tednik http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si ČETRTEK, 2 JULIJ 2009 / ŠTEVILKA 815, LETO XVII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR 25 (0^ 1984-2009 GRADBENIŠTVO IN IZVAJALSKI INŽENIRING GMD MILANIČ DUŠAN S J*. umr.dipUntgmtlb. gsm 041 633 987 Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410743 simobil Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC 815 Pekama Haubi's Ljubljanska ulica 2 6310 Izola Tržnica Izola Nagradna igra! Vsak teden v poletju! Vožnja z ladjo Subaquatic za 2 osebi! Gioco a premio! TUtte le settimane in estate! Guida turistica in Subaquatic per 2 persone! Podrobnosti o nagradni igri najdete v pekami Haubft. Le eperiflrarionl dd gioco le trovate in pietterU. Bom potrpel ker vem, da bo to nečemu služilo Izpit Rdeče češnje prav rad jem črne pa še rajši. Tudi v avto šolo rad spet grem vsako leto rajši. Edi me bo spet vozit naučil, Grad mi bo skrajšal pripravniški čas, izpit bom z levo roko naredil in potem bom spet stopil na gas. Ker z vožnjo res nimam težav in dobro poznam to slovensko turo. Če se ti v Ljubljano upravičeno mudi, lahko voziš tudi 200 na uro. OK, Je Eurofest in spet imam avto parkiran nekje pri ladjedelnici, OK, je sezona in spet moram čakati v vrsti pri delikatesi pa potem še pri blagajni in tudi hladne pijače je že zmanjkalo, OK, je poletje in spet mi bo harmonika igrala pod oknom. Pa naj, Od 30. junija do 5. julija (Mef) Tolažim se s tem, da verjetno mora biti tako. Smo pač turistično mesto in turistična občina in tam, kjer se gredo turizem je treba računati s tem, da bo šlo življenje po slabših, manj prijaznih tirnicah. Enostavno je nemogoče pričakovati, da bomo poleti, ko se naše mesto skoraj podvoji, živeli tako kot druge mesece. Matematika in fizika tega ne dovoljujeta. Pa vendar se vsi po malem borimo proti temu: parkiramo tam, kjer se ne sme, prerivamo se v vrstah, kličemo policijo ko se nam zdi, da je čas za spanje. Ljudje smo pač takšni, da se znamo boriti zase in za svoje. Ko je bila varuhinja človekovih pravic v našem mestu so ji nekateri potožili zaradi koncertov v Simonovem zalivu. Med Dnevi vina, olja in rib je sosed priavil gostilničarja, ker se je pred lokalom pogovarjal z gosti, čeprav je ura komaj odbila polnoči. In prav gotovo bodo v naslednjih dneh policisti dobili prijave na račun mladih udeležencev Eurofesta, ker se zabavajo. Pa je problem zelo preprosto rešljiv. Postaviti je treba jasna pravila: ozvo- čene zabave na prostem so lahko poleti do te ure, lokali so lahko odprti do takrat in takrat, trgovine in tržnica potegnejo delovni čas v večer. A za kaj takega še nismo zreli. Kako sicer razumeti, da so nekateri lokali še vedno enkrat v tednu zaprti, čeprav je vrhunec turistične sezone in kako razumeti, da nekateri trgovci sredi sezone odidejo na dopust. Pravimo, da je turizem naša usoda. OK. Bom potrpel, ampak upam, da mi bo na koncu poletja kdo rekel hvala. NOVO Ambulanta za male živali Lara Trgovska ulica 4, 6310 IZOLA Tel. 05/64 01 300 URNIK: vsak dan, tudi v sredo: 8.00 - 12.00 in 16.00 - 19.00 sobota: 8.00 - 12.00 I\/l OTO IN/IAXZX tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola PIIH AVTO CENTER ki @ BANKA KOPER komunala izola- isola Obratovalni čas odlagališča PONEDEUEK-PETEK: 8.00 - 19.00 SOBOTA: 8.00 -12.00 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO 1 no V DELOVNEM ČASU-TEI IZVEN DELO -tel.: 05/ 66 34 950 ega časa-tel: 041/ 650 882 (24 UR) tel: 041/ 650 375 Pasheden 18 let države in 17 let Eurofesta Tudi če bi konec prejšnjega tedna ostali v Izoli bi imeli kam iti. V četrtek bi šli na proslavo dneva državnosti v 18 let slovenske države Zanimiv vikend se je začel v četrtek 25. junija, ko je bila v kulturnem domu občinska proslava ob Dnevu državnosti. Kljub prazničnemu dnevu je bila prireditev dobro obiskana, kar je gotovo tudi zasluga pri Izdanih priljubljenega 3 Big Banda, ki je tokrat nastopil s solistko Vladko Go-jak. Slavnostni govornik je bil župan Tomislav Klokočovnik, ki je v obeh uradnih jezikih govoril o priložnostih Slovenije, ki jih mora ob svoji polnoletnosti še izkoristiti, prisotni pa so si ob proslavi lahko ogledali tudi projekcijo dokumentarnega filma o slovenski osamosvojitveni vojni. Mandračeva sobota Sobotno dopoldne smo v uredništvu poimenovali Mandračev dan. Že navsezgodaj smo Ljubljansko in Koprsko ulico ter Manziolijev trg “tlakovali” s povečanimi naslovnicami starejših izvodov našega tednika in tako popestrili sprehode sobotnih nakupovalcev in sprehajalcev. Na Manziolijevem trgu pa smo postavili našo odprto informativno pisarno kjer smo se pogovorili z našimi naročniki in jih obdarili z lepo povečano fotografijo Izole iz petdesetih let. Tistim, ki ga še niso prejeli smo podarili tudi naš letošnji koledar “Izbrisani od dela”, dobili pa smo tudi nekaj novih naročnikov, kar nas navdaja z optimizmom, ki ga marsikateri časopis že izgublja. Skratka, sobota je bila, vsaj za Mandračevce, lep dan. S pihali proti dežju V soboto zvečer je obiskovalce promenadnega koncerta Pihalnega orkestra Izola najprej prestrašil rahel dež, ko pa so godci vremenu navkljub potegnili na piano inštrumente in note in ko je zadonela prva koračnica, so oblaki zbežali in v nadaljevanju smo slišali izvrsten koncert izolskega orkestra, ki ga vodi Mirko Orlač. Prevladovale so priredbe znanih orkestralnih, filmskih in popevkarskih skladb, tudi nekaterih domačih avtorjev. Še posebej sta ostali v spominu izvedbi popevk Ura brez kazalcev in Zemlja pleše. Skratka, bilo je prijetno in kvalitetno. Haliaetum metal festival Petkov in sobotni večer so kar lepemu številu mladih popestrili težki metalni zvoki udeležencev Haliaetum Open Air 2009, dvodnevnega festivala na katerem so igrale extremne metal skupine iz Francije, Austrije, Italije in Slovenije. Prebivalci iz soseščine, ki so nekaj let živeli v spokojni tišini so tokrat res doživeli močan audio udarec a so ga preživeli. Vse kar bo sledilo bo zagotovo prijaznejše ušesom povprečnega občana. Eurofest Torkova otvoritvena slovesnost 17. Eurofesta se je začela z mimohodom ekip s plaže na svetilniku do centralnega prizorišča, ki je na parkirišču pred Srednjo turistično in gostinsko šolo. Ekipam so se pridružile še kulturne skupine Golidarice iz Čenturja, Šavrinski godci z godbo na pihala ter pustna skupina iz italijanskih Milj. Pokrovitelj letošnjega Eurofesta je predsednik države, dr. Danilo Turk, udeležence letošnjega Eurofesta pa sta pozdravila predstavnik RZS in podžupan Bojan Zadel. Eurofest bo trajal do 5. julija. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/640 00 10, fax. 05/640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Četrtek, 2.julij 2009, št. 815 M/WIDK^C 3 -------------------------------------------------------------— Občinski svet---------------------------------------------------------------------- Center za kulturo, šport in prireditve se ne deli ampak se debeli Na ponedeljkovi seji občinskega sveta so svetniki in z njimi tudi gledalci pred televizijskimi ekrani izvedeli, da bi bilo primerneje, če sedanjega Centra ne bi delili ampak bi ga razširili s turizmom, ki tudi išče nove oblike organiziranja. Maratonska seja se je končala pred polnočjo. Na ponedeljkovi 10. redni seji izolskega Občinskega sveta so svetniki po županovem umiku nekaterih točk z dnevnega reda potrdili predlog dnevnega reda, na katerem so bile večinoma obravnave prostorskih aktov in potrditve programov ravnanja s stvarnim premoženjem. Umaknjene so bile nekatere točke prodaje, med temi je bilo največ razprave o prodaji poslovnega prostora na Maliji, ter točki imenovanja članov v razpisno komisijo za podelitev priznanja z nagrado Alojza Kocjančiča in imenovanje posebne komisije za spremljanje javne službe.. Svetnik SJN in predsednik KS Korte, Edi Grbec, je povedal, da ni res, da bi Občina bila ob 1.200.000 eur, če ne bi prodala stare šole na Maliji, temveč le ob 380.00 eur, saj so prav na tej seji za prodajo namenjeni nekateri objekti za katera bo občina iztržila določeno vsoto denarja. Za staro malijsko šolo se bori vaška skupnost, ki v tem, 190 kvadratnih metrov velikem objektu, vidi idealen vaški dom. Seveda pa vsi niso soglašali z njim. “Prodajo objekta smo že večkrat umaknili z dnevnega reda seje, prvič pred več kot dvema letoma", je dejal svetnik IJN, Darko Grad, “v tem času pa vaška skupnost ni naredila nič, da bi Občini dokazala, da resnično potrebuje tako velike prostore". Svetnik iz Kort je seveda trdil drugače, in povedal, da so program dela poslali a ga nihče ni pregledal ali ocenil. Svetniki so na koncu le privolili v umik točke z dnevnega reda, obenem pa so KS Korte naročili, da do septembra pripravi ustrezen program za uporabo stare šole, sicer bo takrat končala na prodajni listi. Nekaj razprave je bilo tudi v zvezi s predlogom spremembe dnevnega reda, ki so jo predlagali v Listi Izolani. Predlagali so, da bi po skrajšanem postopku sprejeli spremembo Odloka o občinskem pristanišču s katero bi v komisijo za priveze namesto dveh predstavnikov Komunale imenovali dva predstavnika uporabnikov privezov. Poleg tega bi natančneje določili tudi pristojnosti te komisije, ki naj bi postala nekakšen nadzorni organ službe, ne pa, da dodeljuje priveze, kot je to zapisano danes. Na koncu so sprejeli sklep, da bodo spremembo pripravili v občinskih strokovnih službah in bo prišla na dnevni red julijske seje občinskega sveta. Sledil je še zaplet z zapisnikom prejšnje seje, ki je bil tako površen, da ga je župan umaknil z dnevnega reda. Darko Grad je spet presenetil Pravi, delovni del seje se je tako začel s sprejemanjem sprememb statuta Centra za kulturo šport in prireditve s katerimi se določa visoka stopnja izobrazbe za direktorja centra in z dodatnim sklepom, da se čimprej začne s pripravo razpisa za delovno mesto direktorja Centra. Nato se je nadaljevalo s končnim poročilom Centra za kulturo šport in prireditve, v katerem je v. d. direktorja, Darko Grad, predstavil nekaj možnosti, kako bi lahko Center deloval v prihodnje, med katerimi je bil, poleg že večkrat omenjene delitve na Center za kulturo in Center za šport, tudi novi, presenetljivo nasproten predlog, ki predvideva, da bi Centru, takšnemu kot je danes, dodali še turizem. Nastal bi tako Center za kulturo, šport in turizem, ki bi imel, tako kot sedanji CKŠP, enega direktorja, zato pa tri strokovne delavce, enega za vsako od prej naštetih področij. Predlog je izzval kar precejšnje začudenje, a ne posebnega neodobravanja, čeprav so svetniki ravno na prejšnji seji v prvem branju sprejeli Odlok o ustanovitvi javnega zavoda za turizem. Očitno reorganizacija Centra še ni tako jasna, kot bi lahko bila, in tudi svetnikom ni več čisto jasno, kako od tod naprej. Skupno obema predlogoma reorganizacije, ki ju je predstavil Darko Grad, pa je povečanje strokovnega, visokošolskega kadra, in zmanjšanje pomožnega kadra, torej hišnikov in čistilk, saj jih je, po njegovih besedah, trenutno krepko preveč. Zelo je poudarjal, da bi moral „novi“ Center, v katerikoli pač obliki, delovati finančno bolj samostojno, moral bi se naučiti tržiti infrastrukturo, ki je, resnici na ljubo, niti (še) nima, pomembno pa je predvsem, da bi v občini obdržali strokovne delavce, kot so trenerji, ki zaenkrat delujejo v finančno zelo slabih pogojih in zato obstaja nevarnosti, da se s trebuhom za kruhom odpravijo v sosednje države. Svetniki so sprejeli sklep, da se strateški dokument prenove javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve Izola posredujejo v 20-dnevno