M s, !M&$k ‘l/ ©sm smr f^PilpliS^ifviPltei Iskrene čestitke občankam in občanom Trbovelj za občinski praznik Zasavc Zasavcev sejem od 4. do 8. junija v Delavskem domu Zagorje PELIKAN Turistična agencija 1411 Izlake telefon 060174 083 POGODBENO PREVZAMEMO VSE STROKOVNE NALOGE S PODROČIJ VARSTVA PRI DELU IN POŽARNEGA VARSTVA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Roman Kržišnik s.p.,1410 Zagorje, Selo 65 teičfon:prodaja 0601/64-729,servis 0601/63-399 Poleg že 'bogate opreme so vsi avtomobili dodatno opremljeni s tretjo zavorno lučjo, namestitev žarometov, digitalnim števcem, z večan. navorom, s pomanjšano porabo goriva in 185X14 eolskimi pnevmatikami. cena: že od 27.990 DEM POLEG NIŽJIH CEN ŠE BOGATO DARILO "AVTOHIŠE KRŽIŠNIK" VSAKEMU KUPCU NOVEGA VOZILA. NA ZALOGI RABLJENA VOZILA. MOŽNI KREDITI KADAR MAZDA ZNIŽUJE CENE, KONKURENCO DVIGNE V ZRAK. MAZDA BANK - UGODNI KREDITI MAZDA NAJ BO KDOR CENI ŽIVLJENJE SE VOZI Z MAZDO! PRODAJA VOZIL MAZDA - SERVIS - PRODAJA REZERVNIH DELOV - LIČARSTVO -KLEPARSTVO - AVTOVLEKA - PRODAJA BARV GLASURIT - RENT-A-CAR NAMESTO UVODA Obiskali smo Vegovo Zagorico Zagorski učenci 6., 7. in 8. razredov, ki smo tekmovali na občinskem Vegovem tekmovanju iz matematike, smo se odpravili na nagradni izlet. Bili smo ga zelo veseli. Na zagorski avtobusni postaji smo nestrpno pričakovali odhod. Odpeljali smo se proti znameniti Zagorici. Se sprašujete, kaj je v Zagorici tako zanimivega in pomembnega! V bistvu je to le vas s cerkvijo. Pa ni le to! V Zagorici se je rodil in tam tudi nekaj časa živel Jurij Vega. Ogledali smo si njegovo spominsko sobo. Opazovali smo njegove slike, knjige, o njegovem življenju pa nam je več povedala njegova sorodnica. Jurij Vega se je rodil 23. marca 1754 v preprosti kmečki hiši v Zagorici. Študiral je na ljubljanski gimnaziji, nato postal filozof in bil leta 1775 sprejet v državno službo kot navigacijski inženir. Kasneje je prestopil v vojaško službo k topničarjem. Kmalu je postal učitelj na topničarski šoli, kot stotnik je sprejel mesto profesorja matematike. Leta 1802 je bil imenovan za podpolkovnika pri 4. topničarskem polku. S svojim znanjem in pogumom se je na bojiščih proti Turkom in Francozom tako odlikoval, da si je pridobil najvišje takratno avstrijsko vojaško odlikovanje in baronski naziv. 20. septembra 1802 so ga našli mrtvega v Donavi pri Dunaju. Okoliščine njegove smrti so ostale še do danes nepojasnjene. Mi pa poznamo Jurija Vego kot velikega matematika. Svoja dela je izdal v štirih zajetnih knjigah "Matematična predavanja". Spisana so tako jasno, da so doživela veliko izdaj in so se skoraj 60 let uporabljala kot učbeniki na mnogih šolah. Leta 1783 je na Dunaju izdal prvi Logaritmovnik, pozneje pa v Leipzigu kar tri različne. Od teh je doživel največji uspeh Priročnik, ki izhaja še danes. V letih 1857 do 1868 so priredili njegov Priročnik tudi v angleškem, francoskem, italijanskem, ruskem, holandskem in danskem jeziku. Njegovo največje delo pa je veliko logaritmovnik Popolne zakladnice logaritmov. Zaradi svojih zaslug v znanosti je Jurij Vega postal član mnogih akademij znanosti in znanstvenih društev. Malokatero drugo slovensko ime je tako splošno znano in priznano po vsem kulturnem svetu kakor njegovo. Izvedeli smo tudi to, da se takšen človek, kot je bil Jurij Vega, v Sloveniji rodi na 500 let. V Zagorici smo slišali in videli veliko zanimivega. Dobro razpo loženi smo se odpravili proti domu. Ustavili smo se v Hotiču, v gostilni Kimovec, Pripravili so nam okusno kosilo, med tem pa smo učenci malo poklepetali in se bolje spoznali. Zadovoljni smo se odpeljali domov. Hvaležni smo Občini Zagorje, ki nam je omogočila ta nagradni izlet, mislimo pa, da smo si ga zaslužili, saj smo na tekmovanju pridno napenjali možgane. Nina Sikovšek in Tina Zupančič 7. r, OŠ IS Zagorje PRAZNIK TRBOVELJ EUROPLIN SOVRE- NAŠ ROJAK 0 ŠKODLJIVOSTI DRUGAČE SKORAJ POL STOLETJA ŠOLE INTERVJU: PROF. MARJAN KOZJEK REPORTAŽA NAJ PRODAJALEC RALLVSATURNUS ŽURIRAMO AUFBIKS ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.d. direktorja: Peter Ravnikar. Časopisni svet: Sandi Češko, Robert Halzer. Franci Kadunc. Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzingcr ml.. V. d. glavnega in odgovornega urednika: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek (Kronično), Igor Goste, Polona Malovrh. Roman Rozina. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT, naročnina za tujino 1 19 DEM ali druga valuta v protivrednosti. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odStotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. i, pume obgdib ws@wmh Spoštovani bralci Zasavca, vljudno ste vabljeni na številne prireditve, ki bodo potekale od 28. maja do 13. junija Sreda. 18. maia ob 15.00 uri - otvoritev prizidka Gimnazije in Ekonomske šole Četrtek. 29. maia. ves dan - Filmski maraton z najmodernejšim ozvočenjem v DD, - ob 13.00 - Otvoritev neprofitnih stanovanj na Gimnazijski 22; Četrtek. 29. maja ob 18.00 -Retrospektivna razstava Leopolda Hočevarja - Hočija v Revirskem muzeju Petek. 30. maia ob 19.00 - Osrednja prireditev ob občinskem prazniku v gledališki dvorani DD (nastopil bo plesalec Iztok Kovač s svojo skupino En knap), - ob 20.00 - Večer športa pod reflektorskimi lučmi na igrišču ŠD Partizan, Sobota. 31. maia ob 8.00 - Tekmovanje gasilcev iz Trbovelj in območnih enot in - ob 12.00 - Razvitje prapora ob 110 letnici GD Trbovlje na ŠD Rudar - ob 9.00 - odprto namiznoteniško prvenstvo Trbovelj za dvojice v telovadnici OŠ A. Hohkraut. Sodelovali bodo gostje iz sosednjih občin, - ob 10.00 - 3. srečanje pobratenih društev invalidov (Ptuj, Piran. Škofja Loka, Cerknica, Trbovlje), sledi razstava njihovih ročnih del v Galeriji DD, - ob 12.00 - kulturni program v gledališki dvorani, - ob 14.00 - družabno srečanje v avli DD - ob 20.00 - Večer športa pod reflektorskimi lučmi na igrišču ŠD Partizan - ob 20.00 - Družabno srečanje z ansamblom REVIRČANI 5+3 na igrišču Gimnazije in Ekonomske šole Trbovlje Nedelja, 1. junija ob 7.00 - Izvedba streljanja s pištolo za člane Združenja slovenskih častnikov in Združenja veteranov vojne za Slovenije in - ob 10.00 - 2. odprto prvenstvo v streljanju na strelišču Agnez - Ojstro - ob 9.00 - Tradicionalni balinarski turnir na igrišču Balinarskega kluba Partizan iz DU Trbovlje, sodelovalo bo 12 ekip iz Slovenije in Trbovelj, - ob 16.00 - Otroški športni ŽIVŽAV in STREETBALL na igrišču ŠD Partizan - ob 18.00 - 3. republiško srečanje mažoretnih in bobnarskih skupin Slovenije na igrišču ŠD Rudar, Torek, 3. junija ob 18.00 -Občinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov v gledališki dvorani DD, Petek, 13. junija ob 18.00 -Občinska revija odraslih pevskih zborov v gledališki dvorani DD. V družbi je prijetno, zato nikar ne ostanite doma. Občinski svet v Trbovljah je na seji 21. aprila za leto 1997 podelil dva naziva ČASTNI OBČAN in dve PRVOJUNIJSKI NAGRADI. Priznanja bodo dobitnikom vročena na svečani prireditvi v petek, 30. maja ob 19.00 uri v gledališki dvorani Delavskega doma, kjer bo obiskovalce s svojim nastopom razveselil letošnji prejemnik kulturne nagrade v Trbovljah, plesalec Iztok Kovač s svojo skupino EN KNAP. Listina ČASTNI OBČAN je bila dodeljena Milanu Kožuhu (posmrtno) in Albertu Ivančiču, dobitnika prvojunijskih nagrad pa sta Janez Goltes in Aleš Gulič. Milan Kožuh Naziv ČASTNI OBČAN mu je bil dodeljen za življenjsko delo na gospodarskem področju in za prispevek pri razvoju mesta. Milan Kožuh je bil rojen v Škofji vasi pri Celju, od svojega prihoda v Trbovlje pa je namenil svoj čas delu na gospodarskem področju in se posvetil razvoju mesta Trbovlje. Ves čas svojega življenja je delal v gospodarstvu. Pot uspešnega gospodarstvenika in družbenopolitičnega delavca je začel leta 1946 v Cementarni, od tu dalje pa se je njegova pot strmo dvigala. Krona je bilo imenovanje za generalnega direktorja Poslovnega združenja RUDIS. Svojo pot gospodarstvenika je končal leta 1978, ko seje upokojil kot generalni direktor IBT-ja. Milan Kožuh je v skoraj petdesetih letih bivanja v Trbovljah poleg uspešnega dela v delovnih organizacijah veliko svojega znanja, časa in ugleda vložil v razvoj mesta. Vodil in sodeloval je v številnih gradbenih odborih, bil