevnega mestnega oskrbovalnega sistema.
Sistem je začel obratovati v kurilni sezoni 1971/72, s tem pa je popolnoma prenehala obratovati iztrošena TE Velenje. Na magistralni vročevod so se preko lastnih toplotnih podpostaj z indi-rektnim sistemom priključili: tovarna EFE, Novi jašek, RL Velenje in TGO Gorenje, ki so opustili parno ogrevanje.
V	letu 1970 je izgradnja stanovanj močno zaživela in so potrebe po toplotni energiji skokovito naraščale. V letu 1974 sta bila predajna postaja v TE Šoštanj in magistralni vročevod že polno obremenjena.
Nujno je bilo zato povečati proizvodne zmogljivosti TEŠ, centralno energetsko postajo v Velenju in prenosne kapacitete na relaciji TEŠ-CEP.
Zato je bila do konca leta 1976 rekonstruirana predajna toplotna postaja TEŠ I na moč 75 MW in zgrajen nov magistralni vročevod 2 x 450 mm dolžine 5,4 km do Centralne energetske postaje, do leta 1979 pa zgrajena še toplotna postaja 2 v TES moči 81,5 MWin drugi del centralne energetske postaje v Velenju, ki je vključeval tudi sistem za daljinsko kontrolo, regulacijo in upravljanje toplovodnega oskrbovalnega sistema tipa DELTA 1000.
Vzporedno z rastjo porabe, je naraščalo tudi število delavcev Toplovoda, zato je bila leta 1981 nadgrajena Centralna energetska postaja.
Zaradi poškodb na področju deponije premogov TEŠ in deloma zaradi amortiziranosti je bil leta 1985 iz obratovanja izločen magistralni vročevod 2 x 250 mm. V istem letu pa smo pričeli izgradnjo nadomestnega 2 x 350 mm vročevoda.
Širitev ogrevalnega sistema v obrobne krajevne skupnosti je
pogojevala izgradnja vročevoda Salek II in rekonstrukcija črpališča CEP. Obe naložbi sta bili realizirani do leta 1986.
V	letu 1988 je bila v TEŠ z dodatno povezavo toplotne postaje 2 z blokom 4 izboljšana obratovalna pripravljenost.
V	okviru dejavnosti servisiranja in umerjanja števcev toplotne energije pa se je v istem obdobju pričela modernizacija merilne proge.
Dejavnost daljinske oskrbe Velenja s toplotno energijo se je začela v okviru elektrostrojne službe Rudnika lignita Velenje, ki je bil v začetnem obdobju tudi osnovni nosilec razvoja toplifi-kacije Šaleške doline.
Skladno z intenzivno industrializacijo in urbanizacijo Velenja se je razvijala tudi dejavnost za daljinsko oskrbo s toplotno energijo. Tako se je leta 1958 do 1970 priključna moč potrošnikov toplotne energije povečala od. 3,7 MW na 45,4 MW, letna poraba toplotne energije od 12.800 MWh na 114.000 MWh, toplovodna oskrbovalna mreža od 5 km na 20 km in število toplotnih postaj od 8 na 56.
Očitno je bilo, da daljinska oskrba Velenja s toplotno energijo že daleč presega meje in obveznosti Rudnika lignita Velenje, zato je bila z odločitvijo ustanoviteljev, Rudnika lignita Velenje, TGO Gorenja, TE Šoštanj in Sob Velenje, 1. 1. 1973 ustanovljeno Podjetje za distribucijo toplote Toplovod Velenje.
Mlad in ambiciozen kolektiv, ki je ob ustanovitvi štel vsega le 13 delavcev, se je dobro zavedal, da mu je poverjena dejavnost posebnega družbenega pomena in da mu bodo ustanovitelji pomagali samo shoditi, breme nadaljnjega razvoja pa bo moral nositi sam.
V	kratkem času se je kolektiv Toplovoda ustrezno organiziral, kadrovsko in strokovno okrepil ter si zagotovil ustrezen družbenoekonomski položaj. Iz prejšnje zaprtosti se je odprl v jugoslovanski prostor in pričel z intenzivno izmenjavo izkušenj s podobnimi delovnimi organizacijami.
Z družbenim planom razvoja občine Velenje v obdobju 1972—1980 je bilo podjetje TOPLOVOD glavni nosilec razvoja toplovodnega oskrbovalnega sistema.
Na pobudo uporabnikov in celotne skupnosti se je leta 1982 DO Toplovod združila skupaj z DO KOC in DO DOM, kot TOZD v DO za komunalno in stanovanjsko oskrbo VE-KOS, v okviru katere posluje še danes.
Kazalci gospodarjenja sicer niso tako spodbudni, kot so bili v začetnem obdobju, kajti nova organiziranost in družbeno gospodarska kriza tudi tej dejavnosti nista prizanesli. Čeprav na razvojnem področju ugotavljamo rahlo stagnacijo, pa smo delavci Toplotne oskrbe vseeno zagotavljali uporabnikom dokaj zanesljivo oskrbo s toplotno energijo.
Ob koncu leta 1988 je bilo s toplotno energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne tople vode oskrbljenih preko 7500 stanovanj družbeno stanovanjskega fonda, preko 2000 individualnih hiš in večji del industrijskih porabnikov.
Za kritje celotnih potreb smo v letu 1988 potrebovali že 430.000 MVVh toplotne energije. Glede na dejstvo, da je preko toplovodnega oskrbovalnega sistema oskrbovano preko 90 % prebivalstva Šaleške doline pa pridobiva daljinska oskrba s toplotno energijo zlasti v zadnjem času tudi izreden ekološki pomen. Nedvomno je namreč, da je zaradi oskrbe porabnikov s toplotno energijo iz vročevodnega omrežja emisija SOi bistveno nižja, kot bi sicer bila v ekološko tako že precej obremenjeni Šaleški dolini. Tega bi se morali občini zavedati v večji meri in ne dopustiti stagnacijo dejavnosti, ki je postala za Šaleško dolino izjemnega pomena.
Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozir/e
NOVICE
Cena lOOC Jdin
Dvajset let »Savinjskih novic«
Glasilo vseh in vsakogar
V ponedeljek, 6. novembra, je minilo natanko 20 let izzida prve številke »Savinjskih novic«, najprej glasila skupščine občine Mozirje, Glina Nazarje in Zgornjesa-vinjske kmetijske zadruge, kasneje glasila skupščine in delovnih organizacij občine Mozirje, danes pa glasila socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje. Gotovo uradni naziv ni najpomembnejši, več je vredno resnično spoznanje, da so ljudje vzeli Savinjske novice za svoje, da jih vsak mesec nestrpno čakajo in jih predvsem preberejo, od prve do zadnje strani.
Ob rojstvu Savinjskih novic je njihov prvi urednik, žal že pokojni, Hubert Herček v uvodniku zapisal, da so se v mozirski občini za izdajanje svojega glasila odločili predvsem zaradi praznega prostora na področju informiranja.
Prvi razlog je bilo majhno število dnevnih in ostalih časopisov, saj je bilo tudi osrednjih dnevnikov v občini največ 400 (stanje tudi danes ni bistveno boljše), drugi razlog pa je bil, da osrednji slovenski časopisi o Zgornji Savinjski dolini skorajda niso poročali, in tako je še danes.
Potreba po obveščanju je bila, in je še, zares velika.
Res je, da so se Savinjske novice v svoji dvajsetletni zgodovini spreminjale oblikovno in vsebinsko, res pa je tudi, da so bile vedno namenjene preprostemu človeku in bile v takem jeziku tudi pisane. Zelo veliko prostora je bilo vedno namenjenega poročanju o delu, uspehih in težavah vseh prebivalcev, najrazličnejših organizacij, društev in podobno. Je že tako, da si vsakdo, kjerkoli že deluje, želi neke vrste potrditve, to pa je gotovotudi zapis v
Stanovanjsko obrtna cona Paka
Bodoči krajani deležni velike pomoči HgšH
■ Krajevna skupnost Paka je lani sprejela zazidalni načrt za stano-vanjsko-obrtno cono pod Trebeli-škim, na levi strani ceste v smeri od Titovega Velenja proti Slovenj gradcu. Na voljo je bilo devet parcel, na katerih so morali zainteresirani obvezno zgraditi stanovanjsko hišo s potrebnimi prostori za opravljanje zasebne obrti. Danes je tod že videti v grobem dokončane hiše.
Že od samega začetka, ko so se v krajevni skupnosti Paka odločili, da bo na tem kraju sta-novanjsko-obrtna cona, je vodstvo KS Paka veliko pomagalo bodočim lastnikom, da bi lahko kar najhitreje pričeli z gradnjo. Tudi nekaj krajanov jim je z delom priskočilo na pomoč, je povedal tajnik gradbenega odbora Jože Angeli in nadaljeval: »Sami smo odkupili zemljo od lastnikov. Zavod za urbanizem Velenje nam je, sicer z zakasnitvijo, izdelal zazidalni načrt. Sodeloval je tudi Projektivni biro. Oddelek za gospodarstvo, planiranje in varstvo okolja je pripravil vsa potrebna dovoljenja in dokumentacijo, vse do gradbenega dovoljenja. Za vse to sta si najbolj prizadevala Jože Mraz in Tatjana Šmid in se obema lepo zahvaljujemo. Vso komunalno ureditev, napeljavo vodovoda, telefona in elektro kabla za visoko napetost smo financirali sami, prav tako smo sofinancirali izgradnjo trafo postaje. Uredili smo si tudi zasilno dovozno cesto, za ostalo pa nam je razumljivo zmanjkalo denarja. Zato smo skupaj s krajevno skupnostjo Paka poslali Vegradovi poslovni enoti prošnjo za ureditev ceste v stanovanjsko-obrtni coni. Cesto naj bi usposobili do asfaltiranja. Moram reči, da je Vegrad — PE Vemont že doslej veliko pomagal pri razvoju in napredku KS Paka. Ena takšnih del je bila izgradnja avtobusnega postajališča ob stanovanjsko-obrtni coni, ki jo je Vemont sofinanciral. To postajališče ni velikega pomena le za krajevno skupnost, je tudi za nas obrtnike in navsezadnje tudi za delavce Vemonta. Naj povem še to. Vsi, ki smo se odločili, da bomo zidali na tem prostoru, pa
Jože Angeli: »Hvaležni smo vsem, ki nam pomagajo«
upravičeno pričakujemo tudi pomoč od sisov. Gre za izgradnjo kanalizacije za fekalije, dokončno finalizacijo ceste, cestno razsvetljavo in še kaj,« je med drugim dejal Jože Angeli.
Vegrad ima v krajevni skupnosti Paka dve poslovni enoti in sicer Mehanizacijo in Vemont, zato obe enoti tudi pomagata pri napredku tega kraja, seveda po svojih zmožnostih. S to pomočjo navsezadnje pomagata tudi svojim delavcem in jim omogočata koriščenje nekaterih pridobitev Pake.
Vodja obrata betonske galanterije in sejanih agregatov PE Vemont Alojz Henčič nam je ob tej priložnosti povedal: »Na začetku leta so krajani Pake skupaj z vodstvom KS in predstavniki družbeno-političnih organizacij občine Velenje izrazili željo, da bi v bližini stanovanjsko-obrtne cone in GlP-a Vegrad zgradili avtobusno postajališče. Napisali so prošnjo in navedli kakšno pomoč bi potrebovali. Ker smo tudi mi del te krajevne skupnosti, smo prošnji ugodili, čeprav tudi nam sedanje gospodarsko stanje ni naklonjeno. S krajevno skupnostjo smo se dogovorili, da bomo poiskali izvajalca del, material pa prispevali mi. Delo na postajališču je potekalo hitro in uspešno. Materialna vrednost prispevka Vemonta je bila vredna 80 milijonov dinarjev. Naše pomoči ne omejujemo le na krajevno skupnost v kateri imamo
javnih občilih. Novice so bile vseskozi mesečnik, bralci pa še danes trdijo, da jih komaj pričakajo. Savinjske novice prihajajo v sleherno gospodinjstvo, v vsako hišo, in pri tem velja poudariti zgledno sodelovanje s PTT. Dobivajo jih vsi vojaki iz mozirske občine, vsi, ki delajo in živijo drugod, če seveda pošljejo svoj naslov, naročniki so tudi v Združenih državah Amerike, Zvezni republiki Nemčiiji, Franciji, Monacu, Italiji, Avstriji in drugod. Po svetu si jih želijo ljudje, ki so se iz Zgornje Savinjske doline izselili, pa jih še danes močno zanima kaj se dogaja v njihovem rodnem okolju.
Značilno za Novice je tudi, da vsa leta objavljajo izvirne dokumente in pričevanja o bogatem zgodovinskem in kulturnem izročilu doline, tudi izvirna leposlovna dela domačih ljudi, ki sicer ne bi našla poti do velikih založb. Nenehna je torej skrb za ohranjanja naravne, kulturne in zgodovinske dediščine in obenem velik prispevek k dvigu kulturne zavesti in njene ravni.
Kot vsi časopisi se tudi Savinjske novice v zadnjem času sooča-
jo z vse težjimi razmerami in pogoji nadaljnjega izhajanja. Marsikdaj se že postavlja vprašanje njihovega obstanka, vendar so se v svoji 20-letni zgodovini tako zakoreninile med prebivalce, da bi bilo kakršnokoli poseganje v njihov obstoj neprecenljiva škoda. Na vso srečo so delovni kolektivi še naprej pripravljeni pomagati, zato je bojazen nemara odveč. Obletnico bodo Novice proslavile skromno. Naslednja, sicer redna številka, bo izšla v povečanem obsegu, v njej bodo prikazali glavna obdobja razvoja Savinjskih novic s pričevanjem ljudi o pomenu Novic, manjša slovesnost bo 24. novembra, na katero bodo povabili nekdanje urednike in člane uredniških odborov, izdajateljskih svetov in druge, v galeriji mozirskega kulturnega doma pa bodo pripravili razstavo, s katero želijo prikazati dvajsetletno zgodovino, obenem pa, zlasti za mlade, celovit prikaz nastajanja časopisa. Najlepše želje torej Savinjskim novicam na njihovi poti v tretje desetletje.