obravnavo, po kateri pristojni urad zbrane predloge posreduje v.d. direktorju javnega zavoda, ki pripravi predlog bodoče organiziranosti javnega zavoda in ga posreduje županu. Aljoša M. Samopoziv lastnikom psov Občina Izola seveda ima Odlok, ki ureja tudi skrb in ravnanje z domačimi živalmi, imamo tudi številne oznake, ki omejujejo gibanje živali na določenih območjih, imamo marsikaj a se vendarle radi izognemo omejitvam, saj za sabo običajno povlečejo malo več skrbi in dela z našimi ljubljenci. Pa vendar se vsi zavedamo, da so nekatere omejitve jpreprosto nujne in ena takšnih je omejitev gibanja psov na svetilniku. Čeprav tudi sami radi odpeljemo psa v ta izolski pasji Gardaland smo se odločili, da tega, v času ko svetilnik zasedajo kopalci, ne bomo počeli. Vabimo Vas, da se nam pridružite tudi vi. uredništvo Prostorijade Glavna cesta med hoteloma? Med bistvenimi prostorskimi akti so z odložilnim pogojem in tremi amandmaji svetniki sprejeli Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje IPA 8. Sprejeti amandmaji se med drugim nanašajo na povečanje vodne površine in na urejanje prometa na tem območju. Kot je znano gre za območje trikotnika pred hotelom Delfin, priprav-Ijalci prostorskega okumenta pa so sledili nekaterim pripombam iz javne obravnave, nekaterih pa niso upoštevali. Med temi je tudi ureditev prometa na tem območju. Odlok namreč temeljito spreminja sedanji prometni režim po katerem bi Morava ulica postala enosmerna za vozila, ki peljejo iz Izole proti Jagodju, medtem ko bi neimenovana ulica, ki pelje od križišča Jagodje proti plaži Simonov zaliv in naprej mimo hotela Delfin proti Izoli ostala dvosmerna. Takšni ureditvi je nasprotoval svetnik DeSUSa in direktor hotela Delfin, Branko Simonovič, ki je predlagal amandma s katerim bi prometno ureditev dorekli z občinskim prostorskim načrtom in jo potem udejanili tudi v trikotniku. Pripravljalci se z njim niso strinjali in ga “poučili”, da je njegov prdlog nezakonit, kar se je kasneje pokazalo kot pretiravanje, saj je dejansko le v neskladju s še enim členom odloka, ki bi ga bilo treba spremeniti ob sprejemu tega amandmaja. In medtem, ko so nekateri omenjali zadovoljstvo stanovalcev ob Morovi ulici, so drugi nasprotovali temu, da bo cesta med dvema hoteloma postala glavna izolska prometnica. Na koncu so svetniki dogovorili dodatek k odloku s katerim se izvajanje tega dela odloka uskladi z občinskim prostorskim načrtom. Ce je bilo pri tem amandmaju še kaj razprave pa je ni bilo ob amandmaju Socialnih demokratov glede obsega vodnih površin oziroma bazenov v bodočem hotelsko apartmajskem kompleksu IPA8. V predlogu odloka je bilo določilo, da obseg vodnih površin znaša do 1.000 kvadratnih metrov, zdaj pa bodo morali biti bazeni veliki najmanj 1.000 kvadratnih metrov. Amandma so podprli čisto vsi občinski svetniki, kar po svoje dokazuje, da je politična raven dela občinskega sveta vendarle dosegla nekoliko višjo raven, kot pa takrat, ko so nekateri nasprotovali tudi pametnim predlogom zgolj zato, ker jih je podala takoimenovana opozicija. Simonov zaliv gradi parkirišča z bazenom V drugi obravnavi so občinski svetniki sprejeli Odlok o spremembah Odloka o ureditvenem načrtu Simonov zaliv v Izoli - 2008. Ta določa, da bo hotelsko podjetje na območju pod cesto za hotelsko retavracijo oziroma pod sedanjimi tenis igrišči, gradilo delno vkopano garažno oziroma parkirno hišo, na vrhu katere bodo uredili večji bazen. Tenis igrišča bodo tako preselili še nekoliko nižje, tja kjer so zdaj parkirne površine, saj bodo parkirišča uredili v garaži. V prvi obravnavi pa so svetniki sprejeli predlog Odloka o spremembah odloka o zazidalnem načrtu za območje južno od Industrijske ceste v Izoli, kjer bo Agraria predvidoma gradila trgovsko središče s kmetijskimi proizvodi in mehanizacijo. Bistveno več razprave pa je bilo ob predlogu Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih »Ob mestnem stadionu«. Med tistimi, ki niso razumeli zakaj sploh potrebujemo cesto, ki bo povezala Prešernovo in Cankarjev drevored ter ob tem presekala eno od igrišč z umetno travo, podrla dve hiši in se zarezala med športno dvorano in stadion, je bil tudi župan, ki sicer podpira ureditev dostopa s Prešernove ceste na Kraško ulico, ne pa tudi preseka celotne trase. Ob tem je bilo slišati tudi pripombe o predvideni gradnji poslovno stanovanjskega objekta na območju nekdanjega Mikca, razmišljanja o selitvi stadiona in še kaj. Nedvomno bo materiala za javno obravnavo več kot dovolj. Poseben problem pa je bil Odlok o začasnih ukrepih na območju občine Izola, ki so ga svetniki sprejeli po skrajšanem postopku, čeprav niso bili povsem prepričani, da delajo prav, saj so s tem odlokom dejansko omogočili nekatera vzdrževalna dela na Šaredu, pri bolnici, na svetilniku in še kje, omogočili pa so tudi legalizacijo na črno zgrajenih objektov, katerih graditelji so sicer plačali kavcijo za njihovo legalizacijo, vendar doslej še niso izpeljali vseh potrebnih postopkov, i.o. a.m. Ljudje že vedo Pločnik rabimo bolj kot palme Pločnik Simonov zaliv- Belveder in umiritev prometa na tem delu ceste Svet Krajevne skupnosti Jagodje-Do-brava je že 2. aprila 2003, na pisno pobudo 128 krajanov prebivalcev KS Jagodje - Dobrava obravnaval problematiko izgradnje pločnika ob cesti za Belveder, po možnosti kolesarske steze in ureditev prometa z možnimi cestnimi ovirami in signalizacijo tako, da bi prišlo do znižanja hitrosti vozil, saj le ta krepko presega dovoljeno (sedaj 50 km na uro). Občina je krajanom odgovorila, da jo ovira pri ureditvi tega dela ceste obstoječi - zastarel prostorski načrt. Pa je prišla tudi papirnata rešitev, saj se je prostorski načrt leta 2005 spremenil, ko se je urejalo širše območje Simonovega zaliva. Tako je danes na papirju vrisan enostranski pločnik in dva najnujnejša prehoda za pešce. En prehod bi omogočal varno in predvsem zakonito prečkanje krajanov in turistov na delu stare ceste v Jagodje in Morove (ob Kopačevem zidu), drugi prehod pa bi omogočil prečkanje in prehajanje proti Simonovemu zalivu na križišču Prešernove z Razgledno (v višini objekta Kisic). Dopis občine Izola z dne 6. 7. 2006 je obljubil začetek gradnje pločnika in tudi kolesarske steze v letu 2007, za umirjanje prometa pa je zadolžil ustrezne občinske službe (komisija za promet). Od takrat pa do danes se ni zgodilo nič... Krajani, med njimi mnogi šolarji, ki morajo peš do Izole, se še vedno stiskajo ob robu ceste in nezakonito prečkajo cesto vsaj enkrat. Turisti, ki letujejo po apartmajih v hišah po Jagodju z vso plažno opremo prečkajo cesto na delu, kjer ni prehoda in ogrožajo predvsem svoja življenja, saj promet tu še vedno poteka (prehitro) kot nekoč, ko je bila še državna cesta. Turisti, ki se peš odpravijo proti Belvederju, kot tudi tisti, ki počitnikujejo na Belvederju in se peš odpravijo proti Izoli, tvegajo svoja življenja in preživijo urico stresnega sprehoda med dirkajočimi vozili. Tu so seveda še kolesarji, ki bi jim bila lahko ta pot v užitek, pa jim ob taki neurejenosti zagotovo ni. Komisija za promet pri Občini Izola je 16. maja 2007 dobila ponovno urgenco prebivalcev Jagodja, vendar nanjo ni niti odgovorila. Občasno merjenje hitrosti z merilnikom, ki je bil večkrat v okvari, ni prineslo trajnejšega rezultata, kar pa ne pomeni, da to ne bi bil eden od načinov umirjanja prometa. Seveda bi merilnik moral delovati trajneje, finančno pa bi se že v kratkem času poplačala tudi skrita kamera. Ker je pred nami nova turistična sezona, v kateri naj bi obiskovalcem Izole ponudili vsaj kakšno izboljšavo tudi na tem področju (pešpot, kolesarska pot, promet in hrup v zakonsko dovoljenih okvirih). Pričakujemo, da bo občina udejani-la svoje obljube, krajani zahtevamo, da za vse skupine ljudi, ki koristijo ta cestni odsek, pristopi k izgradnji tega cestnega objekta, če je izola res turistična občina, potem je to vsekakor tudi turistična naložba. Ureditev pešpoti od Simonovega zaliva do Belvederja bi bila večja turistična pridobitev kot naj bi bila na-primer ureditev Sončnega nabrežja. Nova pešpot bi povezovala Izolo z Belvederjem in naprej s Krajinskim parkom Strunjan, solinami, stare železniško traso in tunelom. Tako bi se lahko rekreiralo mlado in staro na številnih trasah, za katere bi porabili od pol ure do več ur za najdaljše. Vse to pa ob lepem panoramskem razgledu in proč od cestnega hrupa. Pričakujemo, da bodo zahtevo po ureditvi navedene pešpoti podprle tudi turistično gostinske organizacije Belvedere, San Simon in Delfin. Krajevna skupnost Jagodje-Dobrava pa naj spremlja in vzpodbuja vse aktivnosti v zvezi z navedbo tega projekta. K podpori naše zahteve pozivamo tudi Društvo upokojencev Izola in mestne krajevne skupnosti. Če lahko zaključimo: pričakovali smo pešpot, dobili pa oljke. U0 DU Jagodje - Dobrava Nespregledano Naj prostovoljka leta 2008 je Izolanka Sonja Pavčič Bila je prva slovenska šola v Istri, a to niti ni najpomembnejši podatek. Pomembneje, da se zavedamo svojih korenin in da jih varujemo, tako kot to počne Nada Morato, ki je pripravila tudi ta podlistek o zgodovini kortežanske šole, ki ga bomo objavili v nekaj naslednjih nadaljevanjih. Tudi nedeljska prireditev je nosila njen pečat. .im«-» Društvo Sožitje obalnih občin je invalidska organizacija, ki skrbi za okrog 119 uporabnikov vseh treh obalnih občin in deluje izključno na osnovi prostovoljnega dela članov in volonterjev, zbrane članarine in finančnih pomoči, ki nam jih namenijo podjetja, vse tri obalne občine, obrtniki in posamezniki. Ta sredstva društvo porabi za osnovno delovanje in razne programe, ki jih organizira izrecno za osebe z motnjo v duševnem razvoju. To so vikend seminarji, socialni programi na lokalnem nivoju, rehabilitacijski program (judo, kegljanje, telovadba, pohodništvo), vse življenjsko učenje in klubska dejavnost. Teme programov izbiramo na osnovi želja staršev in uporabnikov, pa tudi glede na aktualno problematiko. Naše društvo je posebnega pomena in naši člani so izjemno hvaležni za našo skrb za izpolnitev njihovih posebnih potreb. Mladim družinam z OMDR nudimo tudi potrebne informacije in oporo v stiski, ko se jim rodi otrok z drugačnostjo in jih napotimo na štiriletni izobraževalni cikel, ki ga izvaja Zveza Sožitje. Za uspešno delovanje leta 2004 smo prejeli priznanje Mestne občine Koper. Zelo smo razpoznavni na širšem območju, pa tudi po vsej Sloveniji, kjer smo eno izmed dejavnej-ših med dvainpetdesetimi društvi Sožitje v Sloveniji. V mesecu maju 2008 smo slovesno obeležili 40. obletnico delovanja našega društva. Ob tej priliki smo prejeli plaketo Mestne občine Koper kot priznanje našemu dolgoletnemu prostovojnemu delu in skrbi za osebe z motnjo v duševnem razvoju. Uspešnost našega društva pa temelji izključno na nesebičnem in požrtvovalnem delu prostovoljcev. Med najbolj nepogrešljive pa zagotovo lahko uvrstimo gospo Sonjo Pavčič iz Izole, specialno pedagoginjo, ki je vodja socialnih programov na lokla-nem nivoju. Še posebej pa smo veseli in ponosni, da ji je bil pred kratkim med tristotimi prostovoljci na nacionalnem nivoju podeljen naslov NAJprostovoljka 2008 na državni ravni. Priznanje ji je podelil predsednik RS dr. Danilo Turk. To je še en dokaz, da nesebično žrtvovanje in ljubezen bogati človeka samega in druge. Vsi člani Društva Sožitje obalnih občin ji ob tej priložnosti iskreno čestitamo in želimo, da bi bila še dolgo med nami. Društvo Sožitje obalnih občin, Koper Še eno je padlo Očitno jih ne znamo posaditi ali pa jih slabo izbiramo. Kakorkoli