soudeležen pri ustanavljanju novih podjetij. Bil je eden redkih vizionarjev, ki so si upali že v sedemdesetih letih, ko je v okviru programa OZN za razvoj nastal socialnoekonomski program zasavske regije, glasno pomisliti, da bo prišel čas, ko bo potrebno nadomestiti rudarsko dejavnost v regiji. Sledi njegovega dela so vtkane tako v gospodarstvu kot na •kulturnopro-svetnem in športnem področju ter krajevni samoupravi. Številni objekti, ki so bili zgrajeni v času njegovega aktivnega delovanja in dejavnosti, še danes pomembno vplivajo na razvoj v občini. Svojo življenjsko pot je zaključil januarja leta 1993. Albert Ivančič Naziv ČASTNI OBČAN mu je bil podeljen za delo na gospodarskem in kulturnem področju. Albert Ivančič seje rodil v Smastu pri Kobaridu, po končanem študiju na rudarski fakulteti pa je prišel v Zasavje. Najprej se je kot rudarski asistent zaposlil v Zagorju, od konca leta 1950 pa do upokojitve leta 1982 pa je ustvarjal v Trbovljah. V tem času je pomembno prispeval k afirmaciji premogovništva in razvoju gospodarstva v Revirjih in Sloveniji. Pod njegovim vodstvom so zasavski premogovniki pomembno povečali proizvodnjo premoga in dosegali rezultate, ki so bili med boljšimi v Evropi. Gospod Ivančič je s svojimi predlogi prispeval k zmanjšanju fizičnega napora rudarjev pri delu v jami. Pomemben je njegov prispevek pri izgradnji separacije v Trbovljah. Bil je tudi nosilec idej za razširitev dejavnosti obrata za specialna rudarska dela doma in v tujini. Imel je izreden posluh za reševanje problemov na področju izobraževanja, preventivnega zdravljenja zaposlenih in socialnih razmer družin smrtno ponesrečenih rudarjev. Pomemben je njegov prispevek pri gradnji stanovanj ter samskih in počitniških domov, pri sofinanciranju kulturnih, športnih, društvenih, šolskih in rekreacijskih objektov v Trbovljah in Zasavju. Gospod Albert Ivančič je bil dve mandatni obdobji predsednik skupščine poslovnega združenja Rudis, občinski in okrajni odbornik, s strokovnimi predlogi je pomembno prispeval k ustanovitvi Temeljne banke Zasavje. Ves čas delovanja na gospodarskem področju pa je bil aktivno vpet v dejavnost kulturnih organizacij v občini. Janez Goltes Prvojunijska nagrada mu je bila podeljena za dosežke na gospodarskem področju - uvajanje novih dejavnosti in tehnologij, ki prispevajo k produktivnemu zaposlovanju Podjetje GOLTES snowboarding je ustanovil leta 1991 in v prvem letu pridelal nekaj tisoč mark izgube. Z dokajšnjim vprašanjem oziroma nezaupanjem je zatorej bila sprejeta odločitev izvršnega sveta o odobritvi kreditnih sredstev iz paketa občinskih obveznic. V letu 1995 pa je nastopil bliskovit vzpon. Ob samo treh zaposlenih je podjetje beležilo kar 2,5 milijona DEM prihodka. Številka se je ponovila tudi leto kasneje s šestimi zaposlenimi. Desetina tega prihodkaje bila ustvarjena doma. ostalo v tujini. Po šestih letih podjetje GOLTES SNOWBOARDING sodi med srednjevelika podjetja na svetu v panogi snežnih desk. Tudi v svetu trži svoje izdelke pod svojo blagovno znamko. Gospod Janez Goltes je vzor dinamičnega podjetnika, ki si je kot okvir delovanja začrtal šport, ki bo po vseh napovedih še naprej v vzponu. Znotraj tega razvija nove izdelke in jih ponuja domačemu in tujemu trgu. Pri izdelavi insertov za pritrditev vezi na deske sodi podjetje med vodilne v razvoju v svetovnem merilu. Uspeh gospoda Goltesa temelji na nvarvt nTr, ::::: J: : - : ; poznavanju snowboardinga ne le kot športa, pač pa tudi kot življenjskega sloga na tehnološki odličnosti, na razumevanju pomena kulture podjetja, na uspešni koordinaciji zunanjih kooperantov, distributerjev in drugih sodelavcev in na domišljeni promocijski in prodajni strategiji. Dodelana podjetniška strategija, njena fleksibilnost in veliko vlaganje v razvoj napovedujeta nadaljnji vzpon podjetja GOLTES SNOVV-BOARD-ING. Aleš Gulič Prvojunijska nagrada mu je bila podeljena za večletno uspešno delo na področju kulture, promocije Trbovelj in drugih področji. Aleš Gulič je po končani fakulteti v Ljubljani poučeval slovenščino na Gimnaziji in Ekonomski šoli v Trbovljah, potem pa je delal kot asistent na Filozofoski fakulteti. Od marca 1984 pa je zaposlen na Radiu Trbovlje. Leta 1977 je izdal zbirko Šarabanka. V njej je bila prvič po vojni ponatisnjena znamenita socialna pravljica Ludvika Mrzela Bog v Trbovljah. Kasneje je sodeloval pri drugih knjigah, brošurah, gledaliških listih, priložnostnih publikacijah. Vseskozi sodeluje v slikarski šoli na Dobovcu, v sodelovanju z ZKO je odprl vrsto likovnih razstav in predstavil avtorje in poglede na likovno umetnost, vodil pogovore z ustvarjalci in pripravil scenarije za razne prireditve v Trbovljah. Gospod Gulič je sodeloval kot svetovalec z nemško državno televizijo, ki je snemala dokumentarec o Trbovljah in Zasavju. Nanj so se vedno obračali posamezniki in institucije, kadar so potrebovali nasvet, pomoč ali namig. Kot urednik oblikuje radijski program tudi za poslušalce izven regije. Preko radia seje izdatno dvignila ekološka zavest. Na Radiu Trbovlje je opravil več kot 400 daljših intervjujev z znanimi Slovenci. Vseskozi pa je skrbel, da so Trbovlje postajale zanimive za druge Slovence. Posvetil se je tudi zdravstveni in socialni politiki. Vrsto oddaj je namenil alkoholizmu kot osebni in družbeni travmi, pri tem je izhajal iz lastnih izkušenj in spoznanj, in lani za eno od takih oddaj prejel nagrado Zavoda za odprto družbo za izbor teme in pogum. LITIJSKA NESOGLASJA SIROMAŠIJO KULTURO Da se v Litiji, vsaj kar se števila in kvalitete kulturnih prireditev tiče, obrača na bolje, vam bo znal povedati vsak kulturen Lilijan. Malce je k temu pripomogla sezona, ki je za organizacijo kulturnih prireditev bistveno primernejša od zimske, veliko pa storijo ljubiteljska kulturna društva. Kaj se v okviru ljubiteljske kulture dogaja, kaj načrtujejo in kaj delajo društva, mi je za vas povedala Rosana Maček, strokovna tajnica ZKO Litija. Kaj se v Litija dogaja na kulturnem področju, katera društva so najaktivnejša in njihova ; morebitna posebnost? V občini Litija, čeprav nekateri to | ne vidijo in govorijo obratno, so ljubiteljska društva zelo aktivna. Predvsem v zadnjih dveh letih se nad ponudbo prireditev ne gre pritoževati, ! saj jih je veliko in so raznolike, čeprav | prevladuje pevska dejavnost. Ravno v aprilu in v začetku maja smo imeli | vsakoletno občinsko revijo pevskih j skupin. Na štirih koncertih otroških, mladinskih in odraslih pevskih zborov | se je obiskovalcem predstavilo 29 I pevskih skupin s skupaj 800 nastopajočimi. Med najaktivnejšimi društvi so ! poleg pevskih še KUD Polšnik, KUD I Lipa Vače, KUD Zgaga, Folklorna I skupina Javorje, Pihalni orkester Big j Litus band,... Veseli me, da se predvsem mladi vključujejo v razna društva. Posebnost med društvi pa je zagotovo DU Litija, kjer njihovi člani j prepevajo v dveh pevskih skupinah, I imajo literarno in slikarsko sekcijo, j organizirajo razne predstave, [ prireditve in tečaje. Problem ljubiteljske kulture so verjetno finančne težave. Koliko naj bi Občina Litija letos namenila ljubiteljski kulturi? Kot verjetno povsod drugod, se tudi v Litiji ZKO in s tem vsa društva srečujejo s precejšnjimi finančnimi težavami. Predlog ZKO-ja za letošnje leto je, da se ljubiteljski kulturi od občinskega proračuna nameni okoli 12 milijonov tolarjev, osnutek proračuna, ki pa do sedaj še ni sprejet, pa predvideva kar polovico manj sredstev. Zaradi tega se že pojavljajo precejšnje težave, saj društva nimajo financ za osnovne potrebe, sem pa na Občini že večkrat predlagala in prosila, naj se društvom dodelijo vsaj akontacije. Naj večji problem pa je verjetno KUD Zgaga, ki letos po reorganizaciji društva pelje in izvaja svoj zelo bogat program brez kakršnihkoli finančnih sredstev. Kako uspevajo, tudi meni ni jasno. Ko pa bo sprejet proračun Občine Litija, kadar pač bo, bo teh sredstev še vseeno za polovico manj. kolikor bi na podlagi republiških meril za ugotavljanje zagotovljene porabe občin za programe ljubiteljske kulturne dejavnosti ta zvrst morala prejeti. S kakšnimi problemi se ZKO in društva še srečujejo? Problem, predvsem v Litiji, je s prostori za izvajanje prireditev. Dobre kulturne dvorane v Litiji ni, ta, ki pa je in se