J.P.
Vandalizem
WWVWWWVWWUlM)<HMWWraWVyVWWW
Zanimanje za kinološko dejavnost
Septembra so člani kinološkega društva Mozirje na prostoru ob Savinji v Varpoljah namenu izročili sodobno urejen vadbeni prostor. Na njem vsak dan pridno vadijo s svojimi štirinožnimi prijatelji, v svoje vrste pa seveda želijo vključiti čim več novih članov. Na vso srečo je zanimanja za to dejavnost v Zgornji Savinjski dolini dovolj. Dokaz tega je tečaj za pse v starosti od treh do dvanajstih mesecev, mala šola torej, s katero so pričeli prejšnjo nedeljo. Da je zanimanja res dovolj, pt+ča tudi posnetek.	(j. p.)
Alojz Henčič: »Tudi mi bomo po svojih zmožnostih pomagali pri napredku krajevne skupnosti«
poslovne enote, prošnjam za pomoč prisluhnemo tudi obmejni KS Konovo, oziroma povsod tam, kjer prebivajo naši delavci. Zavedamo se namreč, da vse kar se novega naredi v KS koristi tudi našim delavcem, kot naprimer avtobusno postajališče v Paki.
Obvezali smo se tudi, da bomo prispevali material za grobo ureditev ceste v stanovanjsko-obrtni coni v Paki. Vsi skupaj, zlasti pa krajani Pake, si želimo, da bi v tem kraju dobili tudi javno telefonsko govorilnico, ki bi bila glede na oddaljenost Titovega Velenja nujno potrebna,« je svoja razmišljanja sklenil Alojz Henčič.	B. Mugerle
■mm gm
Tudi kmetje onesnažujejo okolje
Maja kaže kjer so nepridipravi « njena »stara mama in tati«.
»Počivajte v miru«, »Tihi do so stavki in besede, katere naj šteje najdemo napisane na sp skih obeležjih naših prednikov ma tistih katerim se je do zakoi rave iztekel čas. Tudi Šentilj in leg farne cerkve sv. Ilija prostoi že veliko desetletij zadnji dom valcev te doline. Vse, do pred kim se je to mesto upravičeno i valo »Kraj večnega počitka in i Nekaj dni pred dnevom mrtv vseh svetih kakor se je ta dan imenoval se je na tem mestu za ga počitka oziroma na pokop dogodili nekaj kar je pri tuka krajanih oziroma lastnikih g vzbudilo precej osuplosti, ogoi in hude krvi. Zakaj namreč gn so kot že rečeno nekaj dni prec vom mrtvih prišli svojci na po lišče z namenom, da uredijo p so na veliko začudenje opazi

I
I
I
služ
Med onesnaževalci našega okolja so tudi kmetje, ki jim je velikokrat malo mar, kjer in kako zalivajo kmetijske površine z gnojnico. Kar spomnimo se, kako so morali škalski gasilci zagotavljati zdravo pitno vodo svojim krajanom, zato ker si je pač eden od kmetov privoščil in žalil svoje površine nad studencem z gnojnico, ki je seVeda pritekla tudi v zajetje.
Vse pogostejša pa so tudi neprimerna zakopavanja poginulih živali. Kmetom se očitno ne ljubi, ali pa se jim ne zdi potrebno, da bi jih prekrili z zemljo. Zelo radi izkoristijo razpoke na ugrezninskem območju v Škalah, kamor odvržejo žival in jo le površno prekrijejo. Najbrž ni treba posebej poudarjati, kakšen smrad se potem širi daleč na okoli in da so seveda mogoče tudi raznorazne okužbe.
Takšno ravnanje kmetov je seveda nesprejemljivo, treba bi ga bilo kaznovati. Res pa je tudi, da v občini Velenje nimamo ustreznih služb, ki bi razreševale tovrstno problematiko.	L. O.

KERAMIČNE PLOSCICE MORAJO BITI LEPO IN TRAJNO POLOŽENE
nivedur
VODOODPORNO LEPILO ZA KERAMIČNE PLOŠČICE
'///NIVEDUR odlikujeta preprosta priprava in nanašanje.T^™^™ Če želite dodatna pojasnila, izpolnite •'-"Ur Nanašamo ga na izravnalne mase, ki jih tudi izdeluje	kupon in ga pošljite na naslov:
'CINKARNA CELJE.	j ■■ CINKARNA CELJE, 63000 CELJE,
S^^dieamOZaleplienie:	! II SSlacije in svetovanje
- na notranje fasade	j II ime in priimek..............
— v plavalnih bazenih	1
organizacija ...............
Z NIVEDURJEM boste ploščice in druge obloge zagotovo I ■ i lepo in trajno položili.	|_	_naslov^ —— • •_•	•_• •_• M
Stanovanjsko-obrtna cona r Paki dobiva svojo podobo
itvina?
i kije obkrožaI mesto kje počivata
ij na dveh manjka okvir na-a, ki je narejen iz marmorna-, ki niso preveč trdno pritrje-lo pa zato, da se pri ponovnem ranju groba ne bi poškodovale, do, veijetno ni bil sam, je te rje odtrgal od betonskih teme-in z njimi izginil neznano kam. ce pa s tem spravil v neprijeten žan. Nemogoče je bilo v tako em času kupiti druge, a povrnitev precejšnjih material-stroškov nihče ne računa. Tudi na moralno zavest tistih, ki so janje zagrešili bi bilo jalovo de-ovek, ki pade tako globoko, da mrtvim, ki se ne morejo braniti »ma, da na tak nizkoten način njihovo zadnje počivališče, tno nima svoje osebne časti in i. Zanj velja tiisti kruti, a naža-čen pregovor, ki pravi, da je slabši od živaili. vf. Hrusti
Srečanje
Pričakal nas je tam, kjer od upokojitve dalje, sploh pa v zadnjih nekaj letih, prebije največ časa — v delavnici. Svojo jesen življenja si namreč Martin Zagoričnik iz Florjana pri Šoštanju krajšal s popravilom starih ur, diatoničnih harmonik. V zadnjem času pasfe je lotil izdelave povsem nove frajto-narice. »To dodelujem in »šti-mam« takrat, ko drugega dela ni. No, pa saj mi slednjega tako ali tako nikoli ne manjka. Vedno mi kdo kaj prinese. Ni pa malo takšnih, ki bi tisto, kar prinesejo v »obdelavo« radi že kar s sabo odnesli. Stranke so zahtevne, ni kaj,« pravi Martin in se prešerno nasmehne. 3
Pošteno bi se zmotili, če bi mislili, da je sogovornik eden tistih upokojencev, ki bo o prostem času rekel kako drugače kot večina. Po nekaj letih opravljanja pomožnih zidarskih del, za stroji v šoštanjski tovarni usnja in po 36 letih naporov v Lesni v Šoštanju ga seveda nima. Nasprotno. Celo manj kot pred upokojitvijo.
Izjeme potrjujejo pravilo.In Martin je ena od izjem vsaj pri popravilu frajtonaric in starih ur. »Nobenih ustreznih šol nimam. Le z dobro voljo in zvrhano mero radovednosti sem se naučil obojnega. Oči sem imel na pravem mestu in dobro sem si
Pokvarjena frajtonarica v Martinovih rokah
zapolnil vse, kar mi je možakar, ki se je ukvarjal s to stvarjo, pokazal in povedal. Pa kar gre.«
In presneto dobro mu gre pri poslu že nekaj let. Prava malenkost je za Martina popravilo tipk na harmoniki. Malo več muke, natančnosti pa zahteva popravilo njene notranjosti. »Najbolj muhasto jih je »ušti-mat«. Da vsako pero zapoje tako kot mora, o ja ... Še največkrat jih »ugliham« s harmonijem,« prida.
Ce je delo zahtevno, Martin ni zahteven pri plačilu za opravljeno storitev. Kolikor kdo da. Za zavojček cigaret, dva. Tu in tam pa mu poleg tega kdo primakne še »trinkelt«. »Vse sorte ljudi imaš«, komentira.
Pri Zagoričnikovih je tudi sicer vedno veselo. Hči igra na harmonij, Martinov vnuk kar mu daš v roke, on sam pa seveda razteguje harmoniko. Pred leti je večkrat raztegnil meh na raznih družabnih srečanjih, porokah. Sedaj je to opustil. Piti ne sme, najbolje se naje še do-
ma, ... Tako kot tu bo počasi izpregel še pri delu v raznih organih, komisijah v krajevni skupnosti Skorno—Florjan, v katerih mu nalog vrsto let ni manjkalo.
Tako kot je lepa, po njegovih besedah preveč lepa, tale jesen, je lepa tudi njegova jesen. V življenju mu ni bilo nikoli kaj prida, vse do upokojitve. Bil je borec Tomšičeve brigade, okusil vse strahote nemškega taborišča. »Sedaj mi je pa res dobro. Konec koncev si človek po 40 letih dela to tudi zasluži, mar ne. Ne smem se pritoževati. Sosedi so»fejst«, za kraj, v katerem živim že toliko let, pa pravim, da je najlepši in najboljši. Tudi zdravje mi zaenkrat še služi, čeprav bom v prohodnjih dneh napolnil 74 let«. Nad dinarjem, ki ni nič vreden, se še največkrat ujezi.
Le zdravja, zdravja pri hiši si želi Martin v prihodnje. Če bo tega, bo lepih dni kot tole jesen v njegovem življenju še kar nekaj.
T. P.
Le še spomin
Odnosi med ljudmi so kljub vse večjim težavam v življenju — vse slabši. Škoda, bi dejali, saj bi pričakovali, da bomo le z roko v roki prebrodili težave.
Zato je primer v naši vsakodnevni praksi, da na bencinskem servisu, neobvezno seveda, očisti šipe na avtomobilu, prava senzacija. Dogaja se v Šoštanju in o tem smo se prepričali. Povsem slučajno. Milka Podvin-šek iz Gaberk je z nasmehom pristopila in očedila ve-trobransko šipo službenega vozila, natočen bencin je zaračunala šele nazadnje. »Nič ni težko, zamudim se le kakšno minutko« ... Človek kar pozabi na nove in nove podražitve bencina, če se mu nasmehne »sreča te vrste«.
Vzorčasta Šaleška cesta
Da se marljivi vzdrževalci cest v naši občini (z izjemami, ki jih visoko cenimo!) spravijo barvati cestišča tik pred zimo, je tako že vsem znano. Po planu pač, saj se kvadratura fakturira po realizaciji in lepo porazdeli po celem obračunskem obdobju. Če zima označbe pobere menda nikogar ne zanima.
Sila zanimiv vzorec je te dni narisala beločrtna ekipa, sodimo da po nalogu Cestnega podjetja Celje, na Šaleški cesti, od skakalnice do tunela. Cesto je obeležila s pravimi vinjetami, kitami ali ornamenti. Voznik skoraj ne ve po kateri krivini bi sledil cestišču.
No, šalo na stran, za takšen zmazek smo krivi tudi prenapeti vozniki, ki ne upoštevamo »kegljev« in dejstva, da se barva počasi suši. Levji delež odgovornosti pa bi le naj prevzeli cestarji, saj preslabo zavarujejo sveže pleskane talne obeležbe. Kaj, če bi jih zdaj odstranili na svoje stroške, mislimo na odvečne freske, ki ne sodijo na cestišče? Bi zaleglo za v prihodnje? Ali pa bomo počakali na zimo, ki bo to opravila namesto njih.
Brez jela ni dela
Gornje besede ali rek poznamo že zelo dolgo časa v nekoliko spremenjenem vrstnem redu (brez dela ni jela). Za prodajalca(e) v trgovini Mene Savinja oziroma v Duty Free Shop očitno velja posodobljena različica.
V njo smo se prepričali ta ponedeljek. Ura _ 9.40. Na vratih piše: odpiralni čas od 9. do 13. in od 14. do 17— Pa je bila prodajalna ob omenjeni uri zaprta, na vratih pa listek s pojasnilom: Sem na malici. Dober tek tudi v bodoče.
Utripanje, privajanje, nato zares___
Ne verjamemo t čudeže, ampak bomo začeli verjeti. Prejšnji teden se je namreč zgodil čadež. Ne verjamete? Semaforji — svetloba* telesa aa križišča Kidričeve s Tomšičevo ia Efenkovo cesto so po nekaj mesecih koačao začeli utripati. Čakamo na nov čudež. Verjamemo, da se bo zgodil, ia bodo semaforji le začeli tudi svetiti.
P. s. I:
Med tem smo iz zanesljivih virov zvedeli, da bo to res. Zaea-krat utripajo samo občasao, da se bomo meada nanje navadili. Da da... Resnično je bilo potrebno to a/ajalao atripalno obdobje, saj smo vendarle zelo dolgo občudovali njihovo mrkost.
P. s. D:
Prav tako iz zanesljivih virov sam zvedeli, da atripaaje semaforjev moti televizijski ia radijski program eaega izmed meščanov na Tomšičevi cesti. Tako je namreč sporočil aa Postajo milice.
Mrzla dvorana — topli hodniki
Spet je prišel čas, ko radio že napoveduje vdor hladnega zraka. Mladi politiki pa napovedujejo novo pomlad, ko naj bi nesposobni odstopili svoja mesta bolj sposobnim. Če se bo to zgodilo v Ljubljani, bo zaenkrat že dovolj. Medtem ko na deželi še vedno dominirajo nekateri, ki se ne dajo kar tako odpraviti.
