368 Slovstvene stvari. Druga beseda o novi izdaji Miklošičevega »Berila za osmi gimuazijalui razred4'. Poslal J. Navratil. Toliko da je bila razposlana istega berila druga izdaja, ki sem jo po vis. naučnega ministerstva nalogu in dogovoru z gosp. dvorskim svetnikom dr. Fr. vitezom Miklošičem zbog silne potrebe in kratkega obroka poleg mnogih svojih opravkov vredil in nekoliko predelal na naglem, — pretrese in obere jo na vrat na nos v „Slov. Nar.M 13. septembra t. 1. neki gosp. K. (Ja&o bi mu pristojal neslovenski priimek „Konfusions-rat", kar pride še na vrsto). Sreča, da se je izpovedal g. K. očitno, da... ni veščak, rekši: „Obširno kritiko prepuščamo veščakom". Dobro. Presodila sta do zdaj knjigo dva vesčaka, pa mislim, (a to velim nehote samo zagovarjaj« se), da mi ni bila baš neugodna niti prva presodba v Slovencu" 17. septembra, niti druga v ,,Kresu" 1. oktobra; kajti „Slovenec" pravi o drugi izdaji: „Kolikor se pa na prvi pogled vidi, je vendar mnogo priprav-nejša [od prve]". Isto tako sodi „Kres", ki veli skle-paje svojo presodbo: ,,Pri vsem tem je pa druga izdaja vendar dosti bolj rabljiva, nego je bila prva." Bila sta namreč oba lista oziroma gg. veščaka tako blagovoljna in pravična, da sta uvažila 1) to, da berilo ni novo, nego samo nekoliko predelano, 2) pa i moj zagovor, ki se čita v mojem, to je, v drugem predgovoru, ter so ga blagovolele priobčiti na to tudi vrle „Novice" (21. sept.) na str. 305., da bi se vedelo, kako so mi bile zvezane roke. Povedano je bilo ondi po pravici tako: „Ce se ni moglo ugoditi vsem željam, pomisliti treba, da mi je bilo po vi sem nalogu „Miklošičevega Berila" drugo izdajo „vrediti tako, da se znatlio ne razprostrani prej š ni ob sežek". Glušil se je pa teh mojih besed in pristojne prošnje moje blagi g. K. pa drzni trditi, da se v rečeni knjigi slovensko slovstvo nalašč (!?!) od uborne (?) strani kaže. „Marsikateremu tujcu je" — huduje se g. K. na posled — „morda to po volji, domačemu, ki resnico o svojem narodu nalašč (?! ?) prikriva, bodi sramota vekomaj !" Obsodil se je s temi besedami preblagi g. K., da ne rabim hujega izraza v svoji slepoti sam; kajti on je »nalašč prikrival" in povse zamolčal čitateljem „Na-rodovim" moj važni zagovor, ter me hotel tako — žalostna mu majka! — očrniti pred vsem slovenskim narodom. Ali kako je zagazii ta neblagovoljni „Konfusions-rat"!*) Da bi mu resjako pristojal ta neslovenski pridevek, kaže nam ta Čudna okolnost, da je g. K. zblodil Miklošičev (prvi) predgovor z mojim (drugimj, ter ošteva mene zbog dozdevnega nelogičnega (?) pisanja, ki se pa nahaja v prvem, tedaj v Miklošičevem predgovoru. „Tako nelogično pisaričenje (sic) se nobenemu dijaku ne sme dovoliti itd." — Na glas sem se zasmejal pri teh Konfusionsratovih besedah, misleč: kaj poreče gosp. Miklošič, ,,philosophiae et iuris utriusque doctor" in bivši modroznanstva profesor, kedar zve, kako strašno je presodil in obsodil njegovo ,.logiko" slavni g. ,,Kon- *) Dobro vem, kdo je ta preblagi gospod, premda nisem popraševal nikdar po njem, niti sem koga