sedaj imenuje Kulturni center Litija, pa ljubiteljski kulturi ni v pomoč. Odkar z njo upravlja Zavod za izobraževanje in kulturo ( v nadaljevanju Z1K), jo je potrebno drago plačevati, čeprav ne jaz ne društva nismo prejeli nobenega uradnega cenika. Dokler je z dvorano upravljala občina Litija, smo jo dobili brezplačno. Žal bo menda tako, da se bodo društva po svoje odločala za sicer malo manjšo, a več kot pol cenejšo dvorano v Šmartnem. Več bi okrog tega lahko storila tudi Občina Litija. Ko sem imel intervju z Jožetom Sevljakom, upraviteljem KC Litija, je dejal, da je ZKO prikrajšala obiskovalce kino predstav za dober zvok, da ste odnesli ozvočenje. Kako je s tem? Gremo od začetka. ZKO je julija '94 s soglasjem Občine Litija pričela s kino dejavnostjo v Litiji, ki jo je ZIK tri leta prej ukinil. Dve leti in pol smo se trudili in vlagali v izboljšanje predstav in v kvalitetnejše in trendovske filme, predvajali smo stošestinosemdeset filmov, ki si jih je ogledalo preko dvajet tisoč obiskovalcev. Z zaslužkom od kinopredstav, v soglasju z izvršnim odborom ZKO in s pomočjo sponzorja smo dali lani delati večnamensko mobilno ozvočenje. Ves čas izvajanja kinopredstav smo tudi popravljali in obnavljali tako muzejske aparature kot tudi opremo. In potem smo 12. februarja na moje začudenje prejeli sklep ZIK-a, da s 1. marcem '97 ZIK prevzame kinodejavnost pod svoje okrilje. Ker pa je ZIK močnejša institucija od ZKO in nimam energije za prerekanja z direktorjem te ustanove, smo pobrali svojo lastnino in se odrekli kinodejavnosti. Ne razumem pa gospoda Sevljaka, ki pravi, da je odtujevanje opreme (ozvočenja) protipravno. Ozvočenje je last ZKO, ki je pravna oseba in je to ozvočenje kupila. Ker naju prostor v Zasavcu omejuje, bi lahko za zaključek še kaj dodali? Ja, vsekakor. Povedala hi rada, da edina mestna dvorana z novim upraviteljem ni po meri ljubiteljske kulture, saj ZIK z njo upravlja po svojim merilih. Pritožujejo se tudi društva, češ da so stroški najema in storitev, ki jih nudi upravitelj, zelo visoki, tako da se marsikatero društvo za izvedbo takšne ali drugačne predstave raje dogovarja za dvorane po okoliških krajih. Oškodovani pri tem pa so predvsem Lilijani, ki bi ob razumnejših pogojih upravljalen lahko v Litiji videli še več prireditev kot jih je sedaj. Upajmo, da se bodo stvari med ZIK in ZKO, ki zastopa kulturna društva, uredile, da bo k temu pripomogla tudi Občina Liti ja in da bomo Lilijani lahko videli še več prireditev ljubiteljskih društev, ki so po mnenju Rosane Maček na zelo visokem kakovostnem nivoju, da o številu članov v društvih sploh ne govorimo. Silvester Pevska revija V četrtek, 15. maja je v DD Zagorju potekala Občinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov. Program je povezovala Vanda Kopušar, Med sedmimi zbori so nastopili: OPZ CICIDO GŠ Zagorje pod vodstvom Mojce Zupan, predstavila sta se tudi oba zbora zborovodkinje Tanje Medvešek in sicer OPZ OŠ Tone Okrogar, podružnica Kisovec in OPZ OSTone Okrogar, zapel je tudi zbor OŠ dr. Slavko Grum, katerega vodi Mojca Kovačič. Kot peti pa je nastopil OPZ OŠ Ivan Kavčič Izlake, katerega zborovodja je Blaž Rojko. Dirigent Rihard Majcen je z zagorskim MPZ VESNA za koncert pripravil štiri skladbe, občinsko revijo otroških in mladinskih zborov pa je sklenil MPZ JUVENTUS GŠ Zagorje, ki ga vodi Franci Steban. Koncert je omogočila ZKO Zagorje ob Savi, udeležili pa so se ga tako ljubitelji zborovske pesmi kot preostali. Vsekakor ni zanemarljivo, da področje zborovskega petja plapola tako širno in spodbudno. ER. TRBOVLJE TRBOVELJSKI EUROPLIN "Europlin je primer dobrega prehoda iz naše klasične energetske panoge, premogovništva, na področje, kije bolj perspektivno. Ne samo v smislu uporabe plina kot takšnega, tudi v smislu novih tehnologij in varnejše izrabe energije, saj sc pri plinu pri pretvarjanju energije pridobivajo najboljši izkoristki. Europlin je tudi dokaz, da lahko s pravilnim pristopom, z neko vizijo, z dobro voljo, s sposobnostjo zaposlenih tudi v Zasavju ustvarimo, vpeljemo nov program," je povedal direktor enega uspešnejših zasavskih podjetij. Lahko najprej zgodovinsko predstavite vaše podjetje? Podjetje Europlin je nastalo na osnovi razmišljanj pri elektroenergetskem kombinatu o novih dejavnostih. Okoli leta 1989, seje namreč že vedelo, da se bo poraba premoga zmanjševala oziroma, da se bodo premogovniki zapirali. Zato so organizirali posebno službo, kije preučevala nove dejavnosti in ena izmed teh je tudi izdelava plinskih instalacij in uporaba plina. Takšno odločitev smo sprejeli iz dveh razlogov. Prvi je, da so naše jame metanske, in morajo biti vse instalacije narejene v plinovarnih izvedbah, sicer lahko pride do eksplozije. Drug razlog pa je bilo vprašanje, kaj se bo za ogrevanje uporabljalo namesto premoga. Distribucijsko omrežje zemeljskega plina je bilo v Sloveniji sicer dobro razvito, ni pa bila razvita dejavnost, s katero smo začeli mi, in sicer, da uporabnikom, do katerih ne vodi plinska cev, pripeljemo plin z avtocistemo. Naša dejavnost je torej distribucija tekočega plina. To sta v bistvu butan oz. propan, ki ga zelo dobro poznamo po jeklenkah v gospodinjstvu. To je dopolnitev zemeljskemu plinu na ta način, da uporabnikom postavimo male rezervoarje po 2, 3, 5 kubikov, ki jih uporabljajo za različne namene - za ogrevanje, toplo vodo, za kuhanje, industrija, obrt in turizem... Naše podjetje je bilo v bistvu ustanovljeno leta 1991, njegova osnova pa je že od vsega začetka tuji kapital. Približno polovica lastniškega kapitala je italijanskega To so tri podjetja, od katerih se dva v ukvarjata z distribucijo plina, tretje pa je podjetje Stanec iz Trsta, katerega lastnik je slovenski zamejec ki je tudi pripeljal Italijane v Trbovlje. Na slovenski strani pa lastništvo predstavljajo RudnikTrbovlje - Hrastnik, Kovit (Kovinska industrija Trbovlje) ter Istrabenz iz Kopra. Leto 1991 je bilo zelo nemirno - razpad Jugoslavije, vojna in ustanovitev Slovenije - vendar smo mi kljub temu na osnovi medsebojnega zaupanja takrat združili kapital in ustanovili to podjetje. Zaupanje med družbeniki in lastniki podjetja je tudi glavni razlog, da se je podjetje uspesno razvijalo. Ste prisotni samo na področju Zasavja ali po celi Sloveniji? Že od vsega začetka smo si zadali cilj, da bomo delovali po celi Sloveniji. To nam je dalo tudi določeno prednost pred ostalo konkurenco. S to dejavnostjo so se pred nami ukvarjale predvsem klasične plinarne iz Ljubljane, Maribora in Celja, ki so imele slovenski trg lepo razdeljen med sabo, mi pa smo začeli tržiti po celi Sloveniji in danes imamo okoli 1600 do 1800 odvzemnih mest. Največ seveda v osrednjem delu Slovenije, potem na Dolenjskem, v okolici Postojne, pa tudi na severovzhodnem področju. Naša tehnologija je precej enostavna. Ob zgradbi postavimo rezervoar, v katerem so razna plinska trošila, lahko tudi recimo kotel in bojler, kar se lahko uporablja tudi za plinski štedilnik. Vse poteka približno po isti tehnologiji kot za olje. Ko se plin porabi, nas stranka pokliče in z avtocistemo ji pripeljemo nov plin. Od kje pa dobivate plin? Slovenija je energetsko siromašna, zato plin uvažamo. Do nedavnega smo ga večinoma dobivali iz Hrvaške, v zadnjih kurilnih sezonah pa ga vedno več kupujemo na prostem trgu. Večinoma je ta plin, tako kot zemeljski, iz zemeljskih vrtin. To so ogljikovodiki metan, butan, propan, ki jih pridobivamo po dveh postopkih. Najpogostejši postopek je, da gre zemeljski plin iz vrtin neposredno naprej v plinovode, tekoči plin pa se preko ladij prepelje do terminalov in potem po železnicah in z avtocisternami do distribucijskih skladišč, od tam pa do končnih porabnikov. Del plina pa se pridobiva v rafinerijah, kot stranski produkt znanih naftnih derivatov. Plin predstavlja od 3 do 5 odstotkov strukture nafte. Katere mislite, da so vaše prednosti pred konkurenco? Konkurence je res kar veliko. Prednost je predvsem to, da smo mlado podjetje, ki se je moralo na trgu uveljaviti. Zato smo precej fleksibilni, vedno se prilagajamo željam in interesom kupcev. Kadarkoli kupec želi imeti plin, mu ga pripeljemo, ne glede na to, ali je to v okviru delovnega časa ali ne. S to prilagodljivostjo zahtevnim željam kupcev smo si