Morda malo čuden uvod za gornji naslov. Vendar gre za funkcionarje, ki se nočejo pobrigati za dobro ljudi, ker pač sami niso prizadeti. Kot sem pisal že pred letom, so v Domu kulture v Šoštanju zelo dobro ogrevani samo hodniki, dvorana pa je mrzla in zato ničkaj prijetna za obiskovalce kino predstav, ki tudi niso več tako poceni. Ne bom kritiziral načrtovalca, ki je v hodnikih predvidel kar šest velikih radiatorjev, v dvorani pa nobenega, kajti pri nas so arhitekti nedotakljivi zaradi nekaterih nerazgledanih funkcionarjev, občani pa morajo tako ali tako sprejemati vse kot je — le kako dolgo še?
Pred dnevi mi je predsednik sveta krajevne skupnosti Šoštanj Matjaž Natek dejal, da so že več kot pred letom dni dali Svobodi Šoštanj, ki dom kulture upravlja, naročilnico za namestitev radiatorjev v dvorani. Tudi sam je namreč uvidel, da so hodniki (kljub varčevanju) ogrevajo dan in noč, medtem ko je dvorana tudi ob kinopredstavah mrzla. Žal, pri nas naročilnica še ni dovolj, saj se pri Svobodi nihče ne zgane, čeprav je denar za radiatorje prispevala krajevna skupnost. Ko bo še bolj mrzlo, si bodo verjetno premislili še '.isti redki kinoobisko-valci, ki zaenkrat še vztrajajo. Naročilnica je bojda v rokah obrtnika. Ker ta do sedaj še ni ničesar ukrenil, bi predlagal, da odgovorni za to uslugo prosijo Termoelektrarno Šoštanj, ki bo to lahko storila mimogrede in rešila težavo. Dva ustrezna delavca bi to opravila v nekaj urah in dvorana bi bila ogrevana tako kot so sedaj samo hodniki, v katerih se nihče ne zadržuje.
Za konec še to: Svoboda bo ob koncu tega meseca proslavila 70-letnico svojega obstoja. Zato upam. da bo dvorana vsaj do tega jubileja ogrevana. Sicer pa — ali ne bo kmalu razpis za novi samoprispevek?
PLOČEVINA, KI VAS BO PREŽIVELA
RJB^
PLOŠČE - SVITKI - STREŠNI ELEMENTI
t'lr	i-"
' TITANCINK ima vse lastnosti bakrene pločevine in j
še več:
— ni strumen in škodljiv zdravju (zbiranje kapnice)
— odlično kljubuje vplivom industrijskega A\\\UI|/|r onesnaževanja -*»■"" _ ima izjemne preoblikovalne lastnosti (kleparski izdelki)
—	izredno odporen proti obremenitvam
—	življenjska doba prek 80 let
Nv\\YnVEŠ Š Uporabi jamo ga lahko v gradbeništvu, kovinsko predelovalni1
({industriji, umetnostni obrti, pasarstvu...	|____
Če želite dodatna pojasnila, izpolnite . kupon in ga pošljite na naslov: CINKARNA CELJE, 63000 CELJE, KIDRIČEVA 19
2elim informacije in svetovanje
ime in priimek....................I
organizacija .....................
naslov..............tel.	.j
■ ■ ■
Novo leto se bliža
Smo že sredi predzadnjega meseca v letu in z bliskovito naglico se bližajo novoletni prazniki. Prav zato ima odbor za novoletno praznovanje, ki deluje pri občinski konferenci SZDL polne roke dela.
Pri občinski zvezi prijateljev mladine so potekale priprave na novoletno praznovanje otrok kar vse leto, saj so začeli zbirati prispevke organizacij združenega dela že februarja. Veliko jih je »svoje obveznosti« poravnalo in takoj so nakupili darila za otroke. Približno 20 odstotkov pa je takšnih, ki prošenj občinske zveze prijateljev mladine še niso uslišali, zato imajo težave pri
dogovarjanju za pripravo novoletnih prireditev za otroke. Seveda upajo, da bodo organizacije združenega dela svoje prispevke poravnale sedaj, ko so jih ponovno zaprosili, prispevke pa so morali revalorizirati.
Odbor za novoletno praznovanje pri OK SZDL Velenje je ocenil lansko praznovanje in tudi začrtal letošnje aktivnosti. Opozorili so, da je treba k pripravi sejma pristopiti prej in predlagali, da bi z oprostitvami davkov, omogočili cenejši nakup.
V večjem obsegu želijo pritegniti k sodelovanju domače tr-

govce in gostince, prireditve pa naj bi potekale tako aa prostem kot v Rdeči dvorani. Dogovorili so se za sprevode dedka Mraza ter za ureditev praznične razsvetljave, ki jo In> spet prevzel Center srednjih šol.
Novoletni odbor bo imel v prihodnjih dneh veliko dela, saj želijo vse, kar je bilo lani že doseženo še izboljšati ia k temu še kaj pridati, tako da bo središče občine ob novem leta zares praznično.
PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK VELENJE
Leharjeva Vesela vdova v Titovem Velenju
Za glasbeni abonma (3) in izven
V soboto, II. novembra 1989 ob 19.30 bo v dvorani doma kulture v Titovem Velenju tretja predstava za glasbeni abonma in sicer bo to opereta Franza Le-harja: VESELA VDOVA v izvedbi opere in baleta iz Maribora.
Franz Lehar je eden najslavnejših operetnih skladateljev. Njegovo delo je zgleden primer, kakšna bi morala biti dobra operetna glasba. Leharjeve operete so polne prekipevajočih melodij, ki gredo poslušalcu že prvič v uho in jih potem ne pozabi tako
zlahka. Odlikujejo ga lahkoten prijem, prikupen slog, veselost
—	in zaradi vsega tega je njegova glasba zgovoren izraz dunajskega duha. Orkestracija je domiselna, predvsem pa večno sveža in sproščena, kar ji daje privlačno očarljivost.
Nedvomno je VESELA VDOVA ena najslavnejših operet vseh časov in morda najbolj priljubljena opereta novejšega časa. Kdo ne pozna zgodbe o grofu Danilu in očarljivi dedinji? Komu ni znana glasba iz te operete
—	valčki, pesem Vilija, Dekle pri Maximu — s straussovsko sočnostjo? Opereti je bil usojen uspeh. Že prva izvedba je bila senzacija. V Londonu, kjer so opereto prvič izvedli leta 1907 je bilo 778 predstav, v Buenos Aire-
/z muzeja Velenje
Zgodilo se je
• • •
9. NOVEMBRA
Leta 1893 so na današnji dan v Slovenskem gospodarju poročali, da je v Šoštanju zmagala slovenska stranka v vseh treh volilnih razredih in končali s stavkom: »Nenlcem je ta slovenska zmaga kar sapo zaprla, da še Deutsche Wacht (Celjski nemškutarski časnik) ni besede ni zinila o njej.« To je bila v resnici velika slovenska zmaga, ki ji je botroval predvsem krog zavednih Slovencev okrog Ivana Vošnjaka, usnjarja iz Šoštanja. Ivan Vošnjak se je uveljavil v političnem življenju v Šaleški dolini že v letu 1886, ko je prvič postal načelnik šoštanjskega okrajnega zastopa.
Slovenski gospodar, leto XXVII, št. 45, Maribor 9. 11. 1893;
Leta 1946 so na današnji dan poročali o občnem zboru delavskega pevskega društva »Cankar« iz Šoštanja, ki je ohranjal tradicije predvojnih delavskih pevskih društev v Šoštanju. Zbor je bil v gostilni Pibernik, predsednik društva pa je bil tedaj Srečko Majer in tajnik Anton Koradej.
Naše delo, leto I., Celje 9. 11. 1946, str. 6;
Leta 1970 sta na današnji dan izšla Informator in Teleks — glasili Tovarne gospodinjske opreme Gorenje. V Informatorju je tedanji direktor Gorenja Ivan Atelšek s ponosom zapisal: »Naš izreden vzpon, ki nam ga vsi priznavajo, nas je postavil v tok velikih dogajanj... Pripojili smo tovarno elektromotorjev >Sever<. Gradimo novo halo štedilnikov in nov obrat malih aparatov. Dogovarjamo se o skupnem nastopu s tovarno EMO Celje . . . Prav tako se dogovarjamo z delovnim kolektivom livarne Muta. Tudi ta se bo po vsej verjetnosti vključila v naš sklop. Izvoz smo v primerjavi z lanskim letom povečali za 129 %. Gradili bomo tovarno v Avstriji, pogovori o prodaji licence Poljski pa se bližajo uspešnemu zaključku. Torej že prodajamo naše izkušnje drugim. Skratka postajamo gigant«.
Informator, Velenje 9. 11. 1970, str. 1
Sicer pa seje v tem času bližalo koncu prvo leto od uvedbe samoprispevka v občini Velenje. V tem času je predsednik Upravnega odbora za sklad samoprispevka Nestl Zgank poročal o finančnem stanju sklada in dokončanih objektih iz plana. Tako se je do začetka novembra v sklad nateklo 4 miljone od predvidenih 6 miljonov din, kolikor bi jih morali zbrati v letu 1970.
Od zbranega denarja so porabili 2,3 miljona din in za ta denar zgradili šolo v Ravnah, spravili novi otroški vrtec (danes Vrtiljak) v Velenju pod streho, začeli pa so tudi z gradnjo šole Anton Aškerc, ki so jo zgradili do prve plošče. Do tega časa so končali otroško igrišče z minikartom, bazenček za vožnjo s čol-nički, skoraj dokončan pa je bil tudi zimski plavalni bazen. Poleg tega so za ta denar končali še asfaltiranje ceste v Ravne, do pokopališča v Podkraju, cesto Šalek —Bevče, več kot polovico ceste do Lokovice in dokončali novo cesto na Paški Kozjak. Tudi dela na cesti proti Graški gori so bila v teku, dokončana pa naj bi bila do konca leta. V planu je bila za to leto še gradnja športnih garderob na stadionu in nabava smučarskih vlečnic v Velenju in Zavodnjah. Danes, ko je inflacija z dinarjem naredila svoje, lahko ta denar spusti v zrak v dobrem mesecu vsak povprečni kadilec.
Pripravil: Jože Hudales
su so jo istega leta istočasno izvajali v petih gledališčih v petih jezikih. Tudi z leti se njena priljubljenost ni nič zmanjšala.
Vstopnice po 300.000 din so že na voljo na blagajni Kulturnega centra — pisarna 53/1.
Abonenti glasbenega abonmaja lahko dvignejo brezplačne vstopnice za dvorano doma kulture, ker teh sedežev na abonmajskih karticah nimajo določenih.
Splitski dan v Šoštanju
V dvorani doma kulture v Šoštanju bo v četrtek, 9. 11. 1989 ob 19.00 Splitski večer. Predstavila se nam bo folklorna skupina in dalmatinska klapa, ki nam bodo skušali prikazati dalmatinske običaje, plese in pesmi.
KUD JEDINSTVO iz Splita je bilo ustanovljeno leta 1919 in sodi med najstarejša kulturno-ume-tniška društva v Jugoslaviji.
Njegovo delovanje je imelo velik vpliv na razvoj kulturno-umetniškega amaterizma.
Za mnoge nastope v domovini in tujini je ansambel prejel visoka priznanja za izvirno predstavitev jugoslovanske folklore.
Vstopnice po 70.000 din bodo na voljo eno uro pred prireditvijo. Mladina ima 50% popust.
OBVESTILO
Obiskovalce galerije obveščamo, da bo galerija zaprta od 4. do 16. novembra, zaradi sanacijskih del.
Hkrati opozarjamo, da bo občasno moteno tudi delo v knjižnici.
Prosimo za razumevanje!
Kulturni center Ivan Napotnik
društvo
šaleških
likovnikov
razpisuje vpisovanje
V	ŠOLO
OBDELOVANJA GLINE
V	jesensko-zimskem obdobju 1989/90 bomo sicer že uveljavljenim izobraževalnim programom risanja in kipar-jenja dodali še šolo za obdelovanje gline. Pri tem bomo udeležencem omogočili pridobitev znanja v zvezi s pripravo gline, oblikovanjem predmetov, glaziranjem, okraševanjem in žganjem izdelkov. Šolo bomo organizirali vsako soboto (predvidoma) dopoldan v Mayerjevi vili v Šoštanju, vodil pa jo bo Igor Bahor.
Prijave in vplačilo šolnine bomo zbirali v torek, 14. novembra od 17. do 18. ure v Mayerjevi vili v Šoštanju. Informacije dobite tudi po telefonu 855-231, interno 325. Zaradi omejenega števila možnih udeležencev (omejuje namreč število lončarskih kolovratov), pohitite s prijavami.
IO DSL
O prazniku krajevne skupnosti Mislinja in Mislinjčanov, ki praznujejo ves teden, smo v Našem času že pisali. Tokrat pa naj omenimo le to, da je ves teden resnično prazničen ter razgiban, saj ne mine dan, da ne bi bilo kakšne prireditve, te pa za takšen kraj kot je Mislinja in njene ljudi resnično veliko pomenijo.
Tako je bil v ponedeljek koncert pihalne godbe iz Slovenj Gradca, v sredo so nastopili učenci glasbene šole in vrtca Mislinja v tamkajšnjem kulturnem domu, danes pa je na sporedu filmska predstava s prostim vstopom in jutri šahovski turnir za posameznike.
Osrednja proslava ob zaključku letošnjega praznika bo v so-
boto v dvorani marketa, kjer bo slavnostni govornik predsednik sveta krajevne skupnosti Mirko Tovšak.
In kateri so dobitniki letošnjih priznanj ?
Taborniki odreda »Mrzli studenec« bodo to visoko priznanje dobili za svoje številne in uspešne akcije ter skrb za načrtno vključevanje mladih v tovrstno dejavnost. Drugi nagrajenec pa je Milan Tretjak, ki priznanje prejme zaradi svoje mladostne zagnanosti, domiselnosti in svežine idej, ki jih ima pri opravljanju številnih nalog in funkcij na družbenem ter ostalih področjih. Obema nagrajencema tudi naše iskrene čestitke!