naprosil za to. Pis. fusionsrat''. (Od one dobe nisem imel še prilike govoriti z gosp. dr. Miklošičem.) Saj je vendar z d belimi pismenkami natisneno : „Predgovor prvi izdaji" in ,.Predgovor drugi izdaji", a samo pod tem (drugim) predgovorom podpisan sem jaz. Ne morem si misliti, kako se je zgodilo, da je pripisal g. K. meni tudi prvi predgovor; kajti, premda pod prvim predgovorom ni podpisa, kakor ga ni bilo ni v prvi izdaji, saj t j ve vsak dijak, da prvi predgovor v kaki knjigi ne pripada druge izdaje vred-niku, a kako ne bi vedel tega ... profesor ! ? Da je g. K. res profesor, in to „klasičnih jezikov profesor", odal se je sam s svojo to božno duhovito opombo oEniju,NaevijuiCiceronu, ki se pa zopet ne tiče mene, nego onega, kdor je spisal prvi predgovor. Veadar velja i po mojih mislih o tem pri-podabljanju latinski pregovor: „Qui bene distinguit, bene docet". Kakor se kaže, misli g. profesor K., da je drugi izdatelj ali vrednik kake knjige odgovoren tudi za prvi to je prvega izdatelja predgovor? Čudna in prečudna misel! Kaj takega ni doživela menda še živa duša, od kar svet stoji. Pa ne samo zarad prvega predgovora — tudi zarad osnove prve izdaje pika g. K. „blagovolno" mene, čudeč se, kako je prišla narodna pesem „Pegam pa Lambergar" ravno za Slomškom na vrsto, in to ,,brez vse (sic!) opazke (ohne a!le Bemerkung) o narodnem toliko važnem pesništvu našem." Vprašajte g. dr. Miklošiča, ki ni meni odgovoren. Jaz sem moral po višjem nalogu (brez malega) držati se Miklošičeve uredbe;*) zato sem pustil rečeno narodno pesem brez kake opazke ondi, kjer je bila, a vprav za njo pridel ,,slovstveni pregled", kakor veli „Kre8", ki dodaje blagovoljno še to . ... „a mi mu moramo hvaležni biti, da je precej veliko nepripravnih sestavkov izpustil, nadomestivši jih z novimi. **) Tako govori nestrasten, pravičen sodnik; ali g. K., ves razkačen, ker ni našel v drobni knjižnici (v devetih pdlah) vseh najboljih pisateljev, vpije zaničljivo: „Kdo bi se dalje ukvarjal s (tako) knjigo ... !" Naj povem tedaj prisiljen —- samo braneč se — še toliko: ako se ne bi bil poganjal na „merodajnem" mestu jaz za to (da treba zdaj, ker se je slovenska književnost tačas jako pomnožila, vendar kolikor toliko ugoditi osebojno in službeno razodetim željam gg. strokovnjakov ter podati jim več berila na izbor), — pretiskalo bi se bilo staro berilo tako, kakoršno je bilo. — Premda so mi pa zvezali dosti trdo roke, spravil sem v novo izdajo vendar (z životopisi vred) trideset beril več, nego jih je bilo v prvi, in to največ iz nove dobe. Da je bilo vzpri-jetih največ neživih p sateljev ali ^pokojnikov" , to se je zgodilo vzlasti po nekega g. strokovnjaka želji, zato ker se je strinjala tudi z gimn. načrtom 1. 