ustvarili nek sloves. Tako poleg malih uporabnikov za individualne hiše, ki jih je gotovo okrog 1200 do 1300, oskrbujemo tudi mnoga znana podjetja. Na primer Perutnino Ptuj, tovarno Rotomatika in kolektorji iz Idrije, Kovaško industrijo Muta iz Krope, veliko odjemalcev pa imamo tudi na području turizma: Terme Čatež, zdravilišča Šmarješke, Dolenjske toplice, Dobrna, Laško, blejska hotela,... Uporabo plina skušamo prenesti tudi na nova področja. Plinska tehnologija ima v vsakem pogledu bistvene prednosti, tako da je to naša glavna točka v primerjavi z drugimi energenti. Tekoči plin je najbolj prijazen okolju, ker je čist. Produkta izgorevanja sta samo voda in ogljikov dioksid, zato se ti sistemi lahko brez kakršnekoli nevarnosti postavljajo tudi na področjih, ki so varovana za pitno vodo. Tudi, če plin pride v stik z okoljem, s podtalnico, je posledica tega samo to, da izpari v ozračje. Prednost je mogoče tudi to, da smo usmerjeni predvsem v eno dejavnost, druge plinarne opravljajo tudi nekatere druge dejavnosti, in da imamo družbenike, ki so zainteresirani za razvoj podjetja. Tudi dobiček je prisoten od prvega leta delovanja družbe, kar nam omogoča reinvestiranje, da se tako podjetje lahko tudi siri. V kolikšni meri se pri vas pozna slaba gospodarska situacija v Zasavju? Težka gospodarska situacija se čuti predvsem v tem, da je prehodov na plinsko ogrevanje manj kot bi pričakovali, čeprav so zasavske občine v tej smeri naredile velik korak. V Zagorju na primer so se na osnovi koncesije odločili za plinifikacijo celotne občine, ravno tako tudi v Hrastniku, pa tudi v Trbovljah so že razpisali odlok in imenovali komisijo za razpis koncesije. Tu moram poudariti, daje Europlin tudi solastnik podjetja Mestni plinovodi iz Kopra, ki se ukvarja z zemeljskim plinom, tako da konkuriramo tudi pri občinskih razpisih za koncesije. Skupaj z Mestnimi plinovodi imamo tako koncesije v šestih občinah v Žalcu, Hrastniku, Ormožu, Lendavi, Zrečah in Radencih. Na ta način se lepo dopolnjujemo. Kjer je predvidena zgraditev omrežja, se le-ta napaja z zemeljskim plinom, kjer pa glavni plinovod iz slovenskega omrežja še ni predviden takoj, mi zgradimo lokalno mrežo z lokalno skladisčno-sprejemno postajo in dovažamo plin z avtocisternami. V Zasavju smo takšno lokalno mrežo na primer zgradili v naselju Podkraj. Kjer pa kakršnokoli omrežje sploh ni predvideno, postavljamo individualne rezervoarje. Rad bi tudi poudaril, da v zadnjem času država nudi zelo ugodne pogoje za plinifikacijo. Skupaj z Evropsko razvojno banko je namreč ustanovila ekološki sklad in skoraj vsak občan, ki je kreditno sposoben, se lahko odloči za predelavo sistema s pomočjo njihovega kredita (do šest let s 5,5-odstotno obrestno mero). Da je ekonomska stiska precejšnja, vidimo tudi, ko razpisujemo določena prosta dela, saj se vedno prijavi zelo veliko iskalcev zaposlitve. Koliko ljudi pa zaposlujete? Trenutno imamo zaposlenih štirinajst ljudi. V glavnem v Trbovljah, imamo pa tudi enoto v Ljubljani. Predvsem pri trženju pogodbeno sodelujemo s poslovnimi partnerji, t. i. akviziterji. Teh imamo približno 18, to so posamezniki ali pa podjetja, ki nam na terenu pridobivajo posel. Poleg tega sodelujemo tudi z drugimi zasavskimi podjetji, predvsem pri montažnih delih. Ko pridobimo posel, ga namreč opravimo v izvedbi "ključ v roke". To pomeni, da dobavimo vso opremo, vse postavimo, naredimo potrebne preizkuse, zaženemo, dobavljamo plin in tudi servisiramo. Ker pa nimamo montažerjev in lastne proizvodne opreme, za to angažiramo različna podjetja. Dobro sodelujemo na primer s Kovitom, ki proizvaja rezervoarje za plin. Tako se z našim delom širi dejavnost tudi v drugih podjetjih. Kaj pa možne krize zaradi pomanjkanja plina? Nekoč smo že doživeli naftno krizo. Določeni šoki so seveda možni. Ti so zlasti posledica političnih kriz - manjša proizvodnja, večje povpraševanje in ocene se skokovito dvignejo. Države skušajo to praviloma preprečiti z ustreznimi rezervami, pa tudi s spodbujanjem lastne plinske proizvodnje. Tu je Slovenija žal zelo siromašna, zato smo vezani na uvoz, neko zagotovilo za nas pa je vpletenost v evropsko omrežje, ki se napaja iz več strani: izAlžira, Rusije, iz severnih morij oz. iz Norveške. Globalno gledano je pomemben podatek, da vsako leto odkrijejo več zalog novega plina, kot se ga v tistem letu porabi. Največje zaloge energije so v premogu, žal v Sloveniji nimamo kvalitetnega, takoj za njim pa je plin. Naj poudarim tudi to, da je plin sezonsko blago, kar pomeni, da je v kurilni sezoni, ko je povpraševanje večje, tudi cena višja, v spomladansko - poletnih mesecih pa je plina dovolj in so cene srednje nizke. Zato je treba oskrbo v Sloveniji nadzorovati v dveh smereh. Na državnem nivoju mora Slovenija priti do terminala, da bi potem plin v zamrznjenem stanju z ladjo prepeljali do našega terminala, kjer bi ga prečrpali v skladišča in ga potem razvozili v regionalna distribucijska skladišča. Drug nivo pa so uporabniki, ki bi morali imeti takšne rezervoarje, da bi si takrat, ko je plina dovolj in je po nižji ceni, ustvarili neko zalogo in bi potem mirno preživeli kurilno sezono. Branka Jan Dr. Anton Sovre pred obletnico Sovretovo nagrado podeljujejo v Sloveniji vsako leto avtorju najboljšega prevoda. Le malo pa jih ve, da je bil znameniti prevajalec in humanist, po katerem se nagrada imenuje, doma v hrastniški občini. Natančneje v Savni Peči, kjer se je rodil 4. decembra 1885 in umrl 1. maja 1963 v Ljubljani. Drugo leto bo torej minilo 35 let, odkar je umrl in krajani Savne Peči ter drugi občani nameravajo to dostojno obeležiti. Pobuda je prišla s strani Hedvike Pavlica, Sovretove rojakinje, ki živi in dela v Ljubljani. Takole je zapisala v pismu županu Leopoldu Grošlju: "Ko se korenin zavemo, pravi neka pesem, potem je treba nekaj narediti. Tudi jaz sem ugotovila, da sem sedaj v taki življenjski situaciji, ko bi lahko in rada nekaj naredila tudi za svoj rojstni kraj. Ponosna sem, da sem se rodila v posebni vasici, Savni Peči, ki jo poznajo vsi izobraženi Slovenci, ker je rojstni kraj našega znamenitega Slovenca Antona Sovreta. In čeprav sem rojakinja in četudi opravljam intelektualni poklic, sem se zalotila, da Sovretovega življenja in dela ne poznam dovolj dobro. Morda se tako ne godi samo meni, zato predlagam, da bi v naslednjem obdobju pripravila razstavo njegovih prevodov in kratek življenjepis v podobi. Da Sovreta bolje spoznamo, za to pa potrebujemo vašo pomoč in podporo, kajti prispevam lahko samo svoje znanje, čas in organizacijske sposobnosti. Moj dolgoročni cilj je, da bi Sovre končno dobil spominsko ploščo v vasi. Morda bo to začetek 'izobraževalnega' turizma v vasi. Ali pa priložnost za kaj drugega, a to je že v vaših rokah..." Hedvika Pavlica, rojena Kolman, je diplomirana bibliotekarka in profesorica socio- logije, zaposlena na Filozofski fakulteti, kjer je bil zaposlen od leta 1946 do upokojitve leta 1956 kol profesor grškega jezika in književnosti tudi dr. Sovre. Tako bo še lažje pripravila gradivo za razstavo in poiskala ljudi, ki so ga poznali. Dr. Anton Sovre je bil naj večji slovenski klasični filolog in prevajalec. Ukvarjal se je s prevodi osrednjih del antične literature - dramatike, epike, lirike ter filozofskih in zgodovinskih del. Po gimnaziji v Celju in Ljubljani je študiral klasično filologijo na Dunaju in Gradcu. Najprej je služboval kot učitelj na gimnaziji na Ptuju in v Ljubljani, kasneje je bil prosvetni inšpektor v Beogradu in v Ljubljani, dramaturg Slovenskega narodnega gledališča, od leta Dr.Anton Sovre z ženo in šoferjem na zadnjem obisku v Šavni peči leta 1963 1946 - 1956 pa smo že zapisali. Od leta 1953 dalje je bil redni član SAZU-ja. Seveda je po upokojitvi vse do svoje smrti nadaljeval s kreativnim prevajanjem. Posebno odmeven je bil njegov celoten prevod Iliade in Odiseje, ki gaje poslovenil leta 1950 ob 400 letnici prve slovenske knjige. Zelo toplo je bila sprejeta tudi Sovretova prozna priredba Odiseje za mladino (1951), ki so jo označili kot "klasično indijanarico". Na oddelku za splošne zadeve v Hrastniku so pobudo sprejeli in že opravili prve korake. Povezali so se s Hedviko in Društvom slovenskih književnikov prevajalcev. Ti so z veseljem sprejeli