Silvo Jaš
Pohrastnik — Breze nad Laškim
Zbrani denar za šolo
Še smo ljudje solidarni, smo si dejali ob akciji, ki so jo prejšnji teden organizirali člani kluba malega nogometa iz Po-hrastnika. Na eni od svojih sej so se namreč dogovorili, da bodo med krajani Pohrastnika pripravili akcijo zbiranja pomoči za prizadete po neurju v občini Laško.
O pomenu in namenu akcije so preko svoje kabelske TV obvestili krajane in uspeh ni izostal. Zbrali so približno 20 milijonov dinarjev, namenili pa so jih za obnovo šole v Brezah nad Laškim.
Zbran denar so izročili predstavniku omenjene krajevne skupnosti na nedeljskem nogometnem srečanju med ekipama domačinov in članov kluba malega nogometa Pohrastnik. Na družabnem srečanju po končani tekmi pa so se dogovorili, da jim bodo nogometaši Brez obisk vrnili prihodnjo pomlad.
Andaluzija — srce Španije
Kcnutu V t TF.K-Hl D,\RI\
Nosi cvetje pomaranč in oljk,
bežen, ki jo veter je razcvel..
Teh nekaj verzov je napisal eden največjih in najpomembnejših lirskih pesnikov vseh časov, in eden največjih sinov Španije in dežele, kjer se je rodil — Andaluzije, Federico Garcia Lorca.
Bil je Andaluzijec po srcu, ožgan od večnega andaluzijskega sonca, večen upornik, poln španskega temperamenta, star komaj 37 let, ko so ga fran-kovi fašisti kruto ubili v neposredni bližini rojstnega kraja, pod vznožjem SIERRE NEVA-DE.
Bil je sin Andaluzije, dežele na jugu Španije, ki meri skoraj 90.000 km2 in šteje 7 milijonov prebivalcev, to je dežela na skrajnem jugu Španije, kjer pravzaprav bije srce države. Ves španski temperament, veselje, trpljenje, bolečina, glasba, žalost revnih španskih kmetov se pretaka v znoju andaluzijskega kmeta, tukaj je doma prava španska korida. Andaluzijo si je vsekakor vredno ogledati, jo obiskati in spoznati njene znamenitosti, to je dežela, ki je bila 8. stoletij pod vplivom muslimanske kulture in ta bi se od tu skoraj razširila na vso Evropo.
Španija zavzema skoraj večino Iberijskega polotoka, z Ba-learskimi in Kanarskimi otoki je tretja največja država v Evropi, takoj za Sovjetsko zvezo in Francijo in meri 581.000 km2. Leži med dvema morjema, Sredozemskim in Atlantskim oceanom, meji samo na dve sosedi Francijo in Portugalsko in je borih 15 km oddaljena od Afrike, vse to ji daje poseben geografski položaj. Skozi stoletja je bila kar nekako odrezana od Evrope, zaradi Pirenejskega gorovja, tako, da se je pravzaprav zelo navezala na Afriko. Kljub neštetim obalam, je Španija gorata dežela, saj leži petina države višje kot 1000 metrov nad morjem. Tudi najvišji vrh Španije je v Andaluziji v gorovju SIERRA NE-VADA in se imenuje MULHA-CEN 3482 metrov je visok in je pod večnim snegom.
Domačini pravijo, Andaluzija je Španija in Španija je Andaluzija. Je ena izmed 15 španskih pokrajin ali dežel, 4 krat večja od naše Slovenije. Upra-
v tvoje morje, Andaluzija. O j lju-
Federico Garcia LORCA
vno, kulturno pa tudi gospodarsko središče je znamenita SEVILLA, ali kot ji po naše pravimo Sevilja. Geografsko predstavlja vse, kar si lahko samo zamislimo. Na severu Sier-ra Morena bogata z minerali, potem sledi porečje ene največjih in znamenitih rek Španije — kraljice španskih rek GUA-DALQUIVIR, kjer so andaluzijska polja ali kot jim pravijo domačini HUERTA (latinsko hortus), kar pomeni vrt, kar je danes pravzaprav simbolično, ker to niso več vrtovi, temveč neskončno velika polja. HU-ERTE oziroma ta način poljedelstva se je razširil pod arabsko oblastjo, sistem za namakanje je tako urejen, da se vsaka kapljica dragocene vode, s katero razpolagajo, dobro izkoristi. Tukaj ob porečju GUA-DALQUIVIRJA so nepregledni nasadi oljk, pomaranč, sončnic, bombaža. Kilometri in kilometri sami nasadi, vsak košček zemlje je obdelan zelo skrbno in vroče andaluzijsko sonce je idealno za rastline. Po skoraj nepreglednih nižinah se, bolj ko se približujemo morju, bližamo SIERRI NEVADI in večno zasneženim vrhovom. Vendar Andaluzija nima samo večno zasneženih vrhov in od sonca obsijanih polj, ampak ima tudi znamenito COSTA DEL SOL ali sončno obalo. Od vseh španskih obal, je CO-
STA DEL SOL z znamenito MALAGO gotovo ena najlepših in najpomembnejših obal ŠPANIJE.
Ko so deželo naselili Rimljani, so jo imenovali BAETICA, kar je bilo rimsko ime za QUA-DALQUIVIR. Ime Andaluzija izhaja iz imena VANDALU-SIA, ozemlje Vandalov, kajti deželo so ropala in plenila različna Vandalska plemena.
Mnoga stoletja kasneje je cel polotok dobil mavrsko ime AL ANDALUS, in še dandanes je opaziti in čutiti arabski vpliv, na vsakem koraku vas opozarjajo na čas, ko so tukaj vladali Arabci, še do danes so se ohranila mnoga arabska imena mest in vasi, saj vsa imena, ki se začnejo z AL ali EL izhajajo še iz časa Mavrov.
MAVRE so v starem in srednjem veku imenovali barbarska in vandalska plemena v Severni Afriki, razen v Egiptu. Ko so Arabci osvojili severno Afriko v 7.-8. stoletju, so jih pomu-slimanili in ko so ti v 8. stoletju prišli v južno Španijo so jih začeli imenovati ŠPANSKI ARABCI. Po osvoboditvi Španije 1492 leta, ko je padla GRANADA, so MAVRE prisilili, da se pokristjanijo ali da zapustijo Španijo. Do 17. stoletja je bila ANDALUZIJA skoraj uničena, tako gospodarsko, kot po številu prebivalstva, saj so do 1610 leta, pobili ali preselili okoli 3 milijone španskih Arabcev — Mavrov. Pa vendar
se vse življenje, arhitektura, folklora, gastronomija veže na Mavre, kajti 700 let je obdobje, ki ga ni moč izbrisati, za vedno bo ostalo v Andaluziji in ravno zaradi teh 700 let, se je tudi vredno odpraviti v to deželo.
Belina, ta večna belina andaluzijskih hiš, posedanje v atrijih, kjer se je možno ohladiti, gazpacho — kulinarična posebnost dežele — hladen paradižnik s kumaričnim sokom, flamenco — ples Andaluzije, kjer vsak plesalec izraža svojo dušo in občutke, globoka žalostna pesem, ki opeva težko življenje domačega človeka pod večnim španskim soncem.
ANDALUZIJA in njeni prebivalci imajo med prebivalci drugih španskih pokrajin nekako posebno mesto, v njih so zapustile svoje sledove najrazličnejše rase in religije. Njihovo gledanje, doživljanje, čustva so drugačna kot pri ljudeh iz severnih pokrajin. Tu zaživi nenavadna sinteza arabske in evropske dediščine, arabski in romanski svet se spojita in ustvarjata novo celoto. Te različne usedline so rodile v andaluzijskem človeku čudno melanholijo, mrakobno žalost, ki se odraža po vsej pokrajini.
Pred mnogimi, mnogimi leti me je pot že vodila v te kraje, vendar sem jo šele zdaj doživljala in opazovala s prave strani, šele zdaj sem doumela njen pravi pomen.
(dalje)

Malaga s štadionom za korido
Atletom plaketa občine
Znano je, da je reprezentanca občine Velenje, njeno jedro so sestavljali člani Atletskega kluba, na 24. krosu občinskih reprezentanc za pokal Dela v mesecu oktobru v Kopru dosegla popolno zmagoslavje. Že tretje leto zapored so osvojili vse-ekipni naslov, tokrat s premočjo kakršne v zgodovini dosedanjih krosov ni pomniti. Ob vseekipnem naslovu so osvojili še polovico vseh možnih ekipnih zmag v posameznih kategorijah. In seveda tudi vrsto posamičnih prvih mest. Poleg tega so naši atleti osvojili tudi oba pokala Atletske zveze Slovenije in to za najboljši atletski naraščaj ter za najboljšo sestavo atletov in atletinj — starejših mladink, mladincev, članic in članov. Seveda ni treba posebej poudarjati, da so ti uspehi plod vztrajnega in množičnega dela z mladimi ter
načrtnega nadgrajevanja podmladka v perspektivne športnike, hkrati je to tudi dokaz, da so si v atletskem klubu skupaj s trenerji začrtali jasno razvojno pot velenjske atletike glede na trenutne možnosti v občini.
Ta dejstva so vplivala, da je komisija za podeljevanje priznanj in nagrad pri Sob Velenje na pobudo predsedstva OK SZDL Velenje sprejela sklep o podelitvi plakete občine Atletskemu klubu.
Na priložnostni slovesnosti v petek je plaketo predstavnikom kluba podelil predsednik občinske skupščine Drago Šulek. Sprejema so se poleg atletov udeležili še predstavniki obeh telesnokulturnih organizacij ter gospodarskega in političnega življenja Šaleške doline.
(Pre)visok poraz
KRANJ:VELENJE 32:23 (20:11)
VELENJE: Lakič, Misaljevič, Golič 3, Topic 3, Oder, Hudej 3, Vičar 2, Zidar 10, Katic 2, Ikič in Hrast.
V drugem slovenskem derbiju so igralke Velenja nepričakovano visoko izgubile v Kranju, pri čemer je lahko delno opravičilo neigra-nje Karičeve, dejstvo pa je, da Kranjčanke pod vodstvom trenerja Je-rasa niso slučajno na prvem mestu razpredelnice. Vseeno rezultat pove veliko, saj so domačinke že do odmora povedle z devetimi zadetki razlike, v drugem delu pa so za domačinke zaigrale rezervne igralke, ki prednosti tudi niso izpustile. Velenjčanke so s polovičnim izkupičkom po šestih kolih v sredini lestvice, v soboto pa se bodo doma srečale z ekipo Zameta z Reke, ki je z dvema točkama prednosti dve mesti pred njimi.
Pomembni točki v gosteh
ČELIK:ŠO>ŠTANJ 21:26 (12:16)
ŠOŠT/ANJ: Gradišnik, Krejan, Plaskan 1, Požun 4, Žolger, Lesjak 4, Šerbec 7,', Voglar 4, Čater, Novšak 6 in Vajdl.
Pomembno zmago v gosteh so tokrat zabeležili rokometaši Šoštanja. Na tekmi v Zenici so vodili od začetka do konca, povedati pa velja, da so gostitelji igrali zelo grobo in si prislužili kar 20 minut kazni. Tudi Šoštanjčani so s po tremi zmagami in porazi v sredini lestvice, za prodor pod vrh pa bodo potrebovali zmago v soboto na svojem igrišču proti ekipi Slobode Šolane iz Tuzle.
Se zgledujejo po Pohorju?
RUDAR:DOMŽALE 0:2 (0:1)
RUDAR: Hrast, Polovšak, Oblak, Muslimovič, Gabrič, Omič, Smajlovic (Golač), Pevnik, Murič, Brdjanovič in Boškovič.
Trikrat devetdeset je dvestosedemdeset. Zakaj matematični izračuni? Krivci za to so nogometaši Rudarja, ki prav toliko minut (270) niso bili sposobni, mogli ali znali zatresti nasprotnikove mreže. Pred tremi koli so doma gostili enajsterico Pohorja, ki postaja svojstvena zanimivost letošnjega prvenstva v slovenski nogometni ligi. Ekipa je resda na zadnjem mestu, vseeno pa so igralci iz Ruš v enajstih kolih zbrali sedem točk, ne da bi pri tem le enkrat zatresli nasprotnikovo mrežo, kar sedemkrat pa so igrali 0:0. Upamo, da »rudarjev« ni navdahnila igra Pohorja v devetem kolu ob Jezeru, ko so z njimi igrali 0:0. Tudi v 10. kolu proti Muri sami niso zabili zadetka, na srečo le iztržili točko s pomočjo domačega avtostrelca, vil. kolu pa še te ne. Domžalčani pač niso hoteli streljati v lastno mrežo, »rudarji« pa po zgledu Pohorja ne v njihovo.
ši
i \
t
mM
Ifž^K' *:
Tudi to ni bbila zadostna bližina za Boškoviča (vos)
Srečanjije so domači pričeli zelo živčno, saj je že na samem začet-kuBrdjanovvič porumenel, (kasneje še Polavšak, Brdjanovič je dobil pred konceem rdeči karton) gostje pa so že v 10. minuti povedli in s tem napoveedali zmago, ki so jo potrdili pet minut pred koncem, ko so s prostega slstrela dosegli še drugi zadetek. Vmes so si Velenjčani prizadevali. igralili požrtvovalno, da bi obrnili rezultat, da bi vsaj enkrat v treh kolih zzatresli nasprotnikovo mrežo, žal brez uspeha. Gostje so se spretno braianili (tudi niso bili nežni, štirje so dobili rumene kartone), pa ne le to. i. Imeli so še nekaj izrednih priložnosti za zadetek, domači pa le dve alali tri. Razloge za slabo igro je bilo vsekakor treba nekje najti; iskali Ii so jih v mariborskem sodniku Žoharju, ki je resda sodil z napakami, a ampak sodniki imajo vedno prav, kot veste. V naslednjem kolu bodo g gostovali pri vodilni Izoli. Bodo z ugodnim izzidom potešili nezadovololjstvo velenjskih navijačev?