1849. in učnim črtežem (br. IV. b; na str. 150—4), ki pripo- *) ,,Bezuglich der — ohne ernebliche Erweiterung des Umfanges des Buches — an dem Inhalte desselben etwa vor-zunehmeuden Aenderungen wollen Eu. W. der Zustimmung des Herrn Hofrathes Dr. Franz Ritter v. M i k 1 o s i c h , dem das Buch vor der Approbation zur Einsicht vorgelegt werden wird, sich versichern." — Ministerium fiir Cultus und Unterricht Z. 4087 — 1881. (Pr. 15. apr. t. 1 , a izročil na odobravanje uže 31. maja.) P*8- **) Ne smemo pa zabiti, da ondaj , ko so se nabirali spiski za prvo izdajo, ni bilo na svetlem še toliko za šolsko rabo pripravnih sestavkov, kakor jih je zdaj. Pis. 369 roča za »književno-zgodovinsko berilo" same pokojnike", *) — vsak lahko vgoni (vgane) zakaj. Navzlic tej naredbi v gimn. osnovnem načrtu pri-vzel sem vendar k poprejšnjim živim pisateljem po Miklošičevem vzgledu še nekoliko bolj i h živih, in to aatno zarad bolje ali lepše slovenščine. Da jih nisem privzel še več, kakor bi jih bil sam rad, temu je bil kriv (poleg druži h okolnosti) posebno — pretesni prostor, ki mi je bil odkazan. Da je bilo samo na moje, nahajali bi se v sedanji knjigi poleg še večega števila narodnih pesem in (novo-) slovenskih pisateljev starše dobe — tudi vsi bolj i in na j bolj i živi in neživi pisatelji nove dobe; — a da sem smel (to se ve, v primernem času in po svoji volji) zložiti novo slovensko berilo za osmi gimn. razred, čitalo bi se v njem vse 6no, kar je vrli naš gosp. P. Ladislav Hrovat svetoval uže 1. 1861. v »Novicah* na str. 337. Predrzno sumnjičenje — da ne rabim ostreje besede —- je tedaj to , kar mi očita blagi g. K. , da se kaže v sedanji izdaji ,,slovensko slovstvo nalašč od llborne strani." (Konec prih.) *) ,,(Proben aus den karantanischen Fragnienten , aus Truber, Dalmatin); fiir die neuere Zeit Jarnik, Prešern u. a." Da ima „gimn, osnovni načrt" tu v mislih same pokojnike, a ne živih pisateljev, uveris se lahko iz opombe ondi na strani 149., kjer se čita .,. , ,,mit Verschweigung der noch leben-den Schriftsteller." Pis. 375 Slovstvene stvari. Druga beseda o novi izdaji Miklošičevega ,,Berila za osmi gimnazijalni razred66. Poslal J. Navratil. (Konec.) „V teh [t. j. prvih pospešiteljev njenih t. j. nove naše literature] mesto je pa neki Navratilov prevod: „Hoja Evgenijeva prek planin" doletela čast (tu je ta izraz na svojem mestu!!) biti sprejetim v zbirko". S tako čudno slovenščino pita g. K. svoje čitatelje ter vpije na videz ves srdit: „Kdo bi si mogel misliti, da izdatelj šolske knjige tolikanj zgreši pot objektivne sodbe !*< Na kratko: s temi besedami očita neskromni g. K. — meni „neskromnost". Da se je prof. Konfusionsrat utegnil potruditi in mojo izdavo primerjati prvi, pa bi se bil uveril, da je bil moj omenjeni prevod (a ž njim vred še več mojih spiskov) uže v Miklošičevi izdavi. Nekoliko mojih prevodov bilo je med njimi tudi nepodpisanih. Izpustil sem iz svoje izdave (iz znanega uzroka) sam rad vse svoje spiske — brez treh (podpisanih), ki so ostali v njej iz Miklošičeve izdaje. Kako rad bi bil izpustil še te tri, ter nadomestil z drugimi tujimi in boljimi, — pa na žalost.... nisem smel; prekoračil bi bil sicer mejo, t. j. izpustil več nego polovico spiskov iz stare izdave, tako da se nova po pravici menda ne bi smela več imenovati: ,,druga izdava Miklošičevega Berila". Opravičuje pa moje ravnanje tudi vzgled, ki