že, opažamo, da vsak malo močnejši sunek vetra podre kakšno izolsko drevo. To, ki je stalo pred nekdanjo Jestvino v Dantejevi ulici, je bilo dokaj mlado in nič kaj razkošno, pa ga je vseeno dobesedno izruvalo iz tal. Kdo ve. če se sploh kdo sekira zaradi tega, pa bi se morali, saj dobesedno izgubljamo naše oskrbovalce s kisikom. Menda bi bilo prav, da bi vsak človek imel svoje listnato drevo, ki bi naš ogljikov dioksid spet spremenilo v kisik. A smo, vsaj v starem mestu, bolj na slabem. Po našem površnem izračunu pride po eno drevo na vsakega dvajsetega prebivalca starega mesta. To pa je zagotovo premalo. Predvsem pa ugotavljamo, da novih dreves skorajda ni videti, kaj šele, da bi vsako padlo drevo zamenjali z dvemi novimi. Palme in oljke v loncih seveda ne štejejo. Koga ogroža gostilna Istra? kVIJIHI Utrujene in težke noge? Pojav površinskih kapilar? Otekline v gležnjih? Življenjski slog pogosto zaznamujejo prekomerno sedenje, nošenje čevljev z zelo visoko peto ter veliko preživetega časa sede ali stoje. Vse to lahko dolgoročno spreminja delovanje in funkcionalnost mikrocirkulacije v nogah, s tem pa slabšo oskrbo celic s kisikom in hranili ter slabše odstranjevanje odpadnih snovi, ki nastajajo pri normalnih metabolnih procesih. Erbaven je gel v tubi narejen iz popolnoma naravnih sestavin. Klinične študije so pokazale, da uporaba linije Erbaven zmanjša otekline za 40%, občutek težkih nog in krče za 37%, krhkost kapilar za 18%, hkrati pa daje prijeten občutek svežine. Kristanov trg 1 ■ tržnica Tel. 05/ 64 040 64 URNIK ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 ■ 15.00 _____________sreda: 8.30-15.00/16.00-19.00 sobota: 8.30 -12.00 ¥TL J IS Zgornja fotografija ni izbrana kar tako, ker ne bi imeli kakšne novejše. Prepričani smo, da bo najprimernejša za ilustracijo informacije, ki sledi. V uredništvo smo namreč dobili povabilo na nekoliko nenavadno tiskovno konferenco, ki bo danes v prostorih Kina Odeon v Izoli v vezi z škodo, ki je nastala stanovalcem stavbe na Trgu Republike 1 v Izoli in na trgu Etbina Kristana 8, zaradi večletnega delovanja gostilne “Istra”. Elena Mendizza, predsednica upravnega odbora stanovalcev trdi, da je gostilna brez ustreznih dovoljenj in jih življenjsko ogroža. Egidij Krajcar, lastnik gostilne Istra, seveda zanika takšne trditve, saj ima vsa potrebna dovoljenja za lokal, za poškodbe v stanovanjih nad lokalom pa krivi izvajalce del na krožišču, ki so zaradi gradnje komunalne infrastrukture prišli do temeljev hiše, dela ki jih je sam opravljal, pa menda po zagotovilih služb niso kriva za poškodbe. ur Prijatelji gredo v pet dežel Za prijatelje Izole organiziramo jesensko POTOVANJE 5 DEŽEL (Italija, Liechtenstein, Švica, Nemčija, Avstrija) in Otok cvetja MAINAU. Izlet bo tridnevni 25. 9. - 27. 9. 2009. Vse informacije dobite pri Tončku (041 807 800). Nič se ne pozabi Pečanova in Markočič ne moreta biti člana nadzornega odbora? Osem izolskih svetnikov je podpisalo predlog o razrešitvi predsednice (Breda Pečan) in člana (Danilo Markočič) Nadzornega odbora občine Izola. Toda mnenje Kosove komisije govori le o članu NO, ne pa tudi o bivši županji, ki mu predseduje. Oba bosta o postopku obveščena in pozvana na predstavitev svojih stališč. Kdo je kaj prodal? IM iffe / Najpomembnejše pri mnenju komisije, ki je bilo sicer podano le na vlogo za ugotavljanje konflikta interesov nekdanjega vodje kabineta županje, je prav dejstvo, da izolski občinski statut zelo natančno določa, da se mora član nadzornega odbora izločiti vsakokrat ko obravnava problematiko porabnika proračunskih sredstev pri katerem je zaposlen ali je bil zaposlen pred manj kot tremi leti. Prejšnja županja je bila odredbo-dajalka do 30. 11. 2006; njen vodja kabineta, ki je bil tudi odredbodajalec pa do 30. 11. 2007. V njegovem primeru manjka do treh let še leto in pol, poslanki pa slabe pol leta. To pomeni, da bi se pri delu Nadzornega odbora morala vsakokrat izločiti, saj sta bila, kot županja in vodja kabineta, posredno in neposredno vpletena v vse finančne odločitve. Po mnenju podpisnikov je vprašljivo in celo sporno dejstvo, da člana NO izvajata nadzor nad razpolaganjem ter nad namenskostjo in smotrnostjo porabe proračunskih sredstev Župan je v uvodu k informaciji o problematiki lokala pod Belveder-jem najprej povedal, da pričakuje od svetnikov pomoč pri odločanju, kako naj ravna v primeru, ko ima občina kar nekaj sodnih odločitev v rokah s katerimi bi dejansko lahko porušila lokal pod Belvederjem. Njegove besede je podprl tudi odvetnik Oliver Kljajič, ki je svetnikom predstavil vse odprte sodne postopke v zvezi z omenjenim objektom in na nek način župana podprl a hkrati povedal, da vsi postopki še niso zaključeni in da bi bilo najbolje doseči nekakšen dogovor, če bi želeli pospešiti reševanje te problematike. Razprava, ki je sledila, ni bila tako enoznačna, kot bi si župan morda želel in izpostavljenih je bilo kar nekaj vprašanj glede možnosti urejanja tistega območja, če občina poruši objekt in na ta način dejansko izniči že izdano gradbeno dovoljenje za omenjeni objekt. in nad finančnim poslovanjem uporabnikov proračunskih sredstev, saj je bilo kar nekaj javnih naročil majhne kot tudi velike vrednosti, odredb in pogodb sklenjenih in odrejenih v času njune zaposlitve. Zato je delo obeh v Nadzornem odboru Občine Izola, po prepričanju podpisnikov, neobjektivno in vzbuja velik dvom o nepristranskosti ter krši temeljno načelo transparentnosti delovanja. Dodali so še, da je z vsakokratno izločitvijo članov iz nadzorov, okrnjeno celotno delovanje NO, kot najvišjega organa nadzora v občini. Vekakor si vsi želijo urejeno območje pod Belvederjem, bilo je slišati tudi podporo programu, ki ga je tam izvajal Shoto klub, ter kar nekaj pobud kako obstoječi lokal spraviti v dovoljene okvirje. Ker je šlo le za informacijo o tej problematiki svetniki niso sprejemali nobenih sklepov, župan pa je zdaj točno tam, kjer je bil pred sejo. Lastnik objekta pa, po naših informacijah, izgublja voljo do dogovarjanja, saj vsi dosedanji pogovori niso rodili prav nobenega dogovora. Podpisanih osem občinskih svetnikov je ta predlog naslovilo Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki pa je ocenila, da odgovor “Kosove komisije” govori le o konfliktu interesov za nekdanjega vodjo kabineta županje, ne pa tudi za županjo, zato so odločanje odložili, medtem pa bodo skušali dobiti tudi manjkajoče mnenje kosove komisije in stališči obeh “strank”, saj verjamejo, da se tudi sama zavedata, da je takšno delovanje Nadzornega odbora lahko zelo oteženo. Shoto klub ni v nobenem sporu Predstavniki Shoto kluba so uredništvo obvestili, da je 15. točka dnevnega reda Občinskega sveta slabo poimenovana. Shoto klub namreč ni bil, ni in ne namerava biti v nobenem sodnem sporu z Občino Izola. V sporu je lastnik objekta, ki je le tega brezplačno dal v uporabo Shoto klubu za njegovo dejavnost. Hkrati so nas obvestili, da pripravljajo širšo družbeno akcijo s katero bodo nasprotovali pozidavi zadnje izolske obmorske doline. D.M., ur Jadran Bajec ni neposredno prodajal parcel v Izoli Po skoraj tri leta trajajočem sodnem postopku zaradi sporne objave neresničnih in nepreverjenih dejstev, se je spor končal s sodno poravnavo v prid oškodovanca Jadrana Bajca, ki je uspel dokazati neresničnost objavljenih dejstev, predvsem pa namero, da ga je s tem nekdo želel diskreditirati kot kandidata za župana z lažnimi in nepreverjenimi obtožbami. Pretekli teden se je pri Okrajnem sodišču v Ljubljani s sodno poravnavo zaključila tožba Jadrana Bajca, svetnika iz vrst SD v Občinskem svetu MOK, proti novinarki Vesni Levičnik in Dnevniku - časopisni družbi d.d. zaradi objave članka z naslovom »Spravil Tomos v grob, zdaj pa na njegovem pogorišču gradi ogromno tovarno«, objavljenem v časopisu Direkt, ki ga je takrat izdajala Dnevnik - časopina družba d.d., le dva dni pred prvim krogom županskih volitev (20. 10. 2006) in v katerem se je novinarki »zapisalo« precej nepreverjenih, predvsem pa neresničnih dejstev. Med drugim je novinarka Direkta v omenjenem članku zapisala, da je Bajec na sejah občinskega sveta MOK zelo rad eksplicitno poudarjal predpisane zakone, ki pa se jih kot izolski uradnik sploh ni držal. Takrat je bil Bajec namreč zaposlen kot svetovalec v kabinetu izolske županje s pooblastili za vodenje Urada za okolje, prostor in nepremičnine. V zvezi s tem mu je bilo v omenjenem članku tudi eksplicitno očitano, da je brez cenilca, ki ga določa zakon o javnih financah, v neposredno prodajo odobril parcele v vrednosti štirih milijonov takratnih tolarjev na Leninovi ulici in še eno v vrednosti petih milijonov tolarjev na Garibaldijevi v Izoli. Jadran Bajec je tožbo vložil zaradi navajanja neresničnih dejstev, ki so bila posredovana javnosti neposredno pred prvim krogom županskih volitev v oktobru 2006 (neznanci so fotokopijo omenjenega članka zataknili za šipe avtomobilov na parkiriščih ter po nabiralnikih) in očitno z namenom škodovati ugledu županskega kandidata iz vrst SD, ki je bil kasneje v drugem krogu protikandidat Borisa Popoviča. Dne 18. 6. 2009 pa se je s sodno poravnavo sodni spor zaključil. Jadranu Bajcu se morata obe toženi stranki v prihodnjih dneh pisno opravičiti za škodo, ki jo je utrpel zaradi navajanja neresničnih in nepreverjenih dejstev v objavljenem članku ter ravnanja njihove novinarke, ki ni bilo v skladu s Kodeksom novinarjev RS, hkrati pa mora Dnevnik - časopisna hiša d.d. v 30 dneh od dne sodne poravnave na Bajčev TTR nakazati dogovorjeno odškodnino za nastalo (nepremoženjsko) škodo (1500,00 EUR) ter stroške sodnega postopka, ki znašajo 1.351,89 evra. SD Koper D.M. X Zupan je ostal brez velike podpore pri rušenju lokala pod Belvederjem Mandrač Četrtek brez Mandrača je kot pivo brez pene Tako je rekla ena naših najstarejših naročnic in dodala, da se časopisu pozna vsaka kadrovska sprememba in da je tudi zadnje pomlajevanje čutiti v vsebini časopisa. “Rekla bi, da je vse boljši, če Mef ne bo jezen zaradi tega". Seveda bi bil jezen, če ne bi vedel, da je Mandrač pomembnejši od vsakega od nas, ki ga ustvarjamo, kajti to je medij, ki ima jasno določeno mesto v izolski javnosti. Je pač medij ki piše o Izolanih za Izolane. Je medij, ki v prvi vrsti informira, nekaj malega komentira in tudi zabava. Je medij, ki ne sodi med rumeni tisk, niti ni občinsko trobilo ampak nekakšna miniatura pravega tednika, ki bo nezamenljiv vir zgodovinskih informacij o naši občini in naših ljudeh. Namreč, ko se bo čez kakšnih sto let nekdo lotil pisanja določenega dela izolske novejše zgodovine, bo najprej posegel po starih izvodih mandrača in tam bo našel večino tistega, kar bo iskal. Mandrač je namreč nekakšna Izolska kronika. Mandrač ima zelo pisano strukturo bralcev. Najbolj zvesti in najbolj natančni so upokojenci, ki preberejo časopis od prve do zadnje vrstice in nas redno opozarjajo na tipkarske, slovnične in vsebinske napake. Potem so tukaj bralci srednjih let, ki ga mnogi prejemajo na delovnem mestu, zadnje čase pa je vse več tudi mladih, ki očitno želijo vedeti več o kraju v katerem živijo. Mandrač je last naročnikov Po sedemnajstih letih izhajanja se je tudi Mandrač približal polnoletnosti in je zrela, samostojna oseba, ki nikoli ni bila v lasti občine, nikoli ni bila v lasti oglaševalcev, nikoli ni bila zgolj v lasti ustanoviteljev ampak je bil Mandrač ves čas v lasti naročnikov. Naročniki so naši delničarji, čeprav ne povsem dobesedno, a vendarle. Vsak od naročnikov namreč sodeluje pri pisanju, tiskanju in distribuciji