Stanje postaja resno
ELKROJ:VOZILA 0:1 (0:0)
ELKROJ: Janko, Janežič (Gostečnik), Mekiš, Grobelšek, Remic, Maglica, Božičevič, Hren, Turk (Kolar) Da. Ermenc (Bolko) in Dr. Ermenc.
Če tudi na domačem igrišču ne bodo premagovali tekmecev z dna lestvice, se nogometašem Elkroja slabo piše. V nedeljo so jih v Mozirju »povozila« Vozila, ki so sicer še vedno na predzadnjem mestu, vendar z enakim številom točk kot Elkroj in še dve moštvi. Domačini so imeli pobudo in nekaj priložnosti v prvem polčasu, v drugem pa so bili boljši gostje in dvanajst minut pred koncem dosegli zmagoviti zadetek. Razlika do sredine lestvice zaenkrat še ni prevelika, zato bodo imeli igralci Elkroja popravni izpit že v nedeljo, ko bodo doma igrali s sosedom na lestvici Steklarjem iz Rogaške Slatine.
Razprodaja ugleda
Središče:ERA Šmartno 1:0 (1:0)
ERA ŠMARTNO: Magrič, Drofelnik, Sluga, Kopušar, Oblak, Ir-man, Fajdiga, Bervar, Centirh (Oprčkal), Omladič in Rudnik.
Razprodaja ugleda in točk ERE Šmartnega se nadaljuje. Od ekipe, katere ime so še pred časom nasprotniki po vsej Sloveniji izgovarjali s spoštovanjem, je ostalo bore malo. Nekateri igralci bi se morali nad svojo igro in obnašanje krepko zamisliti. Ne toliko zaradi sebe, ampak so to dolžni prejšnjim generacijam, ki so z muko in trudom pisale uspešno zgodovino tega kluba. Kaj reči o samem srečanju z novincem v ligi? Se ena slaba predstava proti borbeni in ne preveč kvalitetni domači ekipi. Ob izgubi obeh točk sta bila izključena še Bervar in Rudnik. Izgovarjanje na sodniške napake je samo iskanje razloga za nemoč. Vse omenjeno ne obeta nič dobrega pred nedeljskim zadnjim jesenskim kolom, ko se bodo doma pomerili z Beltinko iz Belti-
A. P.
V boju za vrh
Topolšica—Kajuh:Krim 3:1
TOPOLŠICA—KAJUH: N. in J. Stevančevič, M. in D. Turk, I. in M. Hojak, Čelofiga, Godec, Goltnik, Koren in Kavnik.
V kakovostni in zanimivi tekmi so domačinke osvojile pomembni točki in se priključile vodilnim ekipam na prvenstveni razpredelnici. Da je bilo srečanje polno lepih akcij in požrtvovalnosti na obeh straneh, priča rezultat 3:1 (11. 12. — 10, 11). Domače igralke so povedle z 2:0, v tretjem nizu nekoliko popustile, v četrtem pa strle odpor dobrih Ljubljančank. Priložnost za utrditev na vrhu lestvice bodo imele v prihodnjem kolu, ko bodo gostovale pri predzadnji ekipi Partizana Kamnica.
D. M.
Odločila večja zbranost
Topolšica :Granit 3:2
TOPOLŠICA: Jezeršek, Nahtigal, Perfeta, Lihteneker, Medved, Mihaljinec, Sevčnikar, Kugonič, Araus in Žigon.
Topolčani so z Granitom dosegli pomembno zmago, za katero pa so potrebovali kar pet nizov, rezultat je bil 3:2 (6. —9, 7. 14, 7). Obe ekipi sta v prvih štrih nizih prikazali zelo spremenljivo igro, na trenutke odlično, pa spet zmedeno, na srečo pa so domačini v odločilnem petem nizu zaigrali odlično in zasluženo osvojili točki. V štirih kolih so trikrat zmagali in so trenutno na varnem mestu pod vrhom lestvice, v naslednjem kolu pa bodo gostovali v Mežici.
D. M.
Odločila borbenost
Pionir:Ljubno GLIN 3:1
Ljubno GLIN: Skok, Jerja, Donko, Detmar, Venek, Jezernik, Ruš-nov, Rifelj, Marovt in Košic.
Mlade novomeške odbojkarice so s poletno in raznovrstno igro presenetile vrsto Ljubnega GLIN in zmagale s 3:1 (6, —4, 9, 15). Gostje so svojo pravo vrednost pokazale le v drugem nizu, po ogorčenem boju v četrtem nizu pa so končno klonile. Priliko za izboljšanje polovičnega zbira točk po štirih kolih bodo imele Ljubenke v soboto, ko bodo gostile ekipo Rogoze.
Marko Štor sedmi
Mlad velenjski kotalkar Marko Štor, večkratni republiški in državni prvak, je zastopal barve naše države na nedavnem evropskem kotalkarskem prvenstvu v Španiji. Pod vodstvom trenerja Silva Švajgerja iz Domžal je v skupini kadetov osvojil sedmo mesto.
Visoke zmage se vrstijo
Pomurje:Elektra 89:100 (46:37)
ELEKTRA: Sevšek 3, Mrzel 8, Bogataj 4, Pečovnik 2, Dumbuva 12, Mlinšek 13, Lipnik 16, Plešej 12 in Tomic 30.
Košarkarji Elektre nizajo zmago za zmago. V prejšnjem kolu so visoko, kar s 107:57, premagali ekipo Maribora, uspešni pa so bili tudi v minulem kolu, saj so v gosteh premagali ekipo Pomurja s 100:89. Prvi polčas ni obetal nič dobrega, saj so Šoštanjčani igrali preveč ležerno, domačinom pa je uspevalo skoraj vse in ob odmoru so vodili za devet točk. V nadaljevanju so se igralci Elektre le zbrali, z agresivno in borbeno igro prevzeli pobudo v svoje roke in zasluženo zmagali. Predvsem v drugem polčasu so se izkazali Tomic, Lipnik in Mlinšek. V prihodnjem kolu je na vrsti derbi dveh še neporaženih ekip v Slovenski Bistrici med domačo Bistrico in Elektro.	B. S.
Mali nogomet turnir
novoletni
Klub malega nogometa Titovo Velenje pripravlja že 7. po vrsti novoletni turnir v malem nogometu. Turnir bo v Rdeči dvorani od 30. novembra do 2. decembra, vse ekipe pa morajo poslati potrdilo o plačilu prijavnine do 20. novembra klubu malega nogometa Titovo Velenje, Šmarska 24/a. Žrebanje bo 23. novembra v klubskih prostorih nad Karaka barom v Titovem Velenju, organizator pripravlja lepe denarne nagrade, igrišče v Rdeči dvorani ne bo ograjeno, zmagovalec turnirja pa ima možnost, da bo igral na mednarodnem TV turnirju, ki bo v januarju.
Kegljanje
Za uvod poraz
Kegljači Šoštanja so pričeli novo tekmovalno sezono v II. republiški ligi — vzhod s porazom. V 1. kolu so gostovali v Krškem in proti favorizirani ekipi domačinov klonili v zadnjih lučajih. Šoštanjčani so bili že na pragu velikega presenečenja, saj so vodili skoraj vso tekmo za 20—40 kegljev. Po izredno slabi igri L. Fideja pa se je sreča obrnila v prid domačinom. Rezultat srečanja je bil 4996:4881, Šoštanjčani pa so tokrat nastopili v postavi: Jovanovič 900, Hasičič 830, Rajšter 801, Križovnik 792, Kramar 785 in L. Fidej 773 podrtih kegljev.
V II. kolu šoštanjčani pričakujejo ekipo Hmezada, povratnika iz 1. republiške lige, za katero nastopa tudi bivši državni reprezentant Kačič. Tekma bo v soboto s pričetkom ob 16. uri. Uprava vabi ljubitelje kegljanja, da si srečanje ogledajo v čim večjem številu, obenem pa jim obljublja zanimivo borbo.
Streljanje
Slovo v republiški ligi
Na tradicionalnem že 44. strelskem tekmovanju med Slovenijo in Hrvatsko v Trbovljah, so za slovensko reprezentanco nastopili tudi velenjski strelci: Boris Klančnik, Simon Veternik in Janez Štuhec. Izid srečanja je bil neodločen 3:3. V članski konkurenci je Janez Štuhec nastreljal 563 krogov, pri mladincih sta nastreljala Klančnik 546 in Veternik 538 krogov, vsi pa so nastopili v konkurenci pištolarjev.
V II. kolu republiške strelske lige vzhod so velenjski strelci nastopili v Mariboru pri Večeru. Srečanje so dobili domačini s 1451:1425. Za
Velenje so nastreljali: Stane Rek 361, Renato Šterman 359, Franc Trebše 353 in Dušan Perhač 352 krogov, pri domačinih je bil najboljši Renato Belec s 369 krogi.
Tudi v III. kolu republiške strelske lige velenjskim strelcem ni šlo,
na domačem strelišču so gostili strelce Boštanja, ki so nastreljali 1433 krogov, domačini pa 1426 krogov. Za ekipo Mroža so nastreljali: Fra-njo Žučko 363, Stane Rek 355, Franc Trebše in Dušan Perhač pa po 354 krogov. Pri Boštanju je bil najboljši Stane Kovačič s 371 krogi. Po III. kolu je velenjski Mrož z 2 točkama na 6. mestu.
Smučarski skoki
Meddruštvena otvoritvena tekma
SSK Titovo Velenje je letos spomladi pristopil k rekonstrukciji obstoječe 10 metrske skakalnice, ker je praksa pokazala, da je skakalnica za čiste začetnike prevelika, za kvalitetne tekme (republiška prvenstva) v kategoriji »PIONIRJI C« pa premajhna in zato tehnične sposobnosti skakalcev ne pridejo odločilno do izraza.
Zato se je vodstvo kluba odločilo, da sedaj zgradi dve skakalnici : prva 8 metrska je namenjena čistim začetnikom, da se navadijo vožnje na plastiki ter vožnje skozi zgornji in spodnji radi-us. Daljava tu od začetka ni pomembna. Šele ko se mladi skakalci te skakalnice in plastike popolnoma privadijo, se začne prehod na večjo 13 metrsko skakalnico, kjer so hitrosti že večje. Tu startajo najprej z nižjega zaleta in šele ko skakalnico obvladajo, jih trener spusti s polnega zaleta.
Tu pa pride sedaj poleg odriva do izraza tudi tehnična sposobnost skakalca, oziroma je možno tehnične sposobnosti izpopolnjevati, predvsem doskoka v tele-mark.
Otvoritvena tekma je pokazala, da ima skakalnica ustrezen profil, da je varna in da mladi skakalci na njej z veseljem skačejo. Kljub temu, da je bila udeležba skakalcev iz drugih klubov razmeroma skromna, so gledalci lahko videli serijo lepih in razmeroma dolgih skokov. Postavljen je bil seveda tudi rekord skakalnice, ki ga je dosegel Bojan Miklavžina s 13,5 metri.
Tekmovanje je potrdilo predvidevanja tehničnega vodstva kluba, da je skakalnica primerna za kvalitetna tekmovanja in se bo klub zato v bodoče potegoval za izvedbo republiškega prvenstva za pionirje »C«, tako na snegu, kot tudi na plastiki.
Klub bo sedaj lahko pristopil k organizaciji začetniških tečajev za skoke in računa, da bo s tem pritegnil novo število navdušenih skakalcev.
Uradni rezultati tekmovanja v smučarskih skokih na plastiki, meddruštvena otvoritvena tekma na 13 metrski plastični skakalnici: PIONIRJI C: 1. Marko Zorko (SSK T. Velenje) 182,3 točk, 2. Gordan Žunič (SSK T. Velenje) 181,6 točk, 3. Damjan Voda (SK Fužinar Ravne) 180,4 točk; PIONIRJI B: 1. Bojan Miklavžina (SSK T. Velenje) 204,3 točk, 2. Iztok Verdi-nek (SK Fužinar Ravne) 196,9 točk, 3. Aleš Stočko (SK Fužinar Ravne) 196,7 točk.
»Trhle veje« v Avstriji
Rekreacijska skupina šoštanjskega Partizana »Trhle veje« je na povabilo zamejskih športnikov gostovala v Celovcu. Na željo gostiteljev so se najprej srečali v košarki, nato pa še v malem nogometu. Čeprav rezultat na takšnih srečanjih ni najpomembnejši, lahko povemo, da so gostje v košarki zmagali s 57:17, v malem nogometu pa 7:3. Predvsem ne gre zanemariti dejstva, da so bili Šoštanjčani deležni toplega sprejema in priznanja številnih gledalcev, gostitelji pa so jim pripravili še krajši izlet po avstrijski Koroški.
Za trhle veje so nastopili Skoberne, Devic, Hudarin, Kavtičnik, Natek, Menih, Vovk, Pečovnik, Napotnik, Korenič in Gagulič, manjkali pa so oboleli Budisavljevič, Blatnik in Prašnikar.
m. o., vos
illMilli I
miite
imun
•UMI
Radio Velenje
Povabilo na izlet
Po Levstikovi poti
Na pobudo našega rojaka dr. Matjaža Kmecla bo v soboto, dne 11. novembra 1989 že tretji množični pohod po Levstikovi poti. Kot je znano, je Fran Levstik (1831-1887), pomemben slovenski književnik, v eseju Popotovanje od Litije do Čateža postavil princip, da mora biti osnova knjižnega jezika ljudska govorica.