sta mi ga dajala slavna pisatelja in ,,slovenskih beril" izdajatelja , katerima ni očital zato „neskromnosti" do zdaj še živ krat. Oba sta zdaj po svojih zaslugah v i-teza; zoveta se: dr. Pr. Miklošič pa dr. J. Blei- weis. „Kolikor ljudi, toliko čudi." Lahko, da mislijo nekateri tako kakor gosp. prof. Konfusionsrat; drugi so pa drugih misli in jako zadovoljni, da jim je kakega berila izdatelj pokazal tudi svojo pisavo, da vidijo in sodijo oni (a ne on), kako v a je in koliko velja. Je li to ,,neskromnost"? Ako bi bilo „neskromno" tako ravnanje, kakoršno mi očita g. K., ne bi smel nijeden „skladatelj" v besedi", katero daje on, gosti nikake svoje skladbe. — A vendar se godi to cesto brez očitanja! Premda me pa g. K. kara strašno, da se v berilu , slovensko slovstvo nalašč od u bor ne strani kaže",*) brusi mi vendar pod nos, zakaj nisem priobčil nikakega primera — Andrej aševe pisave [da si pravim, da je 20 let po smrti tega pesnika samouka doletela dve izmed njegovih pesmi ča3t, da ji je ponemčil sloveči pesnik J. Gabr. Seidl]. Gosp. K. sodi po tem, da je nemški pesnik umel Andrejaševe pesmi bolje ceniti nego jaz, ki velim v *) Naj se zahvalijo dotični pisatelji, kateri spadajo med bolje in najbolje, g. prof. Konfusionsratu za to blagovoljno presodbo! P1S- predgovoru, da je i Andrejaševa pisava okorna, in da sem porabil tesni prostor rajši za boljo slovenščino. Ne veste li g. Konfusionsrat, da se pristudi omikanemu človeku zbog nesnažne posode najbolja jed? Kako Vam ugaja ta slovenščina iz Andrejaševih „Nedelcev"? ^Pregrešne pesmi se poj6 , Se raja po tabernah, Nar huj pregrehe se godo (sic) Se nar vec ob nedelah. Kdar se pa v cerkvi Bog cesti Skoz petje *no žebranje Per takih tamkaj ajfra ni, Le smeh je in mermranje". *) Postavite pa pred tacega človeka isto jed v lepi snažni posodi, o j , kako mu bode v slast! — Vedel je to nemški pesnik ter postregel svoje rojake s tečno dušno hrano, podano jim v lepši posodi; opekel se pa je slavni gosp. prof. Konfusionsrat s puhlo svojo „lo-giko", in po pravici smemo reči: „Si tacuisses, philo-sophus mansisses". Kdor je vešč latinski književnosti, zato ni še vešč — slovenski. Zato se pripeti jako lahko, da predrzen ,,neveščak", kateri hoče osmešiti koga drugega, — osmeši sebe. — Tako se je zgodilo i našemu g. profesorju ,,klasičnih jezikov", ki se siromak (vzlasti zbog starega Eni j a in Naevija) ni utegnil pečati s starimi slovenskimi berili za gimnazije. On, ki se je slep delal moje velike ,,gebundene maršrute", to je, glušil se nalašč onega važnega zagovora mojega v drugem predgovoru. — ni zanemaril ondi moje druge m a nje (da rečem zopet po njegovo) „gebundene maršrute ': ^Držati se mi je bilo i pravopisa prejšnjega". — Na svoj duhoviti (židovsko-časni-karski) način blede še nekaj , kakor da bi se bil jaz izneveril svojemu ,,prepričanju". Da se ni g. K. bavil toliko z Enijem in Naevi-jem, pa bi bil zasledil morda takih zagovorov, kakor-šen je mej (glede „pravopisa") tudi po drugih knjigah, in to pri takih pisateljih , katerim se ne more kratko ni malo