pobudo občine Hrastnik, da sodelujejo v pripravah za Sovretovo obletnico. Takrat bi izjemoma podelili Sovretovo nagrado v Hrastniku namesto v Ljubljani. Priredijo lahko literarni večer sodobnih prevajalcev ali spominski večer izbranih Sovretovih prevodov. Dr. Kajetan Gantar, ki je pisal o zamislih društva, je predlagal tudi to, da bi letos v jeseni za kraj vsakoletnega strokovnega srečanja, ki je navadno konec zadnjega tedna v septembru, izbrali Hrastnik. "Zadnji čas je, da se velikemu rojaku spodobno oddolžimo," pravi župan Leopold Grošelj. "Vse ponujene predloge smo sprejeli in bomo sodelovali pri realizaciji. Ni pa še natančno določeno, kje bo postavljena plošča, kdaj bo literarni večer, razstava. Razstava bo v hrastniški knjižnici ali pa v stavbi nekdanje OŠ v Turju, ki slavi 100 letnico obstoja. V tem primeru bi izdatno pomagala tudi Minka Orožen, znana kulturna delavka iz Turja in njen sin Matjaž, zaposlen na Filozofski fakulteti, ki je ravno letos pomladi doktoriral z disertacijo Besedni red v mikenski grščini. Vse te aktivnosti bodo razveselile krajane Savne Peči, ki so že pred leti izrazili željo po odkritju spominskega obeležja. Mogoče bomo zbudili pozornost in si bo v bodoče zaželel obiskati to slikovito vasico v naši bližini, .laz sem jo pred leti prehodil večkrat na teden, ko sem z Marnega krenil proti Goram, od tam pa proti Šavni Peči, Krnicam in do železniške postaje v Hrastniku." Seveda pa se pride do Savne Peči na primer tudi z Dola. Za 'pot v neznano' sem se odločila na zadnjem športnem dnevu z osmošolci in kolegico. V mislih sem jo imela že nekaj let. Posebno potem, ko sem nekje prebrala zapis BORISA GOLEGA, mladega zgodovinarja z Dola, ki zdaj živi in dela v Ljubljani: "V letu 1985 je neopazno šla mimo nas 100 letnica rojstva Antona Sovreta, pomembnegajezikoslovca, doma iz Šavne peči. Z njegovim imenom so povezani številni prevodi grških in latinskih klasičnih del." Mimo Žagarjeve kmetije smo torej zavili proti Kovku in po strmem začetku poti na Kovku smo zadihani malo počili. Zapomnili smo si navodili dolskega planinca Vilija: "Ko pridete na Kovku do keltskega gradbišča in kužnega znamenja, podobnega kapeli, se spustite po srednji poti. Leva gre v Gore, desna v Krnice. In potem se ves čas držite rebri..." Enkrat smo se od hriba malo oddaljili in bi kmalu zašli. "Kar levo se držite," so nas usmerili v bližnji hiši, "in kmalu boste prišli do Dornikove farme." Oba, Ivo Dornik in njegova žena Silva sta bila pred svojo hišo. Po dobri uri in pol hoje nam je postanek dobro del, ravno tako sok, ki sta ga prijazno ponudila. Pokazala sta ostanek zidov hiše, kjer se je rodil dr. Sovre in ki je leta 1898 pogorela. Usmerila sta nas tudi h kmetiji Friderika Mihaliča, Sovretovega sorodnika. Njegov oče je bil Sovretov bratranec. Poklonil nam je fotografijo zadnjega obiska ob njihovi hiši. "Zdaj so nas že večkrat obiskali učenci dr. Sovreta," seje pohvalil Friderik. "Priznam pa, da obiska otrok še nismo imeli" Zdaj so bili ponosni osmošolci. Vasica, ki je naseljena z osmimi kmetijami, nas je presenetila s svojo lepoto in prijetno lego. Če bi želel kdo ubrati lažjo pot, pa bo sedel v avto in na pol poti ceste Hrastnik-Zidani Most zavil levo v breg. V vasico, ki prijazno sprejme vsakega obiskovalca. F.M. Uspešno poklicno izobraževanje V torek, 27. maja je bila v Medijskih Toplicah na Izlakah predstavitev nominiranih poslovnih načrtov dijakov zaključnega letnika Srednje šole Zagorje. Ter podelitev mnenj in potrdil o ustreznosti obratovalnice za izučevanje posameznega poklica - obrtnikom, mentorjem iz Zagorja. Verificirane obratovalnice, ki so prejele mnenja in potrdila o ustreznosti obratovalnice pa so naslednje: Žensko in moško frizertvo Krauskopf Matjaž, Zagorje; Avtomehanika Hribar, Zagorje; Avtohiša Kržišnik Roman, Zagorje; Cvetličarna VIOLICA Koprivšek Helena, Izlake; Vzdrževanje vozil, avtomehanična dela Razpotnik Matjaž, Zagorje; Frizerski salon Anica Smrkolj, Kisovec; Frizerski salon RAJKA Lebar, Zagorje; Avtohiša Kisovec - Zupančič Stanislav, Kisovec; Moško in žensko frizerstvo Majhenič Marjana, Zagorje; Moško in žensko frizerstvo Ivica Košir, Izlake; Avtoservis Poropatič Franc, Izlake; Avtokleparstvo Razpotnik Avgust, Izlake; Avto JOLY Roglič Bojan, Kisovec in Cvetličarna, svečarstvo Lenarčič Štefka, Trbovlje. Nagrade, ki jih je podeli 1 Božo Marovt iz ministrstva za gospodarstvo pa so prejeli naslednji dijaki, ki so v parih pripravili in uspešno predstavili svoje poslovne načrte: Andreja Osolnik in Mateja Radej za projekt kmečkega turi zma Radej; Nina Zupančič in Matej Kraševec za projekt Foto ateljeja Tržnica; Anita Dornik in Tanja Stopinšek za projekt TRANSLES - prevoz lesa; Katja Božič in Marjetka Valent za projekt Slaščičarna Mcdo na Izlakah ter Radmila Odžič in Barbara Ocepek za projekt BRZICA v Hrastniku za izdelovanje kajakov in kanujev. Dijaki so uspešno predstavili tako finančno kot konkurenčno izvedljivost svojih načrtov. Predstavnica iz Obrtne zbornice Slovenija, Janja Meglič, kjer se vse bolj zavzemajo za ustrezno praktično izobrazbo šolarjev, pa je med drugim povedala, da seji zdijo predstavitve drzne in ambiciozne. Tako bodo v nadaljevanju sprovedli tudi načelo socialnega partnerstva, kjer se učna pogodba podpiše med delodajalcem in šolo. S tem poteka ustrezno poklicno in strokovno izobraževanje. Tudi Anica Ule Maček, ravnateljica Srednje šole Zagorje je dejala, da se z delodajalci in šolami povezujeta kapital in mladostna zagnanost. Anton Lampič, predsednik Odbora za izobraževanje pri Obrtni zbornici Slovenije pa je dodal, da so tako ambiciozni projekti dobrodošli, saj obljubljajo ustrezne in dbnosne kadre. ER. Banka posluje z dobičkom V petek, 23. maja je Upravni odbor LB Banke Zasavje d.d.Trbovlje sklical 11. sejo zbora banke. Na dnevnem redu je bilo kar deset točk, v katerih so svoje mnenje podali delničarji banke, predsedoval pa mu je predsednik upravnega odbora, mag. Jože Andrej Čibej. Kot je povedal direktor LB Banke Zasavje d.d. Trbovlje, Zdenko Fritz, seje bilančna vsota banke v letu 1996 povečala, okrepili so tudi dolgoročne vire sredstev. Zbrana sredstva pa usmerjali v posojila gospodarstvu ter fizičnim osebam. Na zboru banke so sprejeli poročilo revizijske družbe Coopers & Lybrand d.d. Ljubljana o reviziji računovodskih izkazov za leto 1996. Rezultati poslovanja so uspešni, večjih nepravilnosti pa ni bilo ugotovljenih. Svoje poročilo je podal tudi nadzorni odbor banke, ki so ga soglasno sprejeli. Banke so bile namreč med prvimi delniškimi družbami, ampak se vendarle uspešno spopadajo z bistvenim elementom tega, to je: profitom. Zelo pomemben delež se navezuje tudi na poslovanje s tujimi bankami. Vsekakor pa seje nek komentar obregnil tudi na to, češ: "Kako bo nam, delničarjem, pomagala banka, ko ne bo nobene 'fabrike' več?" Spregovorili so še o tržni vrednosti delnic, dobiček pa ni lahko ustvarjati. Poleg vsega pa so članom upravnega in nadzornega odbora banke dodelili nagrade v denarni obliki, največ do dvesto tisoč tolarjev, zaradi odgovornosti dela. Ena temeljnih točk, s čemer banka spreminja svojo zasnovo, pa bo preoblikovanje delnic in povečanje nominalne vrednosti delnic. Skratka, sprememba prednostnih delnic v redne in povečanje osnovnega kapitala. Nazadnje pa je zbor banke sprejel še osnutek temeljev poslovne politike banke za leto 1997. ER. Majski koncert V petek, 23. maja je bil ob 19. uri v Kulturnem centru Delavskega doma Zagorje koncert dijakov Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani, na katerem so nastopili predvsem učenci, ki so nižjo glasbeno šolo končali v Zagorju. Pri klavirju sta nastopajoč občasno spremljali prof. Neva Zimšek in prof. Urška Vidic. Povezovalka programa pa je bila Nataša Burger. Predstavilo se je osem dijakov na štirih instrumentih: klavirju, flavti, klarinetu in violini. Kot je dejala ravnateljica GŠ Zagorje, Danica Kovač, je to doslej največ vpisanih učencev v srednjo glasbeno šolo, kar pomeni, da glasba mlade vse bolj zanima, k igranju pa jih znajo pritegniti tudi kvalitetni glasbeni pedagogi, da se učenci v nadaljevanju odločijo celo za tovrstni poklic. "Letos so se na SGBŠ Ljubljana vpisali še štirje učenci," je dodala Danica Kovač, "kolikor