Zberemo se na železniški postaji v Titovem Velenju ob 5.15, vlak proti Celju odpelje ob 5.30. Povratno karto do Litije si kupi vsak sam, otroci do 12. leta in upokojenci imajo popust. Start bo med 7. in 9. uro na železniški postaji v Litiji.
Trasa pohoda: Litija —Šmartno— Bajernik—Jelše—Liberga— Grmada —Gobnik —Moravče pri Gabrovki—Tlaka—Okrog—Čatež pri Trebnjem. Skupno okoli štiri ure hoje. Cilj bo odprt do 15. ure pred Elmo na Čatežu pri Trebnjem. S cilja bodo od 13. ure dalje vozili v Litijo posebni avtobusi, vozovnice pa bo mogoče kupiti že na startu.
Kontrolne točke bodo v Litiji na startu, na Libergi pri gasilskem domu, v Moravčah pri To-nini domačiji in na Čatežu na cilju. Na vseh kontrolnih točkah bodo pripravljeni brezplačni napitki, zelo poceni pa bo tudi domača hrana.
Osrednja prireditev bo na Čatežu ob 12.30 s kulturnim programom in slavnostnim govorom tov. Milana Kučana. Med potjo pa bo posredovan prikaz starih ljudskih običajev in navad.
Vsak udeleženec pohoda bo na startu prejel posebno brošuro o Franu Levstiku z opisom in zemljevidom poti ter startni kartonček in posebni vprašalnik, ki ga izpolni in odda na cilju. Vsak udeleženec plača prijavnino v višini 50 tisoč din, ki vključuje tudi brezplačne napitke na kontrolnih točkah ter posebno spominsko priponko na cilju.
Na svidenje na Levstikovi poti!
Planinsko društvo Titovo Velenje
Solon S
v Šaleku 90
vas pričakuje v soboto, 11. novembra ob 9. uri na otvoritvi prenovljenega lokala!
Poleg pestre izbire modnih oblačil po konkurenčnih cenah, vas vabi SALON S odslej tudi v prijetno urejen lokalček, kjer se boste lahko odžejali.
Vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 20. ure, vsako soboto pa od 9. do 20. ure.
Veselimo se vašega obiska, spoznajte nas tudi vi!
Mladi v Paki bodo imeli veselico
Mladi osnovne organizacije ZSMS Paka so zadnje čase precej delovni, med drugim se pripravljajo že tudi na bližnji praznik dan republike, ki ga bodo proslavili (29. novembra, začeli ob 19.30 v OS Paka) z veselico. Veseli bodo, če boste prišli tudi vi.
ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE
o. sub. o., Titovo Velenje, Vodnikova 1, tel.: (063) 856-711
DSSS - SKS
Zbor delavcev TOZD Lekarna Velenje razpisuje prosta dela in naloge:
Vodja poslovne enote Lekarne Mozirje
Kandidat za vodjo poslovne enote mora poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
—	dipl. ing. farmacije
—	opravljen strokovni izpit
—	5 let delovnih izkušenj.
Dela in naloge se razpisujejo za 4 leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: j« Zdravstveni center Velenje, DSSS — kadrovska služba, Titovo Velenje, Vodnikova l.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa na zboru delavcev TOZD.

Naročam NAS ČAS na naslov .
Datum
(Priimek, ime, kraj, ulica, pošta)
Podpis naročnika
Naročilnico pošljite na naslov:
Naš čas, Foitova 10, 63320 Titovo Velenje
Klub vodnih športov
Članska in kreditna kartica
Klub vodnih športov Velenje si je zastavil zahteven delovni program. Vanj med drugim sodi izgradnja nadomestnega skladišča, s katerim bodo ustvarjeni osnovni pogoji za delovanje, obenem pa bodo občanom omogočili skladiščenje opreme ob samem velenjskem jezeru. Nov je tudi pristop k izvajanju programov, kamor sodi tudi nova članska izkaznica. Je sodobno zasnovana in oblikovana, upošteva mednarodne standarde in bo imela tudi funkcijo vrednostne, oziroma kreditne kartice. V začetnem obdobju bodo imeli člani popust pri uslugah, tečejo pa že tudi dogovori s proizvajalci opreme in trgovskimi hišami, ki bi bili pripravljeni kartico vključiti v plačilna sredstva. Vsak član kluba in lastnik kartice bo zato moral podpisati pogodbo z vpisanimi pogoji koriščenja kartice.
Vse dodatne informacije lahko dobite vsako sredo od 15. do 16. ure na sedežu ZTKO v Titovem Velenju, ali po telefonu 854-824.
Gremo na tekmo
Sobota, 11. 11. — Rdeča dvorana:
17.00 Velenje :Zamet
19.30: Šoštanj: Sloboda—Šolana (moški) Predtekma — mali nogomet: 15.15 - KMN Titovo Velenje:KMN Branik Talci
NOGOMET - SNL
Nedelja, 12. 11.
Mozirje — Elkroj :Steklar Izola — Izola :Rudar Šmartno — ERA Šmartno:Beltinka
ODBOJKA — SOL
Sobota, 11. 11.
Mežica — Mežica :Topolšica Kamnica —
Partizan :Topolšica-Kajuh-Gornji grad — Ljubno GLIN:Rogoza
KEGLJANJE
Sobota, 11. 11. — Šoštanj 16.00 Šoštanj:Hmezad
/O
ljubljanska banka
Temeljna banka Velenje
OBRESTNE MERE ZA DINARSKE VLOGE OBČANOV
Na podlagi mesečne rasti cen na drobno smo v mesecu oktobru povečali glavnice depozitov, vezanih na 3 in več mesecev, po mesečni indeksacijski stopnji 45,6 %.
Na indeksirano glavnico se pripisujejo obresti po naslednjih realnih letnih obrestnih merah:
depoziti, vezani nad 3 mesece depoziti, vezani nad 6 mesecev depoziti, vezani nad 12 mesecev vloge, vezane nad 12 mesecev vloge, vezane nad 24 mesecev vloge, vezane nad 36 mesecev
5% 6% 7% 7% 8 % 9%
Vpogledna sredstva
Varčevalce obveščamo, da se od 1. novembra 1989 sredstva na vpoglednih hranilnih vlogah, tekočih računih in žiro računih obrestujejo v višini 80 odstotkov revalorizacijske stopnje, kar pomeni, da znaša mesečna obrestna mera za ta sredstva 36,5 odstotkov in je trenutno najvišja obrestna mera na vpogledna sredstva v Jugoslaviji.
LJUBLJANSKA BANKA Temeljna banka Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 (oddajnik Plešivec) megaherca.
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo na Foitovi 10, v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
PETEK, 10. NOVEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove; 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 12. NOVEMBRA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja zastavljena pred 14 dnevi, takoj za tem pa bomo po telefonu 855 963 sprejemali takšna vaša vprašanja, na katera sami niste uspeli dobiti odgovorov); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 13. NOVEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.00 Lestvica Radia Velenje.
SREDA, 15. NOVEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi (oddaja v živo, v kateri bomo govorili o turistični in zdraviliški ponudbi Zdravilišča Topolšica); 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe.
I ikMnIoi i m
REDNO KINO VELENJE
Četrtek, 9. 11. ob 18. uri AVTOCESTA STRAHU - ameriški, akcijska drama. Vloga: James Russo.
Petek, 10. 11. ob 18. in 20. uri PR1NCEZA NEVESTA — ameriški. Vloga: Mandy Patinkin.
Petek, 10. 11. ob 10. uri ter Sobota in nedelja, 11. in 12. 11. ob 18. in 20. uri SUROV UDAREC — ameriški, akcijski. Vloga: Ar-nold Schvvarzenegger.
Ponedeljek, 13. 11. ob 10. in 18. uri ter torek, 14. 11. ob 18. in 20. uri NINJA IN 13 KONDORJEV — hongkonški, karate. Vloga: Aleksaner Lu.
Sreda, 15. 11. ob 18. in 20. uri AMADEUS — ameriški, glasbeni. Vloga: F. Marej Ebraham.
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek, 9. 11. ob 20. uri ter petek, 10. in nedelja, 12. 11. ob 22. uri VONJ GREHA — ameriški,
trda erotika. Vloga: Veronica Hart.
Sobota, 11. 11. ob 22. uri ter ponedeljek, 13. 11. ob 20. uri PLAMENI SREČE - ameriški, trda erotika. Vloga: Desiree Barclay.
OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA NOČNIH PREDSTAV!
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 9. 11. ob 20. uri SUROV UDAREC - ameriški, akcijski.
Nedelja, 12. II. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA: ZAKLAD NA PLANETU F D -ameriški, risanka.
Ponedeljek, 13. 11. ob 20. uri LJUBEZNI NE MOREŠ KUPITI — ameriški, komedija.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, II. II. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA: ZAKLAD NA PLANETU FD -ameriški, risanka;
ob 20. uri NOČNI KINO: VONJ GREHA — ameriški, trda erotika.
Nedelja, 12. 1). ob 18. uri PRINCEZA NEVESTA - ameriški.
Ponedeljek, 13. 11. ob 19. uri SUROV UDAREC - ameriški, akcijski.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 10. II. ob 19. uri AVTOCESTA STRAHU - ameriški, akcijska drama.
Nedelja, 12. 11. ob 20. uri NOČNI KINO: VONJ GREHA — ameriški, trda erotika.
Torek, 14. II. ob 19. uri LJUBEZNI NE MOREŠ KUPITI -ameriški, komedija.
Nedelja, 12. II. ob 15.30 uri OTROŠKA MATINEJA: ZA KLAD NA PLANETU FD — ameriški, risanka.
KINO »DOM« MOZIRJE
9. II. Fantalini maturirajo, francoska komedija.
11. in 12. 11. Nevarna pripeka, ameriška kriminalka.
16. 11. Sodni dan, italijanski vvestern.
18. in 19. 11. Velika tajna, ameriška grozljivka.
KINO »JELKA« NAZARJE
15. 11. Zena z rdečim klobukom, japonsko-nemški ljubezenski.
18. in 19. 11. Komandos leopard, ameriški akcijski.
KINO LJUBNO
18. in 19. 11. Klošar z Beverly Hillsa, ameriška komedija.
GRAJSKEM HRAMU NA VELENJSKEM GRADU
ViKO SONČEK
Pri .ROKU" - Titovo Velenje Tel (063) 854-627.855-999
I
I
NEW YORK, LONDON, KUVAJT, BEOGRAD
— vse novosti — danes že v Sončku!
Pri nas boste dobili vse, kar iščete, a drugje ne najdete. Naša ponudba je največja in kvalitetna!
VIDEO SONČEK vas pričakuje vsak dan od 9. do 19. ure, ob ponedeljkih pa od 15. do 18. ure.
1 I
I
I
I
J
Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje
Objave potreb po delavcih v občini Mozirje
DELOVNA ORGANIZACIJA
POKLIC IZ ŠIFRANTA
PROSTA DELA IN NALOGE
DEL. IZK.
NC ROK DČ P
OD
ŠT. DEL.
OBČINA MOZIRJE
SOZD MERX GP TURIST NAZ SOZD MERX GP TURIST NAZ. SOZD MERX GP TURIST NAZ.
ekonomist ali ek. tehnik gostinski tehnik snažilka
vodja tinančno rač. službe poslovodja gostilne čiščenje
3 nč 3 nč x nč
CENTER VODNIH ŠPORTOV: VELENJE^
wmf Ktma it ssl
mati, offati
Tel. št.: 853 451 __855 450_


OSEBNI AVTO P - 126, de
cember 1987, prevoženih 10.500 km, garažiran, prodam. © 855-857 po 15. uri. PLETILNI STROJ PFAFF ELEKTRONIK PRODAM. © 0602-22-542, od 18. do 20. ure.
OSEBNI AVTO FORD EX-CORD, letnik 1976, prodam. © 882-885.
DVA FOTELJA, KAVČ IN MIZO, ugodno prodam. Kličite do poldan © 853-321 ali popoldan ® 858-621.
LADO RIVO PRODAM, staro 10 mesecev. © 775-133, po 19. uri.
ZELO POCENI PRODAM
kompletno, večjo, starejšo, belo kuhinjo. © 854-125, popoldan. INŠTRUIRAM MATEMATIKO, FIZIKO, MEHANIKO za
srednje šole. © 854-433.
FORD CAPRI, letnik 1969, prva registracija 1985, prodam tudi za rezervne dele. Marko Pečovnik, Letuš 117, Šmartno ob Paki. © 854-898, dopoldan. FIAT 1500 prodam. © 884-159, zvečer.
RABLJEN PRALNI STROJ
GORENJE, potreben manjšega popravila, elektro motor 5,5 kw, telico simentalko 300 kg, gumi voz 13 eol, prodam. © 882-883. GOLF JX DIESEL, letnik 1986, prodam. © 831-039. VRTNO UTO OB JEZERU PRODAM. Interesenti pokličite po © 855-377.
KROSS MOTORJA SUZUKI IN TGM 125 ccm, prodam. © 857-192, popoldan. ČISTOKRVNE NEMŠKE OVČARJE PRODAM. (8 tednov). Ivan Ločan, Spodnja Rečica 13, Rečica ob Savinji.
JUGO KORAL 55, oktober 1988, registriran do oktobra 1990, prevoženih 18.000 km, bele barve, prodam. © 856-376 popoldan.
OSEBNI AVTO R-12, letnik 1971, ugodno prodam, za rezervne dele. © 858-904. VRSTNO STANOVANJSKO HIŠO prodam. Možna zamenjava za stanovanje in doplačilo. Splitska 29, © 858-022. OSEBNI AVTO R-4, letnik 1979, registriran do oktobra 1990, prodam za 2500 DM. © 853-600. OSEBNI AVTO BMW-320, letnik 1978/12, zelo ugodno prodam. Darko Jurko, Sembric 40, Titovo Velenje.