očitati — ,,neznačajnost". Tako se zagovarja sloveči g. Daničic (Vukjanec) v izvrstni svoji „Srbski sintaksi" (,,u Beogradu" 1858), zato ker ]e moral, da mu je smela knjiga samo na svet, po „državnem" pravopisu rabiti zopet „debeli jer" itd. Tako toži tudi c. k. Terezijanske gimnazije ravnatelj dr. Al. Egger v predgovoru svojega nemškega berila (1880) za 4. razred srednjih šol, da je bil po mi-nisterskem ukazu dne 28. januarija 1880. leta št 724 prisiljen (,,genotigta), „das h in Wahl, wohl, der Wort-familie von rathen u. a. m. wieder herzustellen, das seit zwolf Jahren schon weggeblieben war, und manche Fremdworter mit C zu schreiben itd/' — A nijeden razumnik ni zameril niti Srbu niti Nemcu. **) Vsem častitim g^. književnikom bodi tedaj povedano o tej priliki, daje samo po.... neugodnosti stara pisava („vert" namesto ,,vrt" itd.) ostala še v drugi izdaji. Slavni gosp. dr. Miklošič uči še vedno, kakor je učil uže več let pred prvo izdajo istega „Be-rila", da ima r tudi samoglasnikovo veljavo. Pa ni ja& se nisem izneveril poprejšnji svoji ,uverjenosti", objavljeni vsled lastne izkušnje po „Novicah'fc uže 1. 1865» (na 52. str.). Tam se čita tudi to, da je bil g. dr. Mi- *) Iz prve Ahacljeve zbirke leta 1833. z bohoričico tiskane. Pis. **) Kajti jedro je vsebina, pravopis pa le lupina. To nam kažejo vzlasti nemške šolske knjige; v dveh ne najdeš povse jednakega pravopisa. Pis. 376 klošiČ staro pisavo vzprijel v, svoja berila samo zato, ker sr> se tedaj še premnogi spotikali nad novo pisavo. Da se piše v drugi izdaji ,,pesmih", a vendar ,,pasmami" (nm, ,»pesmimi), to ni nedoslednost, kakor misli vrli ,,Lres", t. j. g. S., ki je prearl menda m 13. str. drugo kratko opombo: „Pesma, pesem ali por starem ,,pesen" (ž.) 8 tem sem hotel predati: vse te tri oblike so slovenske; zarad iepoglasja pisal sem p i zdaj rajši ,,3 pesmami" nego „s pesmimi". — Po mojih mislih gledajo zdaj nekateri preveč na ,,železno doslednost", a premalo na „lepoglasje", ki vrže dostikrat (tudi v drugih jezikih) pravilo ob tla. Prav je tedaj: ,,v pesmih" in „v pesmah", ,,s pesmimi" in ,,s pesmami", „lepih pesem" in J?lepih pesmi". Pri rabi naj nas pa vodi lepoglasje; samo ne kujmo, za Boga, mile slovenščine po nepotrebnem — v železje! — Železne doslednosti ni in ne more biti tudi sicer v nijednem zgodovinskem berilu, pa ni v nemškem Eggerjevem (ki obsega v dveh zvezkih nad 960 strani, a naše samo 140 strani). „Pesnik" in „pevec" — oboje velja, kakor: „Dich-ter" in „Sanger" (,,varietas delectat"). Ker se je počela knjiga zbog Miklošičeve tedanje bolehnosti in več drugih sitnosti prepozno tiskati, moral sem dajati „imprimatur" mahom na vsak prvi posnetek; samo zato je ostalo v njej več manjih tiskovnih hib, ki si jih pa popravi lahko vsak dijak. Hvala vam , gosp. S., še enkrat na resnični blagovoljno sti. Neblagovoljni g. K. naj pa blagovoli vsaj zapisati si za uh6: „Nekaj, Tčlemah, bode velevala lastna ti pamet." *) *) Po slovenskem prevodu „Homerove odiseje tretji spev". Prevel V. K. (Glej v „Zori" 1. 1876 na 82. str.) Pis.