vsake številke Mandrača. V vsako številko Mandrača vsak redni naročnik tedensko “vloži” 1 Euro. In kaj dobi za ta svoj vložek? - Vsak četrtek, že navsezgodaj dobi izvod časopisa, ki je najbolj razširjeno in zato tudi najpomembnejše sredstvo obveščanja v Izoli. - Dobi IZOkratico s katero v skoraj 50-tih trgovinah, restavracijah, kavarnah, salonih ali servisih v Izoli dobi 10% popust. - Dobi brezplačne male oglase, brezplačne osmrtnice in zahvale in brezplačna vabila na različne neprofitne dogodke. - Dobi informacijsko pisarno, kjer bo dobil vse informacije o Izoli, ki jih ne more dobiti drugje. - Dobi tudi prilogo v italijanskem jeziku II Mandracchio. - Ob tem pa urejamo še našo spletno stran www.mandrac.si, na internem TV kanalu prenašamo seje Občinskega sveta in še kaj. Med sobotno akcijo na ulicah starega mesta so nas obiskali številni dolgoletni naročniki, tudi takšni, ki imajo shranje vse številke Mandrača, od prve do 814-te. Prišel je tudi župan, dr. Klokočovnik, mimo se je sprehodila tudi poslanka Breda Pečan, prišli so nekateri svetniki in tudi marsikateri turist, ki ni točno vedel, kaj se dogaja pa so si nekateri za spomin iz Izole kar vzeli katero od razstavljenih naslovnic. Veliko je bilo zanimanja tudi za fotografijo Izole iz petdesetih let, ki nam jo je poslal Zlatko in je v tako dobri resoluciji, da ob povečavi lahko na Sončnem nabrežju vidimo tudi kamnite bloke s katerimi so popravljali zminiran veliki pomol. Nasploh se moramo zahvaliti številnim Izolanom, ki nam prinašajo pomembno zgodovinsko pa tudi aktualno gradivo za časopis. Tako kot Dušan Ambrož, ki je prispeval fotografijo za tokratno IZOkartico, Saša Stepanov, ki je vedno na voljo, ko je treba s fotoaparatom hitro na kraj nekega dogodka in številni sodelavci, brez katerih ne bi bil Mandrač tako prepričljiv. Zakaj je dobro biti naročnik - nespremenjena cena časopisa - IZOkartica za 10% popuste - nagrada V petek in soboto ste naročniki prejeli položnico za plačilo polletne naročnine, ob tem pa tudi novo IZOkartico s katero boste naročniki dobili še naše posebno darilo - veliko fotografijo Izole iz sredine petdesetih let prejšnjega stoletja. Darilo ste prevzeli z novo IZOkartico v soboto dopoldne na Manziolijevem trgu, v naslednjih dneh pa na uredništvu Mandrača, oziroma v ateljeju karikaturista Marjana Motoha v Ljubljanski ulici. IZOkartica je kot državljanstvo Tako je nek gostilničar komentiral pomen IZOkartice. “Tisti, ki jo ima je nedvomno Izolan oziroma mu je Izola dovolj blizu, da želi vedeti, kaj se v tej občini dogaja. In ker se mi, izolski gostinci pa verjetno tudi trgovci in ostali obrtniki zavedamo, da so Izolani naše najpomembnejše stranke, je prav, da se jim oddolžimo na takšen način. Saj vidimo, kaj se dogaja v trgovini. Nenehno so nekakšni popusti ob določenih dnevih pa pikice in smrečice in še kaj. IZOkartica pa je takšna, tradicionalna stalnica. Človek jo ima v denarnici ali žepu in jo izkoristi, če jo hoče. So tudi takšni, ki rečejo: Kartico imam ampak je ne bom uporabil. Naj bo za napitnino. To je odnos, ki je med prodajalci in kupci najbolj pošten." Ni vsak Ostrouška pravi Ostrouška Kdo je torej pravi: Vlado, upokojeni novinar, predsednik Rdečega križa in aktivni organizator DU Izola ali Irena, nekdanja novinarka, nekdanja direktorica Filmskega sklada in sedanja desna roka izolskega župana? UCINO ' Rokomet ponovno zasedel mesto Mediteranske igre Lepa zasedba izolanovv Pescari Sredozemske igre so regionalno športno tekmovanje v olimpijskih in neolimpij-skih športnih panogah, ki so ob prisotnosti visoko športno razvitih držav, za slovenski šport zelo zanimive. Žal zaradi slabe koordinacije športnih koledarjev mednarodnih špormih federacij (sočasnost velikih tekmovanj) Sredozemske igre v nekaterih športnih panogah nimajo tiste teže, kot bi jo sicer lahko imele. Na Sredozemskih igrah sodelujejo države Evrope (14), Afrike (5) in Azije (2) in sicer: Evropa: Albanija, Bosna in Hercegovina, Ciper, Hrvaška, Slovenija, Španija, Francija, Grčija, Italija, Malta, Monako, San Marino, Srbija in Črna gora, Turčija; Afrika: Alžirija, Egipt, Libija, Maroko, Tunizija; Azija: Libanon, Sirija. Izdani smo v preteklosti imeli kar nekaj lepih uvrstitev, najuspešnejši pa je bil Vasilij Žbogar, ki je španski Almeriji postal tudi mediteranski prvak v razredu Laser. Tokrat so možnosti naših jadralcev bistveno skromnejše, saj nastopajo same mlade posadke. V razredu 470 nastopata tudi člana Burje Mitja Mikulin in Sebastian Prinčič, pri dekletih pa Tina Mrak in Veronika Macarol. Poleg njih nastopa v razredu Laser še član Burje, Nik Pletikos. Tekmovalce spremljata Klavdij Pletikos in Jurij Dorošenko. Razmere na jadralskih poljih Sredozemskih Iger niso ravno naklonjene jadralcem. V številčno skromni konkurenci desetih ženskih posadk olimpijskega dvoseda 470, sta Tina Mrak in Veronika Macarol po štirih preizkušnjah na zadnjem, 9. mestu. Le posadka več tekmuje v moški konkurenci 470, kjer Mitja Mikulin in Sebastian Prinčič (Burja), nizata zelo različne rezultate (10., 3., 9., 6., 2.) in sta trenutno šesta. Nekaj številčnejša je le udeležba v olimpijskem laserju (19 tekmovalcev), kjer jadra Nik Pletikos (Burja/11., 8., 4.). Aktualni mladinski prvak Evrope je po treh jadranjih na 6. mestu. Izdani pa imamo v Pescari tudi dve rokometašici in sicer Anjo Argenti in Nežo Mitruševsko. Žal tudi rokometašice niso posebej uspešne, čeprav naši kar dobro igrata. Slovenska ženska rokometna reprezentanca je na sredozemskih igrah v Pescari namreč izgubila tudi tretjo tekmo v skupini B. Po porazih proti Črni gori (25:26) in Franciji (21:27) so Slovenke izgubile tudi proti Srbiji s 26:30 (12:15) in so v sredo popoldne igraje z Italijo, ki jo vodi še en Izdan, Boris Čuk, igrale za končno sedmo mesto. Rokomet Izola z Eurofestom Od včeraj Izola gosti že 17. Eurofest, mednardoni rokometni festival ki bo Izolo “okupiral” od 30. junija do 5. julija. Žal nimamo podatkov o tem, koliko ekip je natančno prisotnih na letošnjem Eurofestu, zagotovo pa jih je več kot 100, prihajajo pa iz 12 držav (Alžirija, Češka, Danska, Francija, Hrvaška, Madžarska, Norveška, Poljska, Slovaška, Švedska, Španija in Slovenija). Od slovenskih ekip so prihod najavili rokometni klubi Krško, Škofljica, Krim, Mitol Sežana, Ormož, Duplje-Tržič, Dobova, Ribnica, Branik in še nekateri. Na dosedanjih prireditvah stkane dobre prijateljske vezi med ekipami iz evropskih in drugih držav ter organizatorjem so v zadnjem času dodatno okrepljene. Eurofest tako ostaja ena največjih slovenskih športno -turističnih prireditev, ki je na Obalo spet privabila okoli 3000 mladih rokometašev in njihovih spremljevalcev. Otvoritvena slovesnost je bila sicer že v torek zvečer, začela pa se je z mimohodom ekip s plaže »Na svetilniku« do centralnega prizorišča, na parkirišču pred Srednjo turistično in gostinsko šolo. Mimohod je bil, tako kot vedno doslej, vreden ogleda, saj so se ekipam pridružile še kulturne skupine Golidarice iz Čen-turja, Šavrinski godci z godbo na pihala ter pustna skupina iz italijanskih Milj. Zbrane športnike in gledalce sta pozdravila, komisar Rokometne zveze Slovenije, Samo Kuzma in izolski podžupan Bojan Zadel. Sicer pa je častni pokrovitelj Eurofesta predsednik države, dr. Danilo Turk. Osrednje prizorišče, kjer potekajo zabavne prireditve in najkakovostnejše tekme, je pri SGTŠ Riviera, ostale tekme pa bodo prav tako na prostem, v Izoli in Kopru. Kickboxing Trije državni prvaki Prejšnji vikend so tekmovalci izolskega kluba KiT, nastopili na finalnem turnirju državnega prvenstva v kickboxingu in domov prinesli 3 naslove državnih prvakov. V soboto, 27. junija, je v Murski Soboti, pod okriljem Kickboxing zveze Slovenije, potekal finalni turnir v kickboxingu, v disciplini light contact. Ta, tretji po vrsti in tudi zadnji turnir, je dal odgovor, kdo bo letošnji državni prvak v tej disciplini. Izdani so lahko z izkupičkom zadovoljni, kajti domov so prinesli 3 naslove državnih prvakov. V mladinski kategoriji do 63 kg, si je ta naslov priboril Andrej Škergat, v članski kategoriji do 63 kg, je prvak postal Dušan Lamut in v poltežki kategoriji do 94 kg, je naslov najboljšega osvojil Raniš Smajlovič. Tako lahko kar nekaj »kitovcev« upra- vičeno pričakuje vpoklic selektorja, za nastop za izbrano vrsto Slovenije. Mlajše tekmovalce čaka nastop konec septembra, na Evropskem prvenstvu v Puli, dočim člansko vrsto, pa nastop na Svetovnem prvenstvu za ring discipline v Beljaku (A) in za tatami discipline v Nantesu (F). Po krajšem počitku, se za te tekmovalce pričenja ciklus poletnih priprav, med tem tudi udeležba na nekaterih trening kampih v tujini._________________________ Jadranje Tekmovanje optimistov V okviru Slovenia Match Race cup-a so se danes v Koprskem zalivu v dveh Hotnih regatah pomerili še bodoči šampioni v razredu Optimist. Tekmovanja se je udeležilo 31 naraščajnikov iz devetih klubov Slovenije in Italije. V zmernem maestralu, ki ni presegel osmih v ozlov POGLED S STRANI Zopet je rokomet glavni v Izoli, tu je Evrofest. Teden v katerem bodo glavni mladi rokometaši in rokometašice. Mesto je preplavilo morje barv in različnih govoric. Tudi festival je oplazila recesija in nekaterih standardnih obiskovalcev ni videti. Vendar pa mlada množica še kako razgiba utrip mesta in napoveduje vroče poletje. Slovenski rokometni klubi rešujejo še zadnje probleme, predvsem finančne. Obnavljajo se pogodbe in uprave se trudijo, da prepričajo igralce, predvsem tiste, ki še vztrajajo na starih okopih. Letošnji promet ni velik in tudi novih imen je bolj malo. Skupščina klubov RZS je ob novih pravilih reševala tudi pritožbo trenerja Obrvana. Ob morebitni pomilostitvi bo nadaljeval delo v Velenju, ob morebitni zavrnitvi se bo pač poslovil od slovenskega rokometa. Skupščina bo sigurno kakšno rekla tudi o novem selektorju za člane. Zelo nekorektno bi se je z dvema zmagama in polnim izkupičkom najbolje odrezal Toni Vrščaj iz Črnomlja. Liam Orel iz Koprskega Jadra je dokazal, da jabolko ne pade daleč od drevesa, premagal kopico starejših jadralcev in jadralk in v skupnem seštevku zasedel drugo mesto. Tretji je bil član Pirata iz Pirana, Anže Podlogar. Med dekleti je slavila Lin Pletikos, ki je v skupnem seštevku z drugim mestom dala vetra številnim fantom. Med deklicami sta se izkazali še Jana Germani, YC Čupa z drugim in Mara Turin JK Pirat s tretjim mestom. Zmagovalca med deklicami in dečki sta za nagrado prejela novi jadri, velika nagrada , povsem nova jadrnica razreda Optimist pa je po žrebu pristala v rokah Lare Poljšak, JK Loka Timing.