TRAKTOR IMT-533, brez kabine, prodam. ® 888-204. NEOPREMLJENO GARSONJERO ODDAM SAMCU.
©831-013.
NOV PRALNI STROJ UGODNO PRODAM. © 855-148, dopoldne.
SONY COMPONENTE z zvočniki, prodam. © 34-076 po 17. uri.
OTROŠKA KOMBENIZONA
št. 4 (za dvojčke) ugodno prodam. © 854-354.
Letošnjim modnim smerem so prisluhnili z nevsiljivo in na moč privlačno kolekcijo ženskih oblačil v SALONU MODE TREND
na terasi Kersnikove 1 Titovo Velenje

Pričakujejo vas vsak dan od 9. do 14. in od-16. do 18. ure, vsako soboto pa od 16. do 18. ure.
Obiščite SALON MODE TREND, odslej tudi popoldne!
Presenetile vas bodo ugodne cene!
Gibanje prebivalstva
Koledar
Poroke:
iz PonikLve pri Žalcu in Rozika Tanjšek,, roj. 1971, kuharica iz Arnač št.. 26, Matjaž Delopst, roj. 1966, štujdent iz Topolšice in Simona Jerman, roj. 1967, učiteljica razr. pouka iz Žalca, Matjaž Širše, roj. 1965, prodajalec iz Prebolda in Inge Hrboka, roj. 1969, uslužbenka iz Celja, Jurij Kruleč, roj_. 1966, učitelj razr. pouka iz Železnega in Brigita Ocepek, roj. 1964. predm. učiteljica iz Laz.
Rojstva:
Rodilo se je 29 dečkov in 19 deklic.
Smrti:
Roza Premužič, upokojenka iz Titovega Velenja, Prešernova c. št. 9/a, roj. 1908, Mihael Gol-tnik, upokojenec iz Gaberk št. 112, roj. 1927, Jožefa Gruber, upokojenka iz Titovega Velenja, Kersnikova c. št. 17, roj. 1911, Pi-roška Urbane, upokojenka iz Ljubije št. 26, roj. 1910, Franc Rozman, upokojenec iz Dorteša vasi št. 47, roj. 1919, Anton Bastl, upokojenec iz Šoštanja, Aškerčeva 5/b, roj. 1902, Amalija Polak, upokojenka iz Gorice pri Šmartnem 27/a, rojena 1904, Ana Ter-bovšek, upokojenka iz Ljubna ob Savinji št. 77, roj. 1911, Jožefa Miliner, upokojenka iz Celja, Ul. XIV. divizije št. 21, roj. 1911.
Četrtek, 9. novembra — Neva (Nevenka), Dore
Petek, 10. novembra -drej, Leon, Andreja, Mitja
JUGO 60, star 2 meseca, kasko, prodam. © 857-286.
V GOSTINSTVU DOBI DELO mlajša upokojenka ali upokojenec. © 853-936.
Dežurstva
Božo, An-
Soboto, 11. novembra — Martin, Davorin, Tina (Martina)
Nedeljo, 12. novembra — Emil, Joco, Tinče, Tinka
Ponedeljek, 13. novembra — Stane, Didak, Bric, Staša
Torek, 14. novembra — Niko-la, Joca, Boro (Bor)
Sredo, 15. novembra — Leopold, Albert, Levko (Lev)
Do 12. II. — Marjan Lešnik dipl. vet., Ljubija, tel.: 831-219
Od 13. do 19. II. - Drago Zagožen, dipl. vet., Ljubno, tel.: 840-179.
Dežurni zdravniki v zdravtvenem domu Velenje:
Četrtek, 9. novembra — dnevni dežurni dr. Pečnik, nočni dežurni dr. Zupančič
Petek, 10. novembra — dnevni dežurni dr. Kikec, nočni dežurni dr. Mijin
Soboto, 11. novembra in nedeljo, 12. novembra — glavni dežurni dr. Smonkar, notranji dežurni dr. Pečnik
Ponedeljek, 13. novembra — dnevni dežurni dr. D. Popov, nočni dežurni dr. Grošelj
Dežurni zobozdravnik v zdravstvenem domu Velenje:
V nedeljo, 12. novembra je dežurni zobozdravnik dr. Zora Pav-lovič v dežurni zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje od 8. do 12. ure.
Dežurni zdravniki v zdravstvenem domu Šoštanj:
Četrtek, 9. novembra — dr. Pirtovšek
Petek, 10. novembra, soboto, 11. novembra in nedeljo, 12. novembra — dr. Lazar
Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Šoštanju:
Od 17. novembra do 24. novembra je dežurna dipl. veteri-narka Sonja Knez, veterinarska postaja Šoštanj, telefon: 881-322.
GIP »Vegrad«, Titovo Velenje KOMISIJA ZA LICITACIJO
OBJAVLJA JAVNO LICITACIJO
rabljenih osnovnih sredstev in sicer:
izklicna cena
1.	dvigalo EE-500	komi	100.000 din
2.	kaloriferij	kom 3	100.000 din
3.	viličar 3,5 t	kom 1	2.000.000 din
4.	črpalke obtočne	kom 3	800.000 din
5.	vibrator dvodelni	kom 1	50.000 din
6.	vibrator Iskra	kom 3	30.000 din 7 ekran — videoton	kom 3	100.000 din
8.	teleprinter	kom 1	100.000 din
9.	luknjač računalniški	kom 1	100.000 din 10. fotokopirni stroj
Nashya	kom 1	100.000 din
Licitacija bo v četrtek 16. U. 1989, ob 10.00 uri v prostorih centralnega skladišča Šoštanj, GIP »Vegrad« Titovo Velenje.
Pravico do licitacije imajo pravne in fizične osebe, ki pred licitacijo vplačajo 10% varščine. Kupec mora celotno kupnino plačati v roku 5 dni po licitaciji, če odstopi, nima pravice do vračila varščine.
Ogled licitiranih osnovnih sredstev bo možen uro pred pričet-kom licitacije. Vse dodatne informacije se dobijo vsak dan od objave tega razpisa, od 12.00 do 14.00 ure, na tel. št. 881-200.
KOMISIJA ZA LICITACIJO
GIP »VEGRAD« p. o. Gradbeno industrijsko podjetje 63320 Titovo Velenje Prešernova 9 a
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
Vodenje službe za razvoj informatike in AOP
Poleg splošnih in z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
—	visoka ali višja izobrazba tehniške smeri
—	4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih
—	znanje tujega jezika
—	ustrezna znanja programskih jezikov
Dela in naloge so razpisane za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v kadrovsko službo v 8 dneh po objavi. Vse kandidate bomo obvestili v 30 dneh po izbiri.
m
gA
ZAHVALA
Po daljši bolezni se je mirno izteklo življenje našega dragega sina, očeta,
brata in strica
Leopolda Škruba
rojenega 6. 9. 1943
Hvvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih in ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot.
Žailujoči: mama, brata Tone in Jože z družino ter sestre Fanika, Marija in Tilka z družinami in še hčerke Jožica in Irena ter sin Emil ter ostalo sorodstvo.
V somrak zvoni, na gozdove pala je tema, tiha pesem, ko da hoče od sveta Proč... in tam si onemela, tam bi ugasnila in to sivo, težko žalost v večnost potopila...
(Kosovel;
5. novembra 1989 je leto dni, odkar je tvoje dobro srce prenehalo biti, draga žena, mamica in mama
Ivanka Zaje
Nikdar te ne bomo pozabili, vedno boš z nami. Iskrena hvala vsem, ki prinašate cvetje ter prižigate svečke na njenem
grobu.
Njeni: mož Franci, hčerki Alma in Branka z družinama.
Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, ktero vmes povedat — pa me tišči steptan nad mano grob, da s čelom butam ob ta nizki strop.
(O. Župančič)
Marjanu Vrčkovniku
10. novembra 1989 bo minilo žalostno leto, ko te je prekruta usoda odtrgala od nas. Tu u smo na tej poti s spomini, z bolečino, ljubeznijo in ponosom, ker smo te imeli radi. Večnost, to si ti v nas in mi s teboj, a smrt je samo obsijana pot od rojstva do zvezd .. . Hvala vsem, ki se ga spominjate!
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob mnogo prerani smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in
strica
Mihaela Goltnika
21. 10. 1927-26. 10. 1989
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje, izrekli sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi
zadnji poti.
Posebno zahvalo izrekamo družinama Šumah in Gorjup za nesebično pomoč v zadnjih tednih njegove neozdravljive bolezni. Enako zahvalo izrekamo ambulantnemu osebju ZD Šoštanj in patronažni službi iz Titovega Velenja. Hvala tudi govornikom, rudarski godbi ter gospodu duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena Jožefa, hčerka Jožica z družino, sinova Valter in Mihael ter ostali sorodniki.
ob 2 obletnici Dost9 'mam - na volitvah bomo zmagali
ekološkega protestnega shoda
V svetu veliko prej. pri nas pa pred dobrimi tremi leti smo ekologiji. varstvu okolja namenili več pozornosti. Takrat so se nekateri zavedli, da prihodnosti ne zagotavlja le tehnologija, takšna in drugačna, ampak da je naložba \ človeka, v njegov zdrav način življenja vredna vsaj toliko, če ne že več.
Dve leti sta minili od takrat, ko smo delovni ljudje in občani Šaleške doline na Titovem trgu v Titovem Velenju izrekli glasni Nfc proti nadaljnjemu onesnaževanju bi\alnega in delovnega okolja, voda,-. . . Ali pa se je od takrat kaj spremenilo, so akcije, protestni shod dosegle svoj namen? Ali bi se lahko poleg večje ekološke osveščenosti pohvalili še s čim drugim? To so vprašanja. ki smo jih zastavili nekaterim našim sogovornikom.
Marjan Koren:
>	»Kljub večji
|li«,, •"V-^t. skrbi za okolje ^ plačujemo še vedno velik davek malomarnega odnosa do narave iz preteklih iet. In ga še nekaj časa bomo. Sprejeti ukrepi sicer potrjujejo, da nam ni \seeno. v kakšnem okolju živimo in delamo. Zal pa so roki za njihovo uresničevanje prekratki in nekateri glede na trenutne razmere skorajda nedosegljivi. O bistvenih spremembah v zadnjih dveh letih, vsaj vidnih, ne morem govoriti.«
^	Majda Gruden:
jS ( »Resda je eko-
' S? i^aEI-f '°S'Ja skrb vsa-*"* kega izmed nas, vendar vem. kaj se dogaja na tem področju predvsem iz časopisov. Zaupam informacijam o prizadevanjih v šoštanjskih termoelektrarnah za zdravo življenje. Sprejeti ukrepi okrog tega na protestnem shodu, na raznih sejah so dokaj dobri, drugo pa je, kako zavezujoči so za onesnaževalce. Pri nas. žal, drugače ne gre kot s prisilo oziroma na ostro.«
Marija Zagožen: »Šele dogodki. dejstva so bila tista, ki so nas opozorila na odnos do narave. Sprejeti ukrepi zaenkrat še niso ničesar spremenili. Ogromno denarja bi potrebovali za izgradnjo čistilnih naprav. Tega pa ni. Rešitev vprašanj s področja ekologije sicer lahko pričakujemo. vendar ne v tako kratkem času. Zaenkrat lahko govorimo le o večji osveščenosti delovnih ljudi in občanov Šaleške doline.«
^^^^ Milan Rabič:
»Ni mi vseeno.
JM K.	v kakšnem oko-
lju živim, kakšen zrak vdihavam. Vendar kot delavec na hitrejše reševanje težav s področja ekologije nimam prav nobenega vpliva. Odgovorni bi morali bolje skrbeli za zdravo okolje in se zavedati, da ni dovolj postaviti le tovarne, ampak da morajo te imeli tudi čistilne naprave. Protestni shod zaenkrat še ni dal željenih rezultatov.«
Anita Kolar:
»Bolj ali manj o dogajanjih na področju ekologije i/vem iz časopisov. Sem študentka, ki se vrača v Titovo Velenje le ob sobotah in nedeljah. Zato o tem. kaj se je spremenilo in kaj ne, vem bolj malo. Sprašujete, če imajo akciji- kol jc bil protestni shod pred dvema letoma, namen? Seveda ga imajo. Pokaže se volja ljudi, kaj mislijo, želijo, zahtevajo in podobno «
Op. rnpk)
13. kongresa ZSMS, od 3. do 5. novembra, v Portorožu so se udeležili velenjski delegati: MILAN KOPUŠAR (sodeloval v skupini za politični sistem, zunanjo in notranjo politiko), BOJAN KONTlC in DRAGAN MARTINŠEK (v skupini za razvoj, organizacijo, statut ZSMS in javne službe) in BOJAN VOH (skupina za ekologijo, ekonomski sistem in ekonomsko politiko).
V ponedeljek zgodaj zjutraj so se predstavniki, tako kot smo se zmenili, oglasili v našem uredništvu, zanje pa smo imeli že pripravljenih nekaj vprašanj, ki so tako ali drugače povezana z nami, občino Velenje.
NA KONGRESU -V SREDIŠČU POZORNOSTI
9 Velenjčani ste bili na kongresu v Portorožu v središču pozornosti tako delegatov kot sredstev obveščanja. Cemu bi, Milan Kopušar, pripisali to nenavadno zanimanje javnosti?