vem, učenci izredno napredujejo, kar je tudi za našo glasbeno šolo znak dobre strokovnosti in uspešnega pedagoškega dela, pa tudi podpore staršev. Morda je sekundarnega pomena zagotovljena služba, vsekakor pa brez interesa ne bi bili tako uspešni." Nastopajoči so koncert izvedli brez večje treme. In če so jih sprva očarale črnobele tipke na klavirju, sedaj izvabljajo že zahtevne skladbe, pri čemer zadonijo kot grom ali so neslišne kot šumeč veter. Pianistke, ki so izvajale dela glasbenih mojstrov Hačaturjana, Sviridova, Schumanna, Chopina in Debussyja pa so bile: Urška Kos, Saša Hace, Lucija Kržišnik, Nana Forte in Katarina Škrinjar. Violiniste, ki skušajo omiliti "cigu-migu", ki mnogim sploh ne gre v ušesa pa na SGBŠ Ljubljana poučuje prof. Slavko Zimšek, kije bil prisoten tudi na zagorskem koncertu in je povedal: "Violina je resnično najtežji instrument. Tovrstne predstavitve, da učenci nastopijo tudi v rodnem kraju, pa sem zelo vesel, čeravno je to za njih dokajšnja obremenitev. Koncert ni toliko popularen, ampak kar zahteven in mislim, da so se dobro pripravili." Na koncertu je budno spremljal nastop svojih učencev: Nane Forte, Saše Hace in Klemna Benka, ki so nastopili s skladbami Aleksandrova, Bohma in Beriota. Flavta in klarinet sta daleč najbolj poslušana instrumenta, ugotavljajo, da so v pravljicah celo pastirji tako priljubljeni ravno zato, ker jih diči prijeten piskajoč zvok. In Marko Zupan s skladbami Chaminadeja in Briccialdija ter Peter Kuder z \Veberjevo pesmijo sta občinstvo prepričala, da bi se jih le stežka naveličali poslušati. Ampak aplavdiranja je bilo vseskozi dovolj in nadejati se je, da ima veselje do glasbe vse širše razsežnosti. ER. RETROSPEKTIVNA RAZSTAVA LEOPOLDA HOČEVARJA V četrtek 29. maja ob 18 uri bo v Revirskem muzejuTrbovlje odprta pregledna ras tava pokojnega akademskega slikarja Leopolda Hočevarja - Hočija. Rastavo bo odprl akademski slikar in likovni kritik mag. Marijan Tršar. Ob tej priložnosti bo predstavljena tudi knjiga o Hočijevem življenju in delu. Na odprtju bo sodeloval godalni kvartet "Rožmarin". Rastavo si bomo lahko ogledali vse tja do 31. oktobra. Leopold Hočevar - Hoči je bil prav gotovo eden pomembnejših zasavskih krajinarjev. Rodil seje leta 1940 v Hrastniku. Po končani gimnaziji vTrbovljah je študiral na ljubljanski akademiji likovnih umetnosti. Diplomiral je leta 1964 pri prof. Gabrijelu Stupici in se potem še dve leti izpopolnjeval na slikarski specialki pri prof. Maksimu Sedeju. Zaposlen je bil kot likovni pedagog v Trbovljah, kjer si je ustvaril tudi družino. Osrednji del njegovega opusa tvorijo njegovi revirski pejsaži, njegove delavske barake, kamnolomi, visoki tovarniški dimniki. Poleg krajine je slikal tudi portrete in avtoportrete. Igor Goste Kmetič v Zagorju Zagorski socialdemokrati so v petek 16. maja gostili predsednika socialdemokratskega Sindikalnega foruma Slavka Kmetiča. Kmetič je tudi predsednik sindikata strojevodij ter vodja centralnega stavkovnega odbora želežničarjev, ki prav v tem času stavkajo. Zbranim je spregovoril o tem kaj je socialdemokracija, o sindikalizmu ter o tem kako zelo je pomembno čim boljše sodelovanje med sindikati in socialdemokratsko stranko. Pri tem je poudaril, da sam pri svojem sindikalnem delu vse bolj opaža, da kljub temu, da imamo v Sloveniji dve stranki, ki se ponašata z imenom socialdemokracija. Združena lista nikakor ni tista, ki bi dejansko ščitila interese vse bolj brezpravnih delavcev. Še več. veliko direktorjev, ki so "zavozili" mnoga podjetja so člani te ali druge stranke kontinuitete. Večinski sindikati v Sloveniji pa so največkrat le nemo opazovali kako jim pred očmi propadajo tovarne in so organizirali stavke takrat, ko je bilo že prepozno. Na drugi strani so novi sindikati, ki pa tudi zaradi neizpeljane delitve sindikalnega premoženja ne morejo v zadostni meri razširiti sindikalne mreže. Po končani "učni uri" so zbrani postavili nekaj vprašanj na katera je gost odgovoril. Nekdo je povezal zelo slabo stanje zasavskega gospodarstva, visoko nezaposlenost ter neperspektivnost s tem, da domala vse tovarne v Zasavju vodijo ljudje, ki so v preteklosti prakticirali plansko proizvodnjo, v teh novih tržnih zakonitostih pa nekako niso znali ali hoteli ta miselni vzorec spremeniti, niti niso prepustili svoja mesta mlajšim s preteklostjo neobremenjenim kadrom. Nekdo je dodal, da se dogaja tudi to, da direktorji spravijo podjetje v stečaj, pa za to niso kaznovani, še več, v večini primerov dobijo nova vodstvena ali druga dobro plačana delavna mesta, kot je bilo npr. z direktorjem hotela Medijskih toplic Če pa delavec npr. naredi že manjši prekršek se takoj disciplinsko ukrepa. In tako v tem začaranem krogu izgubljajo le nič krivi delavci. Do kdaj še? Igor Goste SS3AVHIKI SVBVVJBJO Vprašanje Klopni meningitis Spoštovana dr. Grošljeva Stara sem 26 let, po poklicu administratorka in zelo rada hodim v naravo. Pred kakšnimi tremi ledni me je pičil klop. Klopa sem zvečer istega dne izpulila sama. Zdi se mi, da je bil bolj rahlo vsidran v koži. Ranica meje najprej srbela, zdaj pa me ne več. Slišala sem. da če dobiš okoli ranice rdečo kožo, imaš klopni meningitis. Zaenkrat se mi rdeča oteklina okrog ranice še ni pojavila, tako da verjetno ne bom zbolela za klopnim meningitisom. Kljub temu se bojim. Slišala sem namreč, da je klopni meningitis zelo nevarna bolezen. Kako naj vem, če imam klopni meningitis? Koliko časa od vboda se rdeča oteklina še lahko pojavi? Kakšne so posledice te bolezni? Koliko časa traja zdravljenje? Ker sem ljubitelj narave, mi prosim svetujte, kako naj sc v bodoče zaščitim pred klopi in to boleznijo? Upam, da mi boste, kljub množici vprašanj, lahko čimprej odgovorili. Hvala! Odgovor Spoštovana Marjeta! Pri nas, v Sloveniji in v srednji Evropi živi na grmičevju Ščitasti klop, ki prenaša povzročitelja dveh bolezni - klopnega meningitisa in Lyme borelioze. Skoraj pri vsakem piku klopa se okoli vboda pojavi rdečkasta oteklina v premeru 2 cm, ki tudi srbi. Po odstranitvi klopa ta izpuščaj izgine v nekaj dneh in ne pomeni okužbe. Če pa se prične okoli vbodnega mesta širiti rdečina, ki v sredi bledi in ima oster zunanji rob, večji kot 3-4 cm v premeru, pomeni sum na prvi stadij Lyme borelioze. Ta bolezen poteka v treh stadijih. V drugem in tretjem stadiju bolezni obolijo oči, živci in možgani, koža in sklepi. Bolezen se kaže kot kronično obolenje. Vse tri stadije bolezni zdravimo z antibiotiki. Vkolikor je bolezen odkrita v zgodnjem stadiju, je zdravljenje uspešnejše in manj časa trajajoče. Druga, nevarnejša bolezen, ki jo prenašajo klopi, je klopni meningitis, ki je virusno obolenje. Tu gre za vnetje možganovine in možganskih ovojnic. Inkubacijska doba (čas od okužbe do pojava prvih bolezenskih znakov) traja od 4 - 20 dni, povprečno pa 10 dni. Bolezen poteka v dveh fazah. Približno 10 dni po piku klopa se pojavijo vročina, glavobol, otrplost tilnika, bolečine v trebuhu, ki trajajo cel teden. Temu sledi interval v trajanju 10 dni, v katerem se bolnik počuti zdravega. Nato nastopi drug stadij bolezni, za katerega je značilna visoka temperatura, hud glavobol, bruhanje, otrplost tilnika, motnje zavesti, motnje dihanja in delovanja srca, ohromitev mišic - posebno ramenskega obroča. Smrt pri odraslih nastopi v 1 - 2%, pri otrocih pa v 0,5% primerov ali manj. Posledice ostanejo v 30 - 40% primerov kot ohromitve, ponavljajoči glavobol, motnje sluha, govora in podobno. Zdravljenje tega obolenja je simptonsko, kar pomeni, da pravega zdravila ne poznamo, ampak zdravimo le simptone, to je znake bolezni. Ostaja pa nam še druga možnost zavarovanja pred boleznijo, ki jo toplo priporočam - CEPLJENJE. Cepivo je varno in v ZDA je cepljenje proti tej bolezni obvezno, pri nas pa žal prostovoljno in samoplačniško. Pri osnovnem cepljenju v določenih razmakih s tremi dozami cepiva. Po prvem cepljenju je zaščita 75%, po drugem 95%, po cepljenju s tretjo dozo pa je zaščita 99%. Torej boreliozo lahko uspešno zdravimo z antibiotiki, pred klopnim meningitisom pa se zaščitimo s cepljenjem. Najboljše pa je, da pik klopa preprečimo. Vsakič, ko gremo v naravo, oblečemo dolge hlače, čeznje potegnemo nogavice, zgornji del obleke naj bo pri vratu zapet in obvezno z dolgimi