______________________ Plavanje Drugi Pokal Kopra Plavalni klub Koper bo v soboto in nedeljo v olimpijskem bazenu v Žusterni, v okviru praznika Krajevne skupnosti Žusterna, organiziral kar dve plavalni tekmovanji, ki jih sofinancira tudi Mestna občina Koper. Tako v soboto, na mednarodnem mitingu “Pokal Kopra 2009”, pričakujejo udeležbo čez 300 plavalcev iz vseh slovenskih plavalnih klubov, Italije in Hrvaške. Plavalci vseh starosti se bodo pomerili v devetih, predvsem krajših disciplinah, v štirih različnih kategorijah. V nedeljo bo bazen Žusterna prizorišče “Odprtega letnega državnega veteranskega prvenstva v plavanju”. Tekmovanje se bo pričelo ob 10,00 uri, popoldanski del pa ob 17,30 uri. Sodelujejo lahko vsi neaktivni plavalci in plavalke nad 18 let in ljubitelji plavanja, ki se bodo pomerili v 17 različnih disciplinah. bilo, da se ponovi postopek, kot pri imenovanju selektorja za žensko ekipo. Slovenske rokometašice so žal na MI že zabeležile prvi poraz in to proti Črni Gori. Pričakovanja so bila višja, vendar pa očitno obe strani potrebujeta nekaj časa. Smo pa Slovenci bili zelo jezni na EHF, kako je potekalo žrebanje skupin za EP 2010. Toliko pegole pa že dolgo ne. Nemčija, Švedska, Poljska in Slovenija. Kako bo našim uspelo napredovati v drugi krog? Tudi z vsemi najboljšimi bomo potrebovali veliko športne sreče. No, če pa že hočemo dokazati, da sodimo v evropski vrh, bo potrebno garati. Veliko boljše se je na žrebu za ligo prvakov godilo Gorenju in že sedaj lahko napovem napredovanje. Težko delo za napredovanje pa čaka tudi ekipo Krima, katera pa se je dobro okrepila z novimi igralkami. Spremembe se obetajo tudi izolskim rokometašem. Sigurno bodo na klopi imeli novega trenerja, o novih igralcih pa se še ne ve veliko. Letos naj bi končno le prišlo do sodelovanja s sosedi iz Kopra. Na ženski strani rokometa j e še vedno vse tiho. Kar nekaj nekdanjih igralk je trenutno prostih in še kako prav bi prišle v novi sezoni. Kot sem omenil, vse je tiho in problemi se bodo reševali zadnje trenutke. Bojim se, da se bodo stvari začele premikati, ko bo že prepozno. HBkuSJIH AM ■p frp,TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI ! i. Vž—AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00 Nova Olimpicova generacija Po nekajletnem zatišju, ko so začeli v slovenskem jadranju prevladovati mladi jadralci iz kontinenta in ko se je šol jadranja, ki jih organizirajo obalni klubi, udeležilo izredno malo domačinov, se očitno obetajo boljši časi. Tako vsaj ugotavljajo v izolskem Olimpico, kjer so že zbrali prvo skupino otrok šole jadranja, ki so vsi po vrsti doma z obale in v glavnem otroci nekdanjih jadralcev, kar je lep obet, da bodo v jadranju tudi vztrajali. Šolo jadranja vodijo tekmovalci JK Olimpie (Jaka Kralj, Nejc Dolinšek in Simon Laganis), v veliko tehnično pomoč jim je Miro Pergar, po vrnitvi z Mediteranskih iger pa bo svoje dodal še klubski trener Jurij Dorošenko. Kot je povedal novoizvoljeni predsednik Matjaž Musa bodo s šolo jadranja nadaljevali dokler bo dovolj interesentov zanjo. Zato vse zainteresirane straše in otroke vabijo, da se oglasijo v prostorih kluba v Volaričevi ulici (ob parku Pietro Coppo). Ob vsej dobri volji in vloženim organizacijskim naporom pa imajo organizatorji in udeleženci šole jadranja veliko težav z dostopom do morja, saj so morali zaradi postavitve plavajočih pomolov umakniti svoje splave, zdaj pa čakajo, da jim odgovorni povedo, kje jih lahko pritrdijo nazaj, saj je brez njih dejavnost jadralnega kluba povsem onemogočena. IZOLSKA SOLA VESLANJA t ARCO POTEK SOLE VEZANJA (OLA VESLANJA PRIČNE Z ZADNJIM ÌOLSKIM DNEMINTRAJAVSOPOLETJE. MOŽNOST VPISA TUPI MED POLETJEM, VABLJENI FANTJE IN PUNCE. MALlS' IN STAlUJll. REKREATIVCI IN TEKMOVALCI TABORJENJE z IZOLSKIMI TABORNIKI Taborniška sezona je že za nami, nezadržno pa se bliža vsakoletno taborjenje. Taborjenje predstavlja v vsakem rodu višek sezone in dela v rodu Taborjenje je namenjeno prav vsem članom rodu, ter vsem tistim, ki si želijo preživeti deset dni v naravi, v prijetni družbi, s pestrim in nevsakdanjim življenjem, z novimi izzivi, doživetji in odkritji! Zakaj ne bi tudi vi spoznali čare in lepote Kozjanskega z okolico?! Kaj pa se bo dogajalo na samem Taborjenju ? OOOGROMNO ! Taborovodja je pripravila zanimiv program, ki ne bo dal miru niti ponoči, čez dan pa bomo v gozdni šoli obnovili znanja postavljanja šotora, lokostrelstva, se odpravili na nenavaden orientacijski pohod, pomerili v raznih igrah,...Posvetili se bomo preživetju v naravi-naučili se bomo postaviti bivak in ognjišče ter si skuhati topel obrok. Sprehodili se bomo po kozjanskih gričkih, spoznali običaje, narečje in znamenitosti. V bližnji Bistrici se bomo kopali in igrali razne vodne igre. Adrenalinski naboj bomo doživeli na progi preživetja, se preoblekli v...(to naj ostane še skrivnost), izdelali razne pionirske objekte, učili taborniških veščin, samostojnosti in dela v skupinah. Zvečer se bomo vsi skupaj družili ob ognju in peli ali se igrali razne igrice in še in še! ! ! Še vedno niste čisto prepričani, da vam bodo starši dovolili iti z nami ?’ No prava primorska trma in pogum tudi še nekaj veljata, zatorej se le ne predaj in vztrajaj do končne zmage! KDAJ? Redni tabor (šolski otroci): od nedelje, 19.7. do nedelje, 26.7. (MČ) oz. do srede, 29.07.2009 (GG) Klubovski tabor (starejši taborniki z družinami idr občani): 01.08. - 09.08.2009 KJE? Vas Kozje, v samem središču Kozjanskega KOLIKO ? Za člane RJS Izola : *MČ: 90 Eur, GG: 120 Eur (popust pri MČjih in GGjih lahko pridobijo otroci, ki imajo pri tabornikih tudi brata ali sestro), PP+pomočniki: 70 Eur Za nečlane oz. šolske otroke : MČ: 110 Eur, GG: 140 Eur (vključuje bivanje v šotorih na ležalnikih z blazinami, 4 obroke na dan, organizacijo in izvedbo 10 dnevnega programa ter prevoz) INFORMACIJE in VPLAČILA ! Vsak petek od 19:15 - 20:15 v Taborniški sobi v Livadah (poleg O.Š. Livade-športna dvorana) ali na GSM 031/573-080 (Katja), katja.mahne@siol.net. ODHOD ? Zbor na parkirišču pred ladjedelnico Izola, u nedeljo 19.7 ob 14.30 PRIHO D ? Za MČje: Pridejo jih iskat straši v nedeljo, 26.709 Za GGje: V sredo, 29.7.09 okoli 16.30 na parkirišču pri ladjedelnici Izola STARŠI!!! Za program in organizacijo je na taboru odgovoren taborovodja, za varstvo in varnost vaših otrok terza izvedbo programa bojo skrbeli vodniki z večletnimi izkušnjami, na taboru imamo tudi starešino, medicinsko sestro in kuharja. Spisek obvezne opreme dobite pri vplačilu! PRAV POSEBNO OBVESTILO ZA STARŠE: V nedeljo, 26.7 lahko pridete vsi starši MČjev na dan staršev, ki se bo pričel tega dne ob 10.30 (in prosim, če lahko ne prihajate prej, zaradi umika z ostalim redom tabora) in se zaključil okoli 17h. Starši si boste lahko ogledali kaj vse so čez teden ustvarjali otroci in kaj so se novega naučil, hkrati pa tudi sami spoznali nekaj veščin taborništva (Zato se prosim primemo oblecite in obujte) Za vse starše in morebitne bratce in sestrice na obisku bo poskrbljeno tudi za kosilo in malico, zato tega dne z vašim otrokom zagotovo ne smete zamuditi! Otrok bo potem seveda odpotoval z vami domov. Zagotavljamo vam prijeten dan u taborniški družbi. (Kdor se dneva ne bo udeležil naj ob prijavi otroka to pove, da slednjemu poiščemo dmg prevoz domov, hvala.) PROGRAM ŠOLE VESIANIA PROGRAM 501E VEV.ANjA VKLJUČUJE TUDI NOGOMET. KOÌARKO. ODBOJKO, ELEMNTARNE IGRE Z ŽOGO, PLAVANJE. POTAPLJANJI. KOLESARJENJE. VESLAŠKI KRST IN KINO. ZA MALICO JE POSKRBLJENO VODSTVO PROGRAMA PROGRAM POP VODSTVOM STROKOVNO IZOBRAŽEN .H ŠPORTNIH DE IAVCEV DIPL* IZTOK BUTINAR 03 1 703 763 '•tjpint MATEJ KODELA 040 841 891 IZ O LS KA. SO LA. V E S LAN J A«5G MAIL.COM Vodstvo Taborjenja in vodniki se bomo potrudili, da vam bo kar najmanj dolgčas. Pripravili vam bomo tudi še kakšno presenečanje! Veselimo se srečanja na taborjenju do takrat pa taborniški pozdrav! ROD JADRANSKIH STRAŽARJEV IZOLA MČji so otroci stari od 6 do 10 let, GGji so otroci stari od 11 do 15 let, PPji pa od 16 do 21 let. Mlajši se tabora žal še ne morejo udeležiti. Knjiga o mornarjih I/. I 1 I > Il ivii o tem, kako je to blago prišlo do nas Pomorski radijski častnik Vinko Grgič je avtor knjige pomorščakov kruh, ki so jo sicer predstavili v Mestni knjižnici Piran, priporočajo pa jo vsem tistim, ki želijo več vedeti o pomorski orientaciji naše dežele.. V mesecu juniju je v novi Mestni knjižnici Piran potekal nadvse zanimiv in prijeten literarni večer, ki se ga je udeležilo veliko število sicer neobičajnih obiskovalcev podobnih prireditev, predvsem pomorščakov in ljubiteljev morja. Piranska bibliotekarka Ksenija Petaros Kmetec v knjižnico povabila Vinka Grgiča, pomorskega radijskega častnika in avtorja leposlovno poučne knjige Pomorščakov kruh, ki je poslušalcem s sliko in besedo približal življenje pomorščakov na naših in tujih ladjah. »Ves svet je odvisen od pomorske plovbe, od prevozov različnih vrst blaga s celine na celino, in vendar na to, v našem vsakdanjem življenju, le redko pomislimo. Gospodinja, ki v nakupovalni voziček nalaga južnoameriške banane, tajski riž ali kanadskega lososa, se pri tem gotovo ne spomni ladij. Tudi voznik, ki se ustavi na bencinski črpalki, ne pomisli na tankerje. Še redkeje kakor ladij se ljudje spomnijo pomorščakov. Na nekaj milijonov ljudi, ki si služijo kruh s sedmimi skorjami.« Te misli je napisal Vinko Grgič v uvodu v svoje spomine, ki so pred dvema letoma (2007) izšli pri Celjski Mohorjevi družbi.Po pripovedovanju bibliotekarke Ksenije Petaros Kmetec, ki je bila v piranski knjižnici dolga leta tudi skrbnica domoznanske zbirke, je ta knjiga »takoj našla svoje bralce, med katerimi so mnogi izrazili željo po srečanju z avtorjem«. Predniki Vinka Grgiča izhajajo iz Pa-drič pri Trstu. Vinkov ded se je po prvi svetovni vojni preselil na Štajersko in tam Vinko živi še danes. Če bi bilo po njegovem, bi že po osnovni šoli odšel na srednjo pomorsko šolo v Piran. Želja se mu je uresničila po končani vojaščini, ko je postal štipendist Splošne plovbe Piran, danes Portorož, in je diplomiral na komunikacijskem oddelku Višje pomorske šole na Reki. Delo poklicnega pomorščaka je opravljal v dveh različnih obdobjih. Plul je na petnajstih ladjah, pod petimi zastavami, v posadkah, katerih člani so pripadali več kakor dvajsetim narodom. Prvič je plul od leta 1965 do 1972 na ladjah Splošne plovbe: Bela Krajina, Bihač, Postojna, Ljutomer, Bočna, Portorož, Martin Krpan, Litija in kar petkrat na liniji okoli sveta. Na ladje se je vrnil po devetnajstih letih in plul še sedem let. Plul je tudi za tuje ladjarje in na zadnjo plovbo po štirinajstih tovornih ladjah odplul na legendarni leseni jadrnici Sea cloud -Morski oblak (glej sliko). Izumrl je njegov poklic Poklica ni zapustil prostovoljno. Napredek tehnike je ukinil poklic pomorskega radijskega časnika. V knjigi je Vinko Grgič napisal: »Kar nekaj tradicionalnih pomorskih poklicev je napredek izbrisal. Z ladijskim podom in drugim lesom je s krovov odneslo tesarje; elektronska tipala in računalniki so v strojih zamenjali mazače; satelitske komunikacije so iz radijskih kabin pregnale radijske častnike.« Položaj mornarjev na marsikateri sodobni ladji Grgič opisuje tako-le: Tudi v Stični ni šlo brez naših pevcev Približno 150 zborov oziroma več kot 3.200 pevk in pevcev je pred desetimi dnevi skupaj zapelo na 40. taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Med njimi je bil tudi Moški pevski zbor Izola. Prireditev, ki nosi naslov po znani slovenski pesmi Kol’kor kapljic, tol’ko let, se je začela že v soboto, v nedeljo pa so se nastopajoči zbrali že v jutranjih urah na generalki za skupni nastop pod vodstvom Igorja Švare. Izmenoma so zapeli ženski, moški in mešani pevski zbori, enkrat a cappella in drugič ob spremljavi pihalnih godb. Nastop zborov smo si lahko ogledali tudi v neposrednem prenosu na 1. programu TV Slovenija. Letos se je predstavljalo 74 mešanih, 37 ženskih in 34 moških zborov, uvod v tradicionalno srečanje ljubiteljskih pevcev pa je bil sobotni koncert zamejskih 4—iL pevskih zborov in slovenskih pevskih zborov iz drugih držav - s Hrvaške, z Madžarske, iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Avstrije in Italije. V vseh teh letih je na dirigentski oder v Šentvidu pri Stični stopilo veliko zborovodij, med drugim Radovan Gobec, Viktor Mihelčič, Marko Munih, Oskar Danon, Igor Teršar in Stane Peček. Letos so zbori in z njimi tudi naš izolski zbor, najprej, vsi skupaj zapeli: Zam dol na ravnem polju, potem pa so izmenično peli ženski, mešani in moški zbori, pa tudi zaključili so vsi skupaj ob pomoči pihalnih orkestrov in sicer z znano Pesem o svobodi. “Zvenelo je impresivno, kako tudi ne, saj tolikšno število pevcev lahko preglasi vsako, še tako \ l W ' - f »Vse ladje sveta niso nove in sodobne. Čez oceane se vlečejo možne grobnice rjastega, razpokanega in luknjičavega železja. Na njih prav tako živijo in delajo pomorščaki. Z daljšimi pogodbami, za nižje plače, s slabšo hrano. Naj je še tako težko verjeti, da kdo pošilja na morje ladje, ki so življenjsko nevarne za njihove posadke, se to vendarle dogaja. Za izkoriščanje in kratenje pravic je na morjih nemara še več možnosti kakor na kopnem.