Milan Kopušar: »Velenjčani smo se priprav na kongres lotili drugače kot večina občinskih konferenc in tudi drugih delov ZSMS-ja v Sloveniji. Takoj, ko smo dobili predlog statuta, smo se vanj poglobili in ugotovili, da statut namerava v prihodnosti iz mladinske organizacije narediti stranko. Mi pa smo. upoštevajoč mnenje mladih, ugotovili, da tega nočemo. Pripravili smo nov koncept statuta, ki je bil vsebinsko drugačen od predlaganega. Ker smo vedeli, da če se bomo s temi stvarmi pojavili šele na kongresu v Portorožu, tako kot se je precej občinskih konferenc, bodo šle pripombe mimo, smo malo laktizirali. poslali odprto pismo. s katerim smo opozorili tudi na nekatere napake, ki se pojavljajo in so se pojavile tudi na kongresu s strani RK ZSMS. S tem smo opozorili tudi nase in tudi zato so se naši predlogi obravnavali drugače, čeprav je kongres sprejel le nekatere lepotne popravke, ne pa tudi kaj bistvenega. Na koncu je zmagal predlog, ki gaje pripravila Republiška konferenca.«
MLADINSKOST Z LETI — BREZ USPEHA
• Veliko pripomb aa statut je bilo, Bojan Kontič. podanih na
kongresu. Pa ne samo s strani velenjskih delegatov, ampak tudi drugih. Na koncu do vsebinskih sprememb ni prišlo. Občinska konferenca ZSMS Velenje je še zlasti zagovarjala mladinskost v ZSMS-ju, ki naj bi bila zagotovljena s starostjo članov.
Bojan Kontič: »Ja, to »mladinskost smo želeli zagotoviti s starostno mejo. V začetku smo
predlagali, da bi bila zgornja starostna meja za članstvo 35 let, kasneje, pa smo se poglobili tudi v »problem« funkcionarjev in v končni fazi zahtevali, da v primeru, če ta starostna meja ne bo sprejeta za člane, velja vsaj za funkcionarje. Kot veste, predlog ni bil sprejet.
Imeli smo tudi nekaj drugih pripomb, predlagali smo neposredne volitve v sam vrh Republiške konference. Tudi to ni šlo skozi, čeprav smo želeli uveljaviti zgolj tisto, za kar se mladinska organizacija zavzema za demokracijo, za neposredne in tajne volitve.
Mislim tudi, da smo sedaj kot regija v neenakem položaju, če jo primerjam z mestnimi organizacijami. Regijsko povezovanje občinskih organizacij je sicer možno, ni pa v statutu določeno.
Se pravi, da medobčinski sveti v naprej ne obstajajo, medtem ko si je mestna organizacija to izborila, predvsem po zaslugi spora na Republiški konferenci.
Še vedno pa smo politična in družbena organizacija, nismo pa več Zveza socialistične mladine Slovenije, ampak samo ZSMS.«
CESTA, EKOLOGIJA, ENERGETIKA
• Zelo konkretne razprave so bile še zlasti v skupini za ekologijo, ekonomski sistem in ekonomsko politiko, v kateri je sodeloval Bojan Voh. Radi bi zvedeli, kako se je razpletlo s cesto Arja vas— Ljubljana in ekologijo ter energetiko?
Bojan Voh: »Pri cesti Arja vas—Ljubljana smo se sklicevali na nepovezanost celotne vzhodne Slovenije z upravnim središčem. To reševanje se prelaga že vsaj deset let in tudi sedaj naj bi izpadli iz planov, ker imajo prednost »osimske ceste< za katere je zagotovljen mednarodni kredit. Na kongresu smo osvojili predlog, za katerega se bo zavzemala ZSMS: do polovice leta 90 je treba izdelati dokumentacijo, načrte in odkupiti zemljišča, gradnja avtoceste pa naj bi se pričela v letu 1991, končala pa leta 95.
Pri ekologiji in energetiki smo spregovorili o »zapiranju« nedo-nosnih rudnikov leta 1996, vendar smo se za to, da tak člen v kongresnih dokumentih ne ostane zavzemali tako Velenjčani kot Trboveljčani in Hrastnik in uspeli, da se zbriše ta letnica.
Govorili smo o Termoelektrarni — toplarni 3, kar nas sicer ne-
posredno ne zadeva, vendar bomo kdaj kasneje začeli govoriti tudi o TEŠ 5, pa bo tudi zelo pomembno, da se s tem ne prične, predno ne bo rešeno drugo.
Tudi o jedrskih odpadkih smo spregovorili. Vemo, da so jih sedaj ponudili Brežicam oziroma Krškemu, čeprav zagotavljajo, da je to samo začasno, pa vendar že v naslednjem trenutku povedo, da je to odlagališče namenjeno tudi vsem ostalim v Sloveniji po letu 1995. Mladina se zavzema za takojšnje zaprtje nuklear-ke in rudnika Zirovski vrh.
Ni pa bila sprejeta pobuda, ki je v tesni povezanosti z našo dolino — da naj bi največji onesnaževalci del sredstev, ki jih namenjajo v fond nerazvitih zadržali in usmerili v lastno ekološko sanacijo. Da ta pobuda ni bila sprejeta, je po eni strani morda celo dobro. Ce bi jo sprejeli, bi morda ostali pri sanaciji sami, sedaj pa še lahko od širše družbe nekaj zahtevamo.«
ZMAGATE ŽE NA NASLEDNJIH VOLITVAH?
• končajmo z začetkom kongresa. Jože Školč je rekel, da obstaja realna možnost, da na na-
slednjih volitvah zmagate? Milan Kopušar: »Videli ste, da je bilo to sprejeto s smehom. Premalo smo doslej razmišljali o prihodnjih volitvah, zato sem že v Portorožu izrazil dvom, da bo uspeh po občinah tako velik kot ga bo mogoče dosegla ZSMS na nivoju republike. Potrebno bo vložiti veliko dela, da bomo tudi v občinskih konferencah pridobili volilce. Ocenjujem pa, da vsaj v naši občini še ne bi zmagali. Bomo pa se tako s programom kot kandidati pojavili na njih in se trudili biti pri vrhu.«
•	Se bo ZSMS Velenje začela na zmago pripravljati že danes?
Bojan Kontič: »Še vedno mislim, da ta zmaga ni grajena na realnih postavkah. Vsekakor pa moramo vanjo upati. Če ne bomo gradili na njej, verjetno sploh zraven ne bomo prišli.«
•	Kakšen pa bi moral biti program, da bi lahko upali v zmago?
Bojan Voh: »Sestavljen iz okvira Zelenih, iz ekologije, industrije . . . Potrdili se bomo vsekakor, da bo program takšen, ki bo lahko tekmoval z drugimi.«
Milena Krstič-Planinc
Milan Kopušar: »Premalo smo doslej razmišljali o volitvah«
Bojan Kontič: »Še vedno mislim, da zmaga ni grajena na realnih postavkah.«
Bojan Voh: »Takšen program, ki bo lahko tekmec drugim.«
Delavci na referendumu glasovali proti participaciji Jasnovidci občinske zdravstvene skupnosti
Velenjčani so ZA, torej so PROTI Očitno so nekateri vedeli...
Pred tednom dni seje na poti iz redakcije v mariborsko tiskarno »izgu-bil< članek z naslovom Delavci na referendumu glasovali proti participaciji, z glavnim naslovom Velenjčani so za, torej so proti. Ker še vedno ni izgubil na aktualnosti, še več, morda postaja tokrat še bolj aktualen, ga
objavljamo z nekaj zamude.
• • •
Sindikalnega referenduma oziroma tajnega izjavljanja članov zveze sindikatov o participaciji v zdravstvu se je v občini Velenje udeležilo nekaj več kot 77 odstotkov zaposlenih (od 23.683 delavcev se je osebnega izjavljanja udeležilo 18.316 delavcev). 67,7 odstotka teh, ki so se glasovanja udeležili, se je izjasnilo za ukinitev participacije in plačevanje te neposredno iz hrutto osebnih dohodkov v v išini 0,25 odstotkov. Proti takšnemu predlogu ie elasovalo 31,3 odstotka
tistih, ki so na volišča prišli. To pa pomeni, da so zaposleni podprli sindikalno pobudo o ukinitvi participacije.
Ce upoštevamo podatek, koliko delavcev se je sindikalnega referenduma udeležilo, je rezultat nekoliko drugačen, ker je kar precejšen odstotek tistih, ki na glasovalna mesta sploh niso prišli (23 odsto'kov zaposlenih). Če upoštevamo tudi to, potem je za ukinitev participacije glasovalo (od skupnega števila upravičencev) 52,3 odstotke delavcev, proti pa 24,2 odstotka delavcev.
Sindikat je tako na referendumu dobil zagotovilo, da je večina zaposlenih proti takšni obliki plačevanja participacije v zdravstvu kot je v navadi in so za povečanje prispevne stopnje za 0,25 odstotkov na njen račun.
(mkp)
Zanimive stvari se zadnje čase dogajajo okoli zdravstva — uporabniki ne sprejmejo in ne sprejmejo povišanja prispevne stopnje, ki bi nam zagotovila takšno zdravstveno varstvo kot smo ga imeli še pred tednom dni. Raje bi se vrnili daleč, daleč nazaj. Na Občinski zdravstveni skupnosti pa so, kot kaže, več kot jasnovidni, saj točno vedo kaj in kako bo.
Žal delegat(ka) 7. izredne seje zbora uporabnikov Občinske zdravstvene skupnosti Skupne splošne delegacije delavcev pravosodnih organov in družbenopolitičnih organizacij občine Velenje ob obravnavi predloga ni delegatov seznanil(a) s stališčem svoje baze. Če bi jih — sam bog ve. ali ne bi nemara delegati zanalašč povišanje sprejeli? Samo zato, da bi recimo kljubovali Občinski zdravstveni skupnosti, ki očitno že naprej ve, kako se bo izteklo ?
Kakšna je bila (neprebrana) pripombo te delegacije?
Citat: »Delegacija je seznanjena s poročilom o poslovanju Občinske zdravstvene skupnosti v letu 1989, kije datirano s 25. oktobrom 1989. V njem dobesedno piše tudi tole: >Na zasedanju skupščine OZS, ki je bila dne J. II. 1989 so delegati ponovno obravnavali predlog povišanja prispevne stopnje s I. 12. 1989, vendar ta ni bila sprejeta.<
Citirano besedilo nas seznanja z dejstvom, da je bilo vodstvo zdravstvene skupnosti že 25. oktobra seznanjeno z rezultati današnjega glasovanja (3. novembra, op. uredništva). Zato sprašujejo (na glas pa niso vprašali) — zakaj je bilo treba sklicati sejo skupščine, trošiti sredstva in čas, če pa so rezultati že znani. . . kako so pisci gradiva uspeli ugotoviti, da bodo delegati glasovali proti predlogu . . . itd., itd.
Saj res. kako so le vedeli?
UK^mma^mmmmmmmmammmmmmmmummm
mmmmmmK^mmmmmmmmmmmmmBt^mammm^^m
(mkp)
Vabilo OK ZSM Zaječar Srbija
Občinska konferenca mladih iz Zaječarja je povabila našo občinsko konferenco kot edinega slovenskega predstavnika na njihovo javno tribuno na temo »Mladinska organizacija v bodoče«.
Telegram iz OK ZSM Titovo Užice
V torek je prispel na OK ZSMS Velenja telegram s sledečo vsebino: »Vaš nastop na kongresu ZSMS nas je razveselil, saj je to najboljši primer resnične borbe za Jugoslavijo in organizirano enotnost njene mladine in s tem tudi njene prihodnosti. Ustanavljanje nove stranke, če to dovoljuje obstoječa zakonodaja, je stvar posameznikov in skupin. Vendar je nesprejemljivo, da se ob tem razbija mladinska organizacija. Menimo, da je naše sedanje sodelovanje najboljši primer, kako se lahko ob različnih mnenjih kljub temu lahko skupno ustvarja.
Mladina Titovih mest je vedno bila in bo porok bodočnosti Jugoslavije.«
i so zapisali
PRETEPLA STA GA
Malo pred polnočjo, 31. oktobra sta dva neznanca v Spodnji Rečici v občini Mozirje dohitela Dejana D. in njegovega prijatelja. Zahtevala sta, da jima plačata pijačo in ker tega nista hotela, sta jima začela groziti. Dejanov prijatelj je zbežal, njega pa sta začela pretepati, ga zbila na tla in ga hudo telesno poškodovala, tako da so ga morali odpeljati na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
Z NOŽEM GA JE ZABODEL
Okoli 16. ure 3. novembra letos sta se začela v bifeju Merx na Gorici prepirati Ibro Dž. in Zvonimir H., oba iz Titovega Velenja. S
prepirom sta nadaljevala pred bi-liju", ou koder je Zvonimir zbežal pred Ibrom. Ta je pohitel za njim, ga dohitel, potegnil nož in ga zabodel. Poškodoval ga je hudo, tako da je moral ta iskati zdravniško pomoč.
ZAPELJAL S CESTE
Z neregistriranim »fičom« je peljal 31. oktobra iz Zavodenj, proti letališču Lajše, Franc Ro-želj, 1948. Vozil je po levi strani cestišča, ko pa mu je pripeljal pravilno po desni strani neznani voznik, je tako sunkovito zapeljal na desno stran, da ga je vrglo s cestišča 25 metrov globoko na travnik. Med kotaljenjem je vrglo voznika Roželja iz vozila.
obležal je hudo telesno poškodovan, sopotnica Anka Verdelj pa je ostala v vozilu brez poškodb.
KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR
V gostišču Halec v Kavčah je 31. oktobra, malo pred 22 uro. grozil in razbijal Branko S. Posredovati so morali miličniki, ki bodo seveda napisali prijavo sodniku za prekrške. Isto bodo naredili tudi za Ivana S., ki je istega večera, malo kasneje, razgrajal v gostišču Ržen v Šoštanju.
Pri sodniku za prekrške se bo morala zagovarjati tudi lastnica Buhteljčka, kjer so 2. novembra še ob 22.40 tako glasno navijali glasbo, da so z njo motili oskrbovance Doma za varstvo odraslih. Malo po polnoči, torej že 3. novembra pa je bilo hudo bučno tudi v stanovanju Borisa V. v Šoštanju. Tudi on bo moral k sodniku za prekrške.
1