rokavi, ki so ob zapestju tesno zapeti. Glavo si zaščitimo s pokrivalom. Priporočljiva je uporaba pripomočkov, ki odganjajo mrčes -repelentov. Nanesemo jih na obleko, ker so koži nevarni. Ko pa se vrnemo iz gozda, se moramo okopati in skrbno pregledati svoje telo. Morebitne klope moramo čimprej odstraniti (v 24 urah), saj je pomembna vsaka ura, po vbodu klopa. Klopa odstranimo celega. Primemo ga s pinceto čim bliže koži in ga počasi, z vztrajnim a previdnim vlečenjem izvlečemo. Ranico razkužimo in potem približno mesec dni opazujemo vbodno mesto. Če bi se pojavil izpuščaj oziroma v primeru slabega počutja ali celo pojava vročine je treba takoj na pregled k zdravniku. Marjeta, želim vam obilo zdravih užitkov in zabave v naravi, a previdno! Dt Marija Kerin Grošelj, spec. šol. med. Xx Pisma bralcev Zasavc objarljKitoeve na prispevke v časopisu topmenja bralcev o Marje in dogajabjtev Zasavju. Nepodpisanil^pišem ne objavljamo. Ddttina pisem je zaradv^tm§tora omejempura^več 30 tipkanih vrstic, Uredništvo riprirdfuSuje pravite^kpijtitbtekst dTjn-otaiti daljšega, če ocfflirftims skrajšanjem prevecokrail zanimivo vseblfts^^ Integral Trbovlje vozi po voznem redu odnos in potnikov ne bo nič Trbovlje v zadnjih letih nazadujejo na vseh področjih, tudi v prometu. Vrsta vlakov je prenehala ustavljati v Trbovljah. Avtobusi pa ne marajo potnikov in vozijo prazni za vozovnico, ki je najdražja v Sloveniji. Odgovorni na občini in Integralu Kum Trbovlje naj bi začeli razmišljati o lem. M.S. Trbovlje (naslov v uredništvu) V soboto, 17. maja 1997 je pripeljal vlak iz Ljubljane. Avtobus Integral iz Hrastnika za Trbovlje je stal na postaji, vendar ni počakal potnikov, ki so se pripeljali z vlakom, ampak je prazen odpeljal, "po voznem redu", pač. Ko sem prišla že vse tire. sem opazila, da se je začel avtobus premikati, da bo odpeljal. Zato sem začela leči in mahati, naj počaka. Do avtobusa sem bila samo še 10 metrov, nakar sem padla. Avtobus je odpeljal... Prišli sta gospa iz blagajne železniške postaje in gospa iz trgovine in mi pomagali (priče). Kot sem kasneje izvedela, se taki pobegi avtobusov dogajajo tudi drugim potnikom in to že večkrat. Sprašujem. Zakaj je prišel avtobus na postajo, če ne po potnike? Voznik avtobusa je pokazal svoj ignorantski odnos, kar je vredno graje. Ko sem kasneje na Integralu govorila z vodjem izmene in voznikom "tistega" avtobusa, sem doživela samo potrditev, da pač avtobus vozi po "voznem redu", pa če tudi brez potnikov. Torej na tej relaciji ni posluha ali želje za bolj kulturen Srednjim šolam v Zagorju Zadrževanje dijakov in povzročanje nereda Obvestilo in zaprosilo Stanovalci stanovanjskih blokov Cesta Zmage 13, 15 in 17 v Zagorju ob Savi, kije v neposredni bližini stavbe Srednjih šol (elektro. gostinska in gospodinjska), vas zaprošamo, da poskrbite in uredite zadeve v zvezi z zadrževanjem in gibanjem dijakov med odmori, saj le-ti povzročajo nered pri naših stanovanjskih vhodih in dvorišču, kakor tudi drugo v bližini šolskega centra. Obrazložitev: Dijaki Srednjih šol Zagorje se v dopoldanskem in popoldanskem času zadržujejo med stanovanjskimi bloki oziroma pred vhodi na dvorišču na zgoraj omenjenih lokacijah. Samo zadrževanje vaših dijakov ni problematično z vidika vpitja ali odnosov, zelo problematično pa je z vidika čistoče na teh lokacijah. Dijaki običajno na teh lokacijah malicajo, pijejo brezalkoholne pijače in kadijo, odpadke pa kljub osebnim opozorilom stanovalcev puščajo na policah, mečeja na tla in podobno. Ker se to dogaja vsakodnevno v času šole - dopoldne in popoldne, je nesnaga pred vhodom in na dvorišču, kjer sc zadržujejo na naši klopi, zelo pereča. Stanovalci tedensko čistimo dvorišče, vendar ga dijaki znova in znova zasipavajo z odpadki. Žal je njihova osebna kultura na zelo nizki ravni, zato vas naprošamo, da opozorite, naučite, prevzgojite ali večkrat nadzirate svoje dijake, ki se tako neodgovorno vedejo do okolja, v katerem se gibljejo. Nam osebno ni vseeno, da njihovo nesnago občani ali nevedneži pripisujejo našim otrokom ali pa tudi sklepajo, da so stanovalci tako nekulturni in smetijo pred lastnimi stanovanji. Navedena problematika je postala dejansko že zelo pereča in je presegla vse meje, saj tudi obnašanje nekaterih mladoletnikov, ki jih opozarjamo, ni na ravni razumevajočih ljudi. Smatramo, da ima šola premalo časa za vzgojo dijakov v kulturne in odgovorne ljudi in da pozablja, da je potrebno prenekatere prevzgojiti tudi z določenimi disciplinskimi ukrepi tudi med odmori. Prosimo vas. da zadevo uredite kot je v vaši moči, saj si ne želimo "da bi organi oblasti" morali s svojo represijo reševati zadeve, ki spadajo v času med urami (odmor) tudi v vašo vzgojno pristojnost. Stanovalci Cesta Zmage 13,15 in 17, Zagorje V četrtek, 15. maja je bilo v sejni sobi zagorskega zdravstvenega doma občinsko tekmovanje osnovnošolcev v znanju Rdečega križa, alkoholizma, narkomanije in drog. Iz zagorskih osnovnih šol so se ga udeležili po trije udeleženci, ki so se najbolje izkazali na tovrstnem šolskem tekmovanju. Iz OO RK Zagorje pa so ocenjevalno komisijo sestavljali: dr. Franc Grošelj, dr. Tone Leskovar in Magda Malovrh ter Blanka Šmit iz zagorske občine. Likovne izdelke na tekmovalno temo pa so posebej za to priliko izdelali učenci OŠ dr. Slavko Grum iz Zagorja. Rezultati so navdušili ocenjevalno komisijo. V pozdravnem govoru je dr. Franc Grošelj, predsednik OO RK Zagorje prisotnim zaželel srečo pri reševanju nalog in poudaril, da je čut za sočloveka v vsakdanjem življenju zelo pomemben. "In mislim, da tekmovanje, ki ga prirejamo, kaže tudi na resnost pri organizaciji podobnih tekmovanj in preizkusov znanj," je še dejal, "Tema je tipično naša, rdečekrižarska, vprašanja pa so kar težka. Podobne prireditve, ki jih organiziramo, pripomorejo, da se mladi ljudje seznanijo z vlogo in pomenom RK, v nadaljevanju pa tudi vključijo kot aktivisti Rdečega križa." Vprašanja, ki jih je zajemal kviz pa mladih tekmovalcev niso zmedla. Zdelo se je, da odgovore "stresajo iz rokava", čeravno so bili spraševani o vlogi RK iti kdo je organizator krvodajalskih akcij, pa o tem, kaj je MORK, pa koliko ženevskih konvencij je bilo sprejetih po diplomatski konferenci leta 1949, dobro poznano pa jim je bilo tudi področje alkoholizma, drog in preprečevanja nezgod. Skratka, komisija je bila nad njihovim znanjem navdušena in dr. Tone Leskovar, predsednik ocenjevalne komisije je povedal: "Tekmovalci so vsa leta zelo zavzeti in tako so tudi rezultati vsako leto boljši. Pokazali so paleto širokega znanja. Ker so osmošolci, so svoj uspeh, pred zaključkom šole, kronali še z uspehom znanja na področju tematike Rdečega križa." Barbka Rebolj, sekretarka OO RK Zagorje pa je dejala, da tovrstno tekmovanje RK poteka že tretje leto, teste pa sestavljajo na zagorski območni organizaciji RK. "Kviz smo pripravili z namenom," je rekla, "da bi se otroci spoznali z delovanjem Rdečega križa, pa tudi o razvadah, škodljivosti drog. Zdi se mi, da takšna tematika zelo pritegne mlade." In daje kviz vsako leto boljše pripravljen, je dejala tudi Magda Malovrh, predsednica komisije za delo z mladimi: "V OO RK Zagorje stalno poteka delo z mladimi in prek mentorjev na šolah to poteka skozi vse leto. Posebej so organizirane te akcije ob tednu Rdečega križa. Za občinsko tekmovanje pa menim, daje zelo zanimivo, tekmovalci pa se že vnaprej veselijo izleta na Debeli rtič."Tekmujoče pašo presenetile tudi nagrade, saj je vsak izmed njih dobil vvalk-man. Sicer pa se učenci lahko vključujejo v krožke Rdečega križa že od 6. razreda dalje, kjer jih mentorji usmerjajo v rdečekrižarske aktivnosti, s tem da tudi aktivno sodelujejo pri srečanjih starejših krajanov in podobnih akcijah. In po besedah Tatjane Krautberger, mentorice krožka RK na OŠ Ivan Kavčič Izlake, učenci radi sodelujejo in jih zanima tovrstno področje. Saj obsega tudi s&dobno problematiko. Tekst in foto: ER. NEKATERI TEKMOVALCI 0 KVIZU: Peter Vidmar iz izlaške OŠ: "Vprašanja se mi niso zdela težka, dejavnost Rdečega križa pa se mi zdi v redu in me zanima. V krožku sem rad tudi zato, ker rad pomagam." Tanja Brvar iz OŠ Ivan Skvarča: "Niso bila težka vprašanja. Pri krožku RK pa mi je najbolj všeč, da lahko pomagaš