« V času, ko se Slovenci prepiramo s Hrvati in se sprašujemo, ali smo narod s pomorsko tradicijo ali ne, je ta knjiga vsekakor pomembno delo, ki predvsem celinskemu bralcu odstira nova obzorja ter na privlačen in nov način prikazuje življenje in delo mornarjev na naših in tujih ladjah. Sicer pa vsakemu, ki še dvomi o naši pomorski preteklosti, priporočamo dela piranskega zgodovinarja, dr. Miroslava Pahorja, ali pa obisk domoznanskih oddelkov knjižnic v Kopru, Izoli ali Piranu. Tam jih bodo knjižničarke seznanile z gradivom, ki priča o naši pomorski zavesti in usmerjenosti že v preteklosti, ko sploh še nismo imeli svoje države. Špela Pahor, MKI močno ozvočenje in še godbe so se morale potruditi, da se jih je sploh kaj slišalo. In mi smo dodali nekaj pomembnih glasov” je povedal Franc Herle, eden od izolskih pevcev, ki so na srečanje prišli v svojih tradicionalnih mornarskih majicah in z napisom v obliki ribe, ki jim ga je izdelal Dare Brezavšček. Tudi zato so bili zanimivi za televizijsko kamero, ki jih je med neposrednim prenosom nekajkrat ujela v svoj objektiv. Zahvala sponzorjem Pevci in vodstvo MoPZ Izola se želi javno zahvaliti Kava baru Livade in Gostilni Korte, ki sta jim pomagala pri organizaciji poti v Stično. Z njihovo pomočjo so si lahko privoščili kosilo po končani prireditvi oziroma med povratkom domov. Četrtek, 2.julij2009, št. 815 ^l[\\IIHt\€ 11 — — — Kulturniški smerokazi-------------------------------------------------------------------------- Četrtek, 2.julij 2009 Kino Odeon Ob 19.00 DIRKA NA ZAKLETO GORO - Režija: Andy Fickman Ob 21,00 GRAN TORINO - Režija: Glint Eastwood Petek, S.julij 2009 Kino Odeon ob 19.00 DIRKA NA ZAKLETO GORO - Race to Witch Mountain ob 21.00 GRAN TORINO - Gran Torino Sobota, 4.julij 2009 Kino Odeon ob 19.00 GRAN TORINO - Gran Torino ob 21.00 DIRKA NA ZAKLETO GORO - Race to Witch Mountain Nedelja, S.julij 2009 Kino Odeon ob 19.00 DIRKA NA ZAKLETO GORO - Race to Witch Mountain ob 21.00 BOŽIČNA ZGODBA - Un conte de Noè! Ponedeljek, O.julij 2009 Mestna knjižnica Izola - ob 15.00 Srečanje s člani društva Ozara literarna delavnica, pogovor s starejšim izolanom o Izoli nekoč ter spoznavanje preteklosti tega mesta z branjem knjig. Literarna delavnica in srečanje bosta potekala v čitalnici knjižnice s pričetkom ob 15.00 uri Kino Odeon ob 19.00 DIRKA NA ZAKLETO GORO - Race to Witch Mountain ob 21.00 BOŽIČNA ZGODBA - Un conte de Noel Torek, T.julij 2009 Kino Odeon ob 19.00 DIRKA NA ZAKLETO GORO - Race to Witch Mountain ob 21.00 BOŽIČNA ZGODBA - Un conte de Noel Sreda, S.julij 200922 Kino Odeon ob 18.30 BOŽIČNA ZGODBA - Un conte de Noel ob 21.00 KAR-BREZ-SKRBI - Happy-go-lucky Četrtek, 9.julij 2009 Kino Odeon ob 19.00 KAR-BREZ-SKRBI - Happy-go-lucky ______________ob 21.00 ZVEZDNE STEZE- Star Trek_______________ Folklorno društvo VAL Piran vabi na VIL mednarodni folklorni festival Mediterana - MIFF Program prireditev: • Četrtek, 02/07/2009 ob 21:00 v Kopru ( Taverna) • Petek, 03/07/2009 ob 21:00 v Piranu (Tartinijev trg) • Sobota, 04/07/2009 ob 21:00 v Piranu (Tartinijev trg) • Nedelja, 05/07/2009 ob 21:00 v Portorožu (Avditorij )_____ Mednarodni orkester ETNO HISTRIA • petek, 3.7. ob 20.00 Gračišče: mali koncert s plesnimi delavnicami • nedelja, 5. 7. ob 20.30 Taverna, Koper: VELIKI KONCERT orkestra ETNO HISTeRIJA • ponedeljek, 6.7. ob 20.00 vas Škocjan pri Škocjanskih jamah: koncert ETNO HlST(e)RIA je mednarodni orkester, ki ga sestavlja približno 60 večinoma mladih talentiranih etno glasbenkov iz celega sveta. Od leta 2003 se vsako leto zbere nova skupina, ki po štirih dneh intenzivnih vaj predstavi originalno aran-zirano ljudsko glasbo.________________________________________ POLETNE GLEDALIŠKE DELAVNICE 6. -11. julij 2009, Koper Delavnice: REŽIJA PREDSTAVE SKOZI USTVARJANJE LIKA (Maja Gal Štromar) PEDAGOŠKO GLEDALIŠČE: • Uporaba strukturirane gledališke dejavnosti v vzgoji in izobraževanju (Veronika Gaber Kobar, Slovenija) • Gledališka dejavnost kot pripomoček za učenje sprejemanja drugačnosti (Argyro Skista, Grčija) • Kako ustvarimo zgodbo in jo postavimo na oder (Chang Janaprakal Chandruang, Tajska) • Afriška ljudska instrumentalna glasba in gledališče (Harrison Muleya, Zambija) • Uporaba giba in mimike pri oblikovanju predstave (Sigfrido Aguilar, Mehika) Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Sončna dvorana Giordano Bruno, Izola ( pod stopniščem cerkve Sv. Mavra ) slikarska razstava MARINE GRUDEN Razstava bo na ogled vsak ponedeljek, sredo in petek (17.00-19.00) do 10. 7. 2009. Manziolijeva palača in Galerija Insula ARS FOROUILANA Na 10. Ars forouilana razstavljajo: Mario ALIMEDE, Paolo BERLASSO, Bruna de FABRIS, Ugo GANGHERI, Maura ISRAEL, Roberto MILAN, Claudia RAZA, Shoi-chi TAKAHASHI. Razstava bo na ogled do 7. julija v Manziolijevi palači in v Galeriji Insula v Izoli. Galerija Al^a / Kristanov trgi vabimo na ogled razstave slik (akril na platno) Inga Mijatovic Banka Koper - Koper Erik Lovko Galerija Krajcar fotografska razstava RIFLESSO DELL ANIMA Cerkev Svete Marije Alietske je v juniju odprta za oglede od ponedeljka do petka lOh do 12h Sobota in nedelja od 16h do 19h. MESTNA KNJIŽNICA IZOLA Od torka 7. julija na ogled slikarska razstava del likovne skupine Pasquale Besenghi degli Ughi iz Manziolijeve palače pod mentorstvom akademske slikarke Martine ŽERJAL. Ogled likovnih del po poletnem urniku knjižnice bo na voljo do konca julija. Vitrine ustvarjalnosti: Mira MALINOVIČ - ročna dela Zorko DEŽJOT - skulpture iz lesa, keramike, siporeksa Mestna knjižnica Izola POLETNI URNIK 01.07.2009 - 31.08.2009 • TOREK, SREDA, PETEK 8.00 - 15.00 • PONEDELJEK, ČETRTEK 8.00 - 12.00 in 18.00 - 20.00 • SOBOTA - ZAPRTO Jona - društvo mladih kristjanov Izolska kultura preko sakralnih objektov Letos bosta za obiskovalce odprti cerkev svetega Mavra in cerkev svete Marije Alietske in sicer z naslednjim urnikom: • Od ponedeljka do sobote: od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.30 ure • Ob nedeljah in praznikih: od 11.00 do 19.30 ure. V navedenem terminu bo v cerkvi svetega Mavra odprta tudi razstava Zakladi svetega Mavra, ki je letos obnovoljena in razširjena. S postavitvijo v dveh prostorih in delno vmestitvijo v sam prostor cerkvenega prezbiterija je omogočen ogled večjega števila predmetov in smiselnejša umestitev v sam sakralni prostor. Ogled razstave je brezplačen, prostovoljni prispevki obiskovalcev pa so namenjeni kritju stroškov projekta in restavriranju sakralne kulturne dediščine. Haliaetum metal festival Arrigoni je bil vedno tak le ozvočenje je bilo slabše V petek in soboto je bilo iz letnega kina Arrigoni slišati povprečnemu ušesu dokaj nevsakdanje zvoke. Bili so srednje glasni a predvsem jezni, hropeči in tuleči, kar vse sodi k glasbi, ki se imenuje black metal. Vse kar bo morda sledilo bo v primerjavi s tem popevka. Reagiranja Izola je v svoji stoletni zgodovini preživela vse mogoče. Preživela je srednji vek, preživela je Nemce, fašizem, Napoleona, Benečane in nogometne derbije s Koprom. Preživela je vojno s Piranom in figov top. Preživela je še vsakega župana in vsako županjo, še vsak neprofitni blok in zaprtje še kako pomembnih tovarn. Seveda, ni bilo vedno lahko, a Izola, kot mesto, je preživela. In ja, preživela je tudi prvi dvodnevni black metal festival, in to brez posledic. Gotovo je kak sosed v teh dveh dneh težje zatisnil oko, a minilo je, in še smo živi. Festival je v organizaciji Haliaetum Open Air ekipe doživel svoj drugi rojstni dan, a prvega v domači Izoli. Nastopilo je veliko število skupin, pravzaprav, je več skupin nastopilo v Arrigoniju v teh dveh dneh, kot v vsej Izoli v celem letu. Obiskovalcev ni bilo ogromno, a, po besedah organizatorjev, jih je bilo dovolj. Gre pač za zelo specifičen glasbeni žanr, black metal, namreč, ki ne diši preveč niti tistim, ki so pristaši ostalih dolgolasih glasbenih žanrov. Bojan Dobnik, predsednik Mladinskega sveta Izola in eden od organizatorjev, je z izvedbo festivala izredno zadovoljen. Uspeli so ga v celoti izvesti v skladu z dovoljenji, predvsem pa, ponovno so uspeli oživeti Arrigoni, ki od vedno velja za najbolj mladinski del mesta. Dokazali so, še dodaja Dobnik, da se da marsikaj narediti, če se le hoče. Vsaj dva tedna so aktivisti čistili prostor, ki je, kot pravi Dobnik, “očaral goste, ki so prišli iz tujine in ostalih koncev Slovenije”. Le kako jih ne bi? Velike gneče ni bilo Gostov je bilo, po prvi oceni, okoli 300, kar je nekako v skladu z njihovimi pričakovanji, zadovoljni pa so tudi, ker ni prišlo do nikakršnih izgredov, in tudi zato niso imeli nobenih obiskov s strani policije. To samo dokazuje, da so resnično vse opravili tako, kot je bilo dogovorjeno. Že pred tem je namreč MSI opravil elaborat za prekomerno obremenitev zvoka s hrupom, saj so, po Dob-nikovih besedah: “pri CKŠP-ju sicer želeli to sami opraviti, a trenutno resnično nimajo sredstev za kaj takega. Elaborat za prekomeno obremenitev zvoka s hrupom je Mladinski svet Izola izdelal za vsa društva. Za ta prostor do sedaj takšnega elaborata ni bilo. Elaborat je bil izdelan na osnovi ozvočenja, ki so ga uporabili na koncertu metalcev. Narisano je vplivno območje zvoka s prikazom kako se širi, pri tem pa so ugotovili, da je prostor nadvse dobro naravno zvočno izoliran. . Zato smo se za ta korak odločili pri MSI-ju, in s tem tudi omogočili ostalim mladinskim društvom, da lahko organizirajo kakšen dogodek v Arrigonij u.” Prihodnost Arrigonija In to je tudi ključno pri vsej zadevi. Prihodnost Arrigonija. Haliaetum Open Air je seveda vse pohvale vreden festival, ne glede na to, da vam žanr lahko ni všeč. To je subjektivno in prav je, da sprejmemo tudi tisto, kar nam ni tako domače. Zanima pa nas prihodnost tega prostora, saj je ravno prejšnji teden CKŠP objavil razpis za najem letnega kina Arrigoni za gostinsko in prireditveno dejavnost. Dobnik pravi, da so pri MSI-ju “seveda zelo zainteresirani za to, da bi ta prostor prevzeli, in so se zato tudi zglasili pri gospodu Gradu, a kaj, ko so pogoji za najem prostora, takorekoč, nemogoči. Govora je o 600 evrih mesečno, za tri leta, torej tudi v mrtvi sezoni, poleg tega, bi pridobili le manjši del za gostinsko dejavnost in še 40 kvadratnih metrov površine, ki zadostujejo za nekaj miz.. In če pomislimo, da govorimo o prostoru, ki nima niti elektrike, niti vode, in ki je potreben popolne in temeljite prenove, je jasno, da teh pogojev ne moremo kar tako sprejeti. Upamo pa, da bodo imeli pri Občini posluh za mladino, saj bi si resnično želeli delovanja v teh prostorih. Lahko pa pomirim sosede, saj je dogodek, ki smo mu bili ravnokar priča, vsekakor najtrši in najglasnejši od vseh in v bodoče zagotovo ne bo tako glasnih prireditev.” Predsednik se je ob tej priložnosti zahvalil vsem sosedom za strpnost, še posebej pa tistim, ki so jih prišli obiskat in