se je onega sijajnega dne, ko so zavili v Giudeko in ko se mu je zazdelo, da ga uskoški glavar vprašuje, kako plačilo bo prejel, ker ga izdaja krvnikom.
Storil sem svojo dolžnost! si je zdaj trdovratno ponavljal. In prav tako trdovratno ga je nekaj zavračalo: Prejel si plačilo, ki je drugačno kakor si ga je mislil Uskok. Tudi če ti prijatelji ničesar ne poreko, očitali ti bodo njih pogledi, odlikovan si! Tako je padla kaplja grenkega pelina v sladko čašo, ki jo je bil Just dvignil k ustnam po letih trdega življenja v službi Sere-nissime, krotilke neštetih ljudstev in dežel. Po dnevih, polnih nestrpnega pričakovanja in po sijajnem prazniku, je začutil nje grenkobo in se ni umiril in ni zaspal, dokler si ni spet pričaral Nevine mile podobe pred oči. Njen sijaj je zagrnil vse, kar je tako nenadno skalilo njegov mir in sladko zadovoljnost.
(Dalje prihodnjič.)
MEGLA
DRAGUTIN   M. DOMJANIč
Megla gusta, megla siva,               — Bar ti drugi n ju ne zmami.
Kaj tvoj mrak dolinu skriva?     Bole vidiš, kad ste sami —
Da mi ne bu moja mala               Gore jutro vre ge smeje>
V cirkvu k meši dojti znala.         Sunčece planine greje,
— Naj bit v strahu, vre pogodi,    Kaj ti je dolina kriva?!
Zvona glas ju dobro vodi! —       V barje hodi, megla siva!
Ne znaš, da je duša moja            — Mala se kak jutro smeje,
Lepa, kak je malo koja?              Pogled jo j kak sunce greje.
Kak i nebo su jo j oči,                  A kak sladka su jo j vusta,
Tak ih nebu videt moči.                Znal buš — če bu megla gusta!
UMETNOST   IN   SVETOVNI
NAZOR
JOSIP   VIDMAR.
7. številki lanskega letnika «Doma in sveta» je priobčil dr. Anton Vodnik, pesnik in umetnostni zgodovinar, kritiko češ da mojega umetnostnega nazora. Nimam namena braniti se ne zoper očitke, ki zadevajo jasnost, ne zoper očitke, ki zadevajo doslednost mojih estetskih misli, zlasti ne zoper druge. Kajti razumljivo je, da v člankih, ki so nastajali v razdobju dveh let, in to v času najintenzivnejšega misel-
92