ki so jim zaželeli, da prireditev uspe. Občina ima torej možnost, da končno uresniči dolgoletne obljube o mladinskem centru v Arrigoniju, in to brez svojih stroškov. am Arrigoni je bil zelo heavy Kdo in kako lahko pojasni »heavy« dogajanje v Arrigoniju 26. in 27. junija do zgodnje jutranje ure? Po naših podatkih je občina Izola izdala dovoljenje za »heavy« prireditev (živo glasbo na odprtem prostoru) za dva zaporedna dneva do 2. ure zjutraj. Z dobesedno živalskim dretjem se je izražal nivo mesta Izole, ki naj bi bilo turistom prijazno. Taka prireditev vabi le sebi primerno strukturo ljudi in predstavlja zbirališče pijančevanja in droge. Namesto neandertalskega obnašanja izvajalcev bi bilo prijetno presenečenje prisluhniti glasbi kakega svetovno znanega izvajalca, ki bi Kako bi lahko bila koza sita in volk cel. In zgodil se je prvi koncert v Arrigoniju od leta 2002. Sedem let. Kar v političnem žargonu pomeni en mandat in tričetrt. Malo, če pomislimo, koliko volitev v povprečju preživijo župani in županje. Zato pa kar dosti, če pomislimo, da marsikateri osnovnošolec, ki ni mogel na koncert Let 3 ali Psiho-modo Pop tistega poletja 2002, ker je bil pač premlad, je danes morda že diplomiral, ali pa je na tem. Arrigoni je bil od 60. let prejšnjega tisočletja glavno zbirališče mladih z vse obale, ne le Izole. V desetletjih, ki so sledila, se je scena nekoliko spremenila, morda so postale mladinske zabave v letnem kinu Arrigoni nekoliko redkejše, a še vedno prisotne. V devetdesetih se je v letnem kino redno izvajal koncertni program, da o filmskem niti ne govorimo. Nato je prišlo zatišje, prepovedi, jezni sosedje in oblast, ki je z besedami hudo podpirala mladino. Tako hudo, da ji je obljubila mladinski center točno tam, kjer je prepovedala mladinsko dogajanje. Seveda od tega mladinskega centra ni bilo nič, a nihče si ni belil glave s tem, še posebej ne zmagovalci natečaja za načrt tega fantomskega objekta. Zato pa je prišlo prejšnji teden do zanimivega preobrata. Občinske službe so presenetile tako mlade kot manj mlade Izolane, in verjetno tudi organizatorje same, ko so dovolile izvedbo dvodnevnega metal festivala ravno v letnem kinu. Še več. mesto obogatilo. Če odgovorni v Izoli niso sposobni organizirati kaj takega, v prihodnje pričakujemo tovrstno dogajanje nekje v zaprtem prostoru, izolirano od civiliziranih ljudi. Pozivam odgovorne, da pojasnijo kam v strategiji turizma občine Izola bi uvrstili omenjeni dogodek. Katere kriterije je izpolnil? Ali je Izoli to res potrebno? Zavedajte se, da ste s svojo pristojnostjo izdaje dovoljenj za tovrstne prireditve zavezani prepoznati najboljše za Izolo. Ali vas je treba posebej opozarjati, da med nami živijo tudi otroci, bolni in starejši ljudje? Dovolile so celo glasbeno razgrajanje do druge ure zjutraj. Strela z jasnega. In istočasno je CKŠP razpisal...jah, razpis za vodenje gostinske in prireditvene dejavnosti v letnem kinu Arrigoni. Sedanja oblast je le ugotovila, da ima nek zapuščeni letni kino sredi Izole, ki predstavlja obljubljeno deželo za vsakega Izolskega mladca. Seveda se je na povabilo takoj oglasil MSI, a na žalost, pogoji, ki jih je Center razpisal, niso ravno «mladinski". 600 evrov mesečne najemnine, pa še to le za manjši del prostora, ob tem, da je potrebno infrastrukturo letnega kina popolnoma prenoviti. Vodilni pri MSI-ju upajo, da bi se dogovorili z Občino za nekakšno prosto uporabo prostorov, s tem, da bi zaslužena sredstva vložili v prenovo infrastrukture same. Občino to seveda ne bi stalo nič, posebej če pomislimo, da od objekta do danes ni imela takorekoč čisto nič. Odpovedati bi se morali mesečni renti, ki, po pravici povedano, ni tako hudo visoka, istočasno, pa bi lahko izpolnili (prazne) obljube prejšnje oblasti, in to zastonj, brez stroškov, brez natečajev, in brez utopičnih predlogov. Ja, morda lahkodo jemlje tudi kot nasvet. Pa naj bo jasno, vseeno mi je, kdo bo aktivistični mladini ponudil kakšen prostor za delovanje. Naključje je hotelo, da je sedanja oblast tista, ki lahko vrne mladinsko dogajanje mestu, ki si ga vsekakor zasluži. Kdo ve, če bo to tudi izkoristila. am Stanovalci na Dantejevi Razmišljanja Četrtek, 2.julij 2009, št. 815 ^ \\IIIIt\C 13 --------------------------------------- SCHOOL S OUT POR SUMMER Šolska vrata so zaprta, tudi v zbornicah je nenavadna tišina, telefoni velikokrat zvonijo v prazno. So pač počitnice. Pa vendar smo na vseh izolskih šolah dobili koga, ki nam je vedeljoovedati, kako uspešni so bili v tem šolskem letu, kako je z vpisom za to jesen in ali je kaj novosti v njihovih programih. Se naprej je največ težav z vpisom na gostinsko šolo. Šolsko leto je že za nami, večina otrok že brezskrbno uživa v počitnicah, nekaj pa jih je tudi takih, ki jih še čaka odplačevanje »grehov«, ki so se nabrali. OŠ Livade - uspešnejši kot lani V OŠ Livade so precej zadovoljni z uspehi učencev, ravnateljica Maja Cetin nam je zaupala, da bo nekaj učencev v 6., 7. in 8. razredu sicer ponavljalo in da bodo trije imeli ta teden popravne izpite. Vendar je kljub temu zadovoljna, v pre-merjavi z lanskim šolskim letom se bo to kar hitro zaključilo, saj so lani opravljali popravne izpite še v avgustu in septembru, za letos pa Izkoristili smo njihovo prisotnost in organizirali delavnice, v katerih so se otroci iz vrtca »L’ Aquilone« in učenci prvih dveh triad devetletke zabavali ob učenju različnih tujih jezikov (poljskega, nemškega, angleškega) in urili svoje čute v raznolikih dejavnostih (likovnem ustvarjanjeu, telovadbi, petju, recitiranju v narečju, poslušanju glasbe in peki piškotov). Pri vsem tem so učiteljem pomagali tudi navzoči starši in sorodniki. Učenci drugega triletja osnovne šole so tako-le zapisali nekaj misli o dnevu odprtih vrat. NEMŠČINA JE TEŽKA Gaja in Jakob sva bila v skupini, kjer smo se učili nemško. V skupini smo bili: David, Katja, Pia, Arianna P., Kirn in midva. Nikoli se še nismo učili nemščine, pa vendar smo se, čisto počasi, danes le nekaj naučili in v nemščini tudi spregovorili. V igri smo se naučili imena barv in nekaterih sadežev, kar smo kasneje tudi predstavili vsem učencem na šoli. Bili smo z učiteljico Ewo z Dunaja v Avstriji. Z njo je bila v skupini še naša učiteljica angleščine, Jadranka Mittendorfer. Med novinarsko delavnico smo intervjuvali vse člane te delavnice. Vprašala sva jih, kako je potekalo delo v tej skupini in kaj jim je bilo všeč pri delu v njej. Katja: Smešno mi je bilo, ko sta se učiteljici pogovarjali v nemščini, ker nisem razumela nič. Samo »Ja!« sem razumela. David: Učiti se nemščino. Pia in Kirn: Izdelovanje gosenice. verjame, da bodo vsi učenci uspešni že v prvem roku. Glede šolskega leta 2009 / 2010 pa je povedala, da že imajo zapolnjena dva oddelka, tako da z vpisom ni bilo težav. Na Osnovni šoli Vojke Šmuc, kljub vztrajnemu klicanju na vse mogoče številke, do zaključka redakcije nismo priklicali nikogar. Gneča v italijanskem vrtcu OŠ z italijanskim učnim jezikom Dante Alighieri se lahko pohvali z 81 učenci, ki so razrede izdelali brez tažav in le enim ponavljajočim, za naslednje šolsko leto pa imajo 83 vpisanih v osnovnošolski program in kar 109 v predšolskega. Arianna: Zgodbica o vedno lačni gosenici. Jakob: Poslušati zgodbo v nemščini. Jakob Štumberger, 5. razred Gaja Ček, 6. razred AMERIŠKI BASEBALL V šolo prišel Eric Killough, ampak ker je govoril samo angleško, smo ga bolj slabo razumeli. Prišel nas je naučiti igrati baseball. Na začetku nam je pokazal, kako se drži palico za baseball. Potem nas je naučil pravil te igre. V naši skupini smo bili : Lorenza, Nea, Lorenzo M., Alex, Jakob H., Anel, Martin in midva. Slab vpis na gostinski Na SGTŠ pa ni vse tako rožnato. Breda Puhar iz svetovalne službe je bila zaskrbljena. Imajo namreč le 40 dijakov vpisanih v štiriletne programe in vsega 7 v triletne, od katerih pa dva še čakata na izide popravnih izpitov. Trend širjenja gimnazijskih programov in posledično upadanje zanimanja za poklicne šole se močno pozna. Poleg tega je tu še razvrednotenje dela v gostinstvu in pa dejstvo, da za natakarja ni več nujno potrebna poklicna izobrazba. Pravi, da se bomo morali kmalu spoprijeti s temi težavami, sicer bo za gostinstvo in poklicno šolstvo prepozno. Alessia in Matija sva med slovenskimi novinarji zapisala, kaj smo počeli v delavnici, nato pa sva »jutranje sodelavce« še intervjuvala. Vprašala sva jih: Ali ti je bil baseball všeč? Zakaj? Ali si vse razumel? Martin: Ja, bilo mi je všeč, ker nisem imel pouka. Razumel sem vse, kar je bilo potrebno za igro. Lorenzo: Bilo mi je všeč, ampak ker je gospod govoril samo angleško, nisem vsega razumel. Učitelj je bil prijazen. Razumel sem, da je baseball ameriški državni šport. Anel: Zelo mi je bilo všeč, ker smo se zelo zabavali. Lorenza: Meni je bilo všeč, ker sem se naučila igrati baseball. Alessia Švagelj, 4. razred Matija Vitez, S.razred USTVARJANJE PO POUSKO V naši skupini smo bili Lorenzo S., David, Gabrijel, Kevin, Al, Elisa, So-raya in jaz. Izdelovali smo izdelke iz Zadovoljni Pietro Coppo Ravnatelj srednje šole z italijanskim ulnim jezikom, Pietro Coppo, Alberto Scheriani, nam je povedal, da se je za njih zaključilo zelo pomembno šolsko leto. Lani so namreč vpeljali dva nova izobraževalna programa, poleg že obstoječih, in sicer tehnik mehanik in pa gastronomski tehnik, v katera se je lani vpisalo zadovoljivo število dijakov. Vendar to še ni vse. Za naslednje šolsko leto so pripravili še dodaten srednje poklicni izobraževalni program računalnikar, za katerega imajo že 8 vpisanih dijakov. Na splošno so z vpisi kar zadovoljni, saj se je od 28 učencev, ki so letos zaključili osnovne šole z italijanskim učnim jezikom, kar 13 vpisalo na njihovo srednjo šolo. Seveda brez kakšnega popravnega izpita ni šlo, a so že ta teden prvi roki, tako, da je možno še vse nadoknaditi. Tudi klici na Srednjo Zdravstveno šolo so bili neuspešni, smo pa na njihovi spletni strani odkrili, da bodo naslednje leto poleg dveh oddelkov za srednje medicinske sestre oz. srednje zdravstvenike, odprli še en oddelek s programom kozmetični tehnik oz. tehnica. Maja Cergoi decompage-a. Naša učiteljica je bila Eleonora, poleg so bile 3 učiteljice iz poljskega Poznana, ki so se predstavile z imeni Ola, Ela in Alina. De-compage (dekompaž) je izdelek, ki nastane s sestavljanjem, risanjem in barvanjem. Uporabi se ga pri okraševanju stanovanja. Elisa: Bilo mi je všeč, ker sem delala nekaj novega in ker smo se lahko pogovarjali po poljsko. Moj dekompaž mi je lepo uspel. Soraya: Všeč mi je bilo, ker sem se veliko naučila in si tudi marsikaj zapomnila. Moj izdelek - dekompaž - je bil lep. Sonja Killough, 5. razred SLADKE ZVEZDICE Otroci iz 4., 5. in 6. razreda - Karin, Kevin, Joel, Lara, Jonathan, Ioana in Nika, smo spekli piškote. Pripravljali smo jih v učilnici 5. razreda. Vodili sta nas učiteljici Marina Grbec in Adrijana Bianchini. Novinarki Ioana in Nika sva na šoli naključno izbrali 33 oseb in jih anketirali. Vprašali sva jih, ali so jim bili piškotki všeč.Vseh 33 učencev in učiteljev je odgovorilo, da so jih jedli in da so jim bili všeč. Hura! Ioana Gabriela Buzoiu, 5. razred Dantejevi so bili v Evropi Prvi teden junija je osnovna šola Dante Alighieri gostila učiteljice iz Poznana na Poljskem in avstrijsko učiteljico z Dunaja. Z njimi smo tri leta sodelovali v evropejskem projektu Comenius »You and me - we are Europe« (Ti in jaz - midva sva Evropa), ki seje zaključil z letošnjim šolskim letom. Stvari ud an bot Spet inšpektorji na svetilniku? Kopalci in obiskovalci plaže na svetilniku so bili kar malo presenečeni ob pogledu na rušitvena dela ob gostinskem objektu na svetilniku. Predvsem jih je presenetilo, da so se del lotili zdaj, ko je plaža že v polni uporabi. Ker pa vemo, da se v zvezi s tem lokalom stalno zapleta in da na relaciji Občina - Belvedere vse od volitev ni dobrih vibracij, smo za pojasnila najprej povprašali svetovalko župana, Ireno Ostrouška. - Za kakšna dela gre? - Na svetilniku se okoli gostinskega objekta odstranjuje stvari in objekti (ograja, montažni objekti in razna oprema) na podlagi inšpekcijske odločbe in pozneje izdanega sklepa o izvršbi. Odločba je bila izdana Hotelu Marina d.o.o., ker mu je že leta 2007 potekla zakupna pogodba za površino okoli lokala, površina je last občine Izola. - Izginila je pergola pred lokalom, čaka podobna usoda tudi drevesa? - Pergola pred lokalom je izginila že pred posegom, ker se ni vzdrževala. Dreves se ne bo posekalo, morda le obrezalo po potrebi. - Ali občina še vedno namerava odkupiti ta lokal? - V kolikor bodo za to dani pogoji. Branko Seljak, direktor Hotelov Belvedere ni bil posebej zgovoren. Povedal je le, da so prosili za najem terase in za dovoljenje za adaptacijo a ju niso dočakali. Sicer pa trenutnega dogajanja ne komentira. (ur) Saredinska zlata poroka! V nedeljo, 28. junija, sta Marija in Ivan Černeka iz Šareda, v krogu svojih domačih, praznovala 50 let skupnega zakonskega življenja. Pomemben in velik življenski jubilej sta obeležila s ponovno zaobljubo svetemu zakonu v cerkvici Sv. Jakoba na Šaredu. Naključje je tudi naneslo, da sta istega dne pred 50. leti, v skupni želji po lepšem življenju, prišla v Izolo iz osrednje Istre. S trdim delom in odpovedovanjem sta zgradila trden in topel dom, v katerem živita z družinama svojih dveh sinov. Ce si na fotografiji bodi tudi pri Marini! Pred pol stoletja so v prvi A razred takrat edine izolske Vsi tisti s priložene fotografije, ki doslej še niste vedeli za sre-osnovne šole, ki takrat še ni nosila imena Vojke Šmuc, Čanje, se javite omenjenega dne pred hotelom Marina v Izoli, sedli učenci rojeni leta 1952. Njihova razredničarka je Vse ostalo se boste dogovorili kasneje, bila prof. Mazijeva, v razredu pa jih je bilo, za današnje Naj spomnimo: v razredu ste bili: Klavdij Pečar - Guma, Milan razmere skoraj preveč, vsega skupaj kar 34. Pa še štiri Pristov, Klavdij Morato, Dino Božič, Dinko Bizjak (župnik iz paralelke so bile takrat. Skratka, generacija prvošolcev, ki Kort), Jožica Buh, Majda Jerman, Jadranka Dolenc, Igor Reje v 1A razred sedla leta 1959 se bo po 50 letih srečala v ščič, Boris Krbavčič, Aldo Stepančič, Dean Klančič, Krešimir soboto 11. julija (na dan občinskega praznika) v hotelu Žeger - Krešo, Merima Čeh, Lidija Rozman, Albin Babič in vsi Marina. Zbor je sklican za ob 19. uro in ker organizatorji ostali, (p.s. priimki deklet so dekliški). Seveda na srečanje va-nimajo naslovov vseh sošolcev jih vabijo tudi po tej poti bijo tudi učiteljico Albinco Pirjevec, ki je pri pouku občasno na srečanje. nadomeščala prof. Mazijevo. Organizacijski odbor 1A Odkrivamo skrite izolske vodnjake Zdaj imamo že dva seznama vodnjakov, vodnih virov in vodnih zbiralnikov v izolski občini, pa smo še vedno pri tistih, ki jih v glavnem na omenjenih seznamih sploh ni. Lahko le ugotovimo, da je Izola, s podeželjem vred, dobesedno na vodi. In da bo vse skupaj še bolj nenavadno se marsikje morska in sladka voda mešata. Zato nam vse bolj postaja jasno, da smo se lotili pravega študijskega dela, ki ga bomo delali še nekaj mesecev. A brez Vas ne bo šlo. Obveščajte in korigirajte nas. Pokličite ali pišite na Mandrač! Vodnjak v vrtu ob | Tomažičevi ulici Četrtek, 2. julij 2009, št. 815 — —--------------------- Predzadnja KRIMINALNE ■ MALI OGLASI YfWlHtYC 15 Vozila in plovila Tudi prejšnji teden so imeli izolski policisti največ dela s tatiči in tatvinami. Kolo so našli V parku Arigoni so občanu ukradli kolo znamke Balance metalno si-vo-črne in rdeče barve ter ga s tem oškodovali za 250 Evrov. Kolo so policisti kasneje našli zapuščeno na drugem koncu Izole in ga vrnili lastniku. Delovno plovilo Nekateri imajo na ladji tudi orodje in so takšni, ki tega orodja nimajo pa si ga za vedno sposodijo. Tudi prejšnji teden so zmikavti občanu z ladje ukradli več kosov različnega orodja. Pazite, kaj kupujete iz druge roke. Kolesa niso našli. Občanka, ki so ji ukradli žensko gorsko kolo znamke Trek črne barve in jo s tem oškodovali za 400 evrov, ni imela takšne sreče kot tisti iz zgornje novice. Njenega kolesa še niso našli, upanje pa umre zadnje. Poletje ni za majice Nekateri pač ne izbirajo letnega časa in kradejo kar jim pride pod roke. Tako so v eni izmed izolskih trgovin prijeli nekoga, ki je ukradel dve majici. Očitno ima tudi prijatelja. Preveč odprta vrata Moda odprtih vrat je včasih škodljiva. Če to počnejo .policisti jim nič ne ukradejo, če pa to stori občan se mu zgodi podobno kot Izolanu, ki so mu iz odprte barake ukradli agregat znamke Honda. Brez rezervoarja ne gre Zgodi se, da vsake toliko ukradejo kakšen izvenkrmni motor, pri tem pa pozabijo na rezervoar za gorivo. Kaj takega se je verjetno zgodilo enemu od takšnih tičkov pa je iz čolna Izolanu ukradel še plastični rezervoar. Vsa štiri kolesa so ukradli Tistemu, ki kradejo je vseeno koliko koles ima motor. Tako so občanu ukradli štirikolesno motorno kolo in se z njim očitno malo popeljali naokrog. Motor so kasneje našli zapuščen v Kopru in ga vrnili srečnemu lastniku. Kolesarja sta trčila Nekaj čez poldne se je na kolesarski stezi v Dobravi nad Izolo zgodila zelo nenavadna prometna nesreča. Trčila sta kolesarja, pri tem pa se je eden od njiju lažje poškodoval in so ga reševalci oskrbeli ter odpeljali v bolnišnico. Oba kolesarja so policisti kaznovali, saj sta vozila po sredini steze. Glava ga boli od nestrpnosti Ob 23.15 uri so izolski policisti posredovali v enem od stanovanj v Izoli. Kršitelju, 46-letnemu Izolanu, so izdali plačilni nalog v višini 1.200 Z zaradi prekomerne jakosti glasbe, žalitve policistov ter spodbujanja k rasni in verski nestrpnosti. Naš je zmagal in plačal Nekaj pred 20. uro sta se pred gostinskim lokalom v Žusterni sprla 37-letni Izolan in 52-letni Koprčan. Mlajši je starejšega povlekel za roke in ga udaril. Zaradi kršitve javnega reda in miru so mu policisti izdali plačilni nalog. Ni bil dovolj Smart Ob 22.10 je na številko 113 poklical občan in povedal, da iz smeri Kopra proti Izoli vozi osebni avtomobil znamke Smart, ki nevarno prehiteva. Policisti so vozilo ustavili v Izoli in posumili, da je 40-letni Medvod-čan vozil pod vplivom alkohola. Odrejen mu je bil preizkus alkoholiziranosti, ki ga je voznik odklonil. Voznik je bil pridržan. Mlad pa ga prime Izolski policisti so kmalu zatem pridržali še domačina, 21-letnega voznika osebnega avtomobila, pri katerem je rezultat alkotesta pokazal 0,64 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Statistika V preteklem tednu so izolski policisti obravnavali še dve prometni nesreči z materialno škodo ter 13 kršitev javnega reda povezanih s hrupom in prepiri. V treh primerih so policisti zasegli manjše količine prepovedane droge. ALKO: 0.40, 0.47 in 0.64,0.68 mg/l in 1.07 mg/l trije vozniki so bili pridržani do streznitve. Objavljene in tudi druge Male oglase lahko prebirate na strani vvww. mandrac.si v rubriki mali oglasi. Nepremičnine IŠČEMO - Sem mamica s 17 mesečno hčerkico in nimava kje živet, zato zelo, zelo nujno iščeva streho nad glavo, saj iz dneva v dan ne veva kje bova prespali. Tel.: 070 865 998 - Mlad par brez otrok in redno zaposlitvijo išče v Izoli enosobno stanovanje do 400 Eur. tel 051 623 877 - V zameno za skromno sobo vam ponujam pomoč pri vzdrževanju hiše in vrta. tel 040 224 077 - V Izoli iščem dvosobno stanovanje velikosti do 45 m2 za daljše obdobje. Tel. 041 392 177 - Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v Izoli. Tel. 040 340 005 - Družina išče dvosobno stanovanje za daljše obdobje Tel. 040 224 077 Štiričlanska družina v Izoli IŠČE dvo ali dvo in pol sobno stanovanje za daljše obdobje. Kontakt na tel. št. . 040 768 714 ODDAMO V centru oddam poslovni prostor v velikosti 38m2, kjer se trenutno nahaja notarska pisarna. Prostor je klimatiziran in ima ločene vse priključ-ke.Mesečna najemnina: 600EUR. Poklicati na 041-249-806. PRODAMO - Prodamo lepo kmetijsko zemljišče (5.000 m2) nad portoroško marino (Portorož). Tel. 041 799 490. - Prodam Citroen Kara letnik 2002, dobro ohranjen. Cena po dogovoru, tel 041 653 946 - Kupim dobro ohranjen osebni avto, enoprostorec, s sedmimi sedeži. Tel. 041 608 765 Delo - Nudim nego na domu. tel 051 235 947 - Nudim pomoč na domu starejšim osebam, čiščenje in pospravljanje. tel 041 686 703 - Nujno potrebujem kakršnokoli delo. Znam delati na polju in za stroji, sem zanesljiv in delaven. Tel. 031 792 316 - Mamica srednjih let, izobražena, čista, poštena, nudi pomoč v gospodinjstvu ali pomoč starejšim osebam pri vsakdanjih opravilih, najraje v Kopru ali okolici Tel: 041 234 591 - Iščem dobrega zidarja za popravilo domače istrske krušne peči. tel. 040 302 970 Razno - Podarim Jogi 160 x 190. Za prevoz poskrbite sami. tel 041 715 889 - V Izoli, za simbolično ceno prodam dekliško spalnico.Informacije na tel.št. 041321537 - Prodam dolgo belo poročno obleko ital. konf. št. 46 s širokimi plesiranimi rokavi in ple-siranim podaljškom na hrbtni strani. Cena po dogovoru cca 150 evrov. - Morda imate odveč pograd z dvemi ležišči? Mlada družina ga z veseljem odpelje. 041 275217 Sekunda za nasvet: Aspirin proti piku čebele in sršena Pri piku čebele si na mesto pika položite tableto Aspirina, ki jo malce zmočite z vodo ali - če ni vode v bližini - oslinite. Tableto rahlo pritiskate na mesto pika in čez dobro minuto odstranite. Tako ne pride do otekline, pa tudi srbenja ne in pik je prav kmalu pozabljen. Nasvet menda prihaja od nekega čebelarja in zatrjujejo nam, da deluje. Bralka pa pravi, da ima izkušnjo tudi s pikom sršena, pri katerem je Aspirin enako učinkoval. NLB Družinski varčevalni paket | 'ST O C rvj' Poslovalnica Izola I Trg republike 3 . . Tel.: 05 663 06 00 (/^ ^ NLB® www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket Turistične nevšečnosti Bila je proslava državnosti, bil je slavnostni govornik, bil je 3 Big Band orchestra in bila je projekcija filma o osamosvojitveni vojni. Le ljudi ni bilo toliko kot smo jih pričakovali. Morda pa zato, ker smo praznovali na praznik. Zato pa je bil dobro obiskan promenadni koncert izolskega pihalnega orkestra, ki ga ni motil dež niti nizko leteči oblaki, pa tudi poslušalci so bili vsi na mestu in koncert je bil tak, kot se za deževno poletje spodobi. Tudi udeležencev metal festivala v letnem kinu Arrigoni ni dež prav nič motil pa tudi malo ga je bilo. In če se je zoblačilo so odplesali kratek ples proti dežju in so oblaki odšli. Tam kjer se karkoli dogaja se vedno dogaja tudi kaj nevšečnega ali nerodnega. Tako se je primerilo podjetju, ki je opravljalo neko ekološko storitev za Komunalo, da je njihov tovornjak preprosto odlomil eno od svetil na Velikem trgu. Nič hudega bi rekli, če ne bi bilo prav zdaj v Izoli toliko mladih, ki se po Velikem trgu sprehajajo v popolni temi. Komunalci so zadevo sicer zavarovali, na novo luč pa bo treba počakati. Na poti proti svetilniku so spet zrasle lesene hišice in tudi palme so prišle nazaj. Po splošni oceni je svetilnik zdaj res bistveno lepši kot pred obnovo. Prav nič bolje pa ni na področju mirujočega prometa, beri parkiranja. To je klasičen pogled na vhod v Kumarjevo ulico.