drugim. Privabijo nas tudi mentorice, saj so zelo zavzete." Tina Leskovšek iz topliške OŠ: "Vprašanja so bila podobna, kot v šoli. Že lani sem tekmovala, letos pa so me presenetila vprašanja o raku, spolnih boleznih in alkoholizmu. Rdečekrižarska tematika je zanimiva." Nagrad - walkmanov, so se razveselili. Skoraj gol stoletja Solo Kar nekaj letnic je povezanih z zgodovino Osnovne šole Vitka Pavliča s prilagojenim programom. Če je bil leta 1946 ustanovljen prvi tovrstni oddelek, še pri OŠ Hrastnik, pa za jubilejno leto ustanovitve štejejo šele letnico 1952. Takrat se namreč začne pouk na tako imenovani pomožni šoli, že povsem samostojni, a še vedno enooddelčni. Nadalje je bil zakon o pomožnem šolstvu sprejet leta 1960, že ducat let kasneje pa je z delovanjem pričelo Društvo za pomoč duševno prizadetim. In komaj leto zatem, leta 1973, dobi šola prostore na Logu pri Hrastniku, ko prevzamejo ime po narodnem heroju Vitku Pavliču in se leta 1979 tudi uradno registrirajo kot OŠ Vitka Pavliča s prilagojenim programom, kar in kjer so še danes. Socialna komponenta šole Otrok z učnimi in vzgojnimi težavami se je v vseh letih razmahnilo kar na štiri oddelke, vsega pa jih je doslej šolo obiskovalo prek petsto. Učence so poleg spodbujanja učnih sposobnosti, skušali navajati na samostojnost, jih socialno integrirati, pomagati pa tudi tako, da bi se kar najbolje usposobili za delovanje v družbi. Šola je prav tako osem-razredna, s tem da kombinirano poučevanje odtehta štirirazrednice, pred leti pa so ustanovili tudi Oddelek vzgoje in izobraževanja za učence, ki potrebujejo veliko individualne obravnave in strokovne pomoči na različnih področjih. Kot je poudarila Ljudmila Deželak, ravnateljica omenjene šole, je namen šole tudi čim boljše sodelovanje med učencem, učiteljem, družino in družbo. "Kako se bodo tkali odnosi med njimi, pa je odvisno od vsakega posameznika, razmer v družbi in pogojev za delo," pravi. Doslej so bili pomemben prispevek tudi pedagoški delavci, ki so bili zanesljivi pri svojem delu ter skušali z najboljšimi močmi pripomoči, da je bilo izobraževanje ustrezno tako po strokovni kot človeški plati, s čimer so učence te šole naravnali za samostojno življenje in delo. Drugačni, ki cenijo drugačne Kaj je pravzaprav drugačnost? se sprašujejo v biltenu Hrastiči. ki so ga izdali posebej ob 45. jubileju šole. Morda je to tudi iskanje enakopravnosti, s čimer se vselej soočajo. In ugotavljajo, da tudi lepo zveneče deklaracije, ustavna določila in zakoni niso učinkoviti, če nimamo srca in poguma za naš lasten odnos do otrok s posebnimi potrebami. Zato se trudijo biti šola, ki bi nudila uteho tako učencem kot staršem, ki se včasih čutijo nezmožne ob udaru tovrstnih problemov, saj, tako kot večina učiteljev, ki jih bo "prerasel" učenec, pričakujejo, da bo njihov otrok v življenju dosegel dosti več. Vsekakor pa tudi po besedah ravnateljice ugotavljajo, da so v vseh letih več kol dosegli svoj namen, predvsem pa našli svoj prostor ne le pod soncem, temveč tudi v družbi. In ljudi vabijo na svoje proslave, prireditve ter se udeležujejo raznih tekmovanj, kjer so dobro sprejeti. Jubilejne aktivnosti Ob 45. letnici OŠ Vi tka Pavliča s prilagojenim programom so od 26. do 29. maja, ko je bil dan odprtih vrat šole, pripravili proslave in aktivnosti, kamor so povabili širši sklop ljudi, obiskali sojih učenci in učitelji tudi iz drugih šol, predvsem pa so se prisotni lahko vključevali v njihove delavnice. In pripravili so jih kopico, s čemer so prisotne seznanili z delom na šoli. Podobna, zelo odmevna prireditev, je bila recimo ob letošnjem pustovanju, ko so učitelji in učenci skupno naredili daljšo predstavitev pustnih običajev v Hrastniku. Poleg tega radi nastopajo tudi v Domu starejših občanov v Hrastniku, razstavo svojih izdelkov pa so organizirali tudi v hrastni-škem zdravstvenem domu in knjižnici. Z jubilejnimi prireditvami pa so se predstavili v cvetličarski delavnici, kjer so s prisotnimi presajali rože, pa v slaščičarski delavnici s pripravo peciva, poskusili pa so se tudi v likovni in šivalski delavnici. Nasplošno pa so, glede na njihovo udeležbo v tekmovanju Vesele šole, likovnih in tehničnih natečajih, pevskih, športnih in matematičnih tekmovanjih ter zavoljo angažiranosti in dolgoletne tradicije šole, predlagani tudi za občinsko priznanje. "S starši vseskozi dobro sodelujemo," je dodala Ljudmila Deželak, "in to sodelovanje še izboljšujemo, da bi čimbolj "zaživeli", da bi šola utripala z ustvarjalnostjo ter bi bili kreativni tudi naši odnosi v družbi." Šola ni šala Na šoli pa posebej za njih organizirajo tudi delovno prakso, za delo pa so tudi nagrajeni. Tako se vključujejo v delovne procese in spoznavajo napornost službovanja. Svoje mnenje pa odkrito beležijo tudi o šoli, saj so jim pred kratkim zastavili vprašanje, kaj jih najbolj privabi v šolo. In med odgovori so tudi takšni: ker se s sošolkami igramo, šivamo in učimo, pa tudi ker je v šoli lepo ali ker je lažja snov in učiteljice niso stroge. Njihove učilnice so ob OŠ narodnega heroja Rajka, s katerimi uporabljajo tehnično delavnico, telovadnico, bazen in se dobro razumejo. Pred nedavnim pa so obiskali celo gospo Jelko Zalar - Skobe, še živečo učiteljico z začetkov te šole, ki jim je odstrnila marsikakšne podrobnosti o delovanju šole in povedala, da ji je bilo takšno delo vedno prijetno. Ko soji povedali, da so bili s projektom "Vozi me vlak v daljave" ob 150-letnici slovenskih železnic nagrajeni, je videla, da so marsičemu kos. Sploh pa so veseli, ker Občina Hrastnik poskrbi tudi za njihove prostorske probleme in je, kot pravijo, manj mačehovska do šole, kot je država. Tekst in foto: PR. TRBOVLJE F. Ti lr.aliF Ljudmila Ručman, upokojenka iz Hrastnika: "Kar v redu se razumem z mlajšimi od sebe. Kamorkoli grem. bodisi v trgovino ali kam drugam, so zelo prijazni, me kdaj tudi ogovorijo in niso vsi lumpi. Tudi me pri mladih nič ne moti, z veseljem jih gledam, ker so živahni. Če so pa preveč radoživi, jim pa tudi pustim veselje. Zdi sc mi še, da mladi povečini spoštujejo starejše ljudi. Generacije so sicer različne, tudi prepiri so, ampak tako strašljive, kot smo bili mi včasih, pa zdajšnje generacije le niso. Pa tudi bolj smo si pomagali med seboj, kar se sedaj redko dogaja. Ampak razumevanje pa mora biti, da ljudje lahko skupaj živijo. Veste, imam že 75 let in se z vsemi vnuki dobro razumem. Mili Dolanc, upokojenka iz Hrastnika: "Če se mladi neprimerno obnašajo do mene ’ Nikakor, to sploh ne. Tudi domači so zelo korektni z mano. So pa mladi seveda različni, nekateri rajši navezujejo stike in kakšno rečejo. Mislim pa, da kakršen si do njih, takšni so tudi mladi do tebe. Kar z nekaterimi "mulci" se dobro razumemo, večkrat steče kakšen pogovor in lahko rečem, da so zdajšnje generacijo drugačne le v tem smislu, da imajo iste vrednote na drugačen način. Pa tudi bolj sproščeni so in nekatere stvari preveč z lahkoto sprejemajo. Ko s svojimi vrstniki izmenjujemo mnenja o mladih, se nekateri zelo pritožujejo in imajo vrsto problemov, mnogi pa sodelovanje zelo pohvalijo. In treba seje le uskladiti z njimi, pa je v redu. Saj niti mladi niti starejši nimamo vedno vse popolnoma prav." Aleš Stradar, elektrikar iz Trbovelj: "Nimam predsodkov, da bi se nekomu samo zato, ker je pač že bolj v letih ali pa zgolj starejši od mene, posmehoval. Leta zame ne predstavljajo kompleksov, saj so mi že starši vzor. Z njimi sem namreč vedno našel skupno debato in so mi vseskozi pomagali. In če bo treba, bom uidi jaz njim. Tako tudi sedaj starejšemu človeku pomagam ali ga nagovorim z lepo besedo, saj so del našega življenja. Ampak če se s kakšnim starejšim skregam, se to ne zgodi zaradi starokopitnosti, ampak zaradi različnih nazorov." Marjan Bokal, upokojenec iz Zagorja: "Še nisem imel konflikta z mlajšimi in menim, da se zmorejo tudi takšne stvari urediti. Saj se mladi zelo radi pomenkujejo. Po mojem so takšne stvari odvisne od ljudi - če so dohri, je v redu, sicer so pa zmeraj konflikti. Vsekakor pa bi se morali več pogovarjati, več družiti med seboj, da bi izmenjevali mnenja in s tem bi bili kontakti boljši. Pa več spoštovanja bi bilo potlej med vsemi. Na boljše odnose bi lahko vplivale tudi šole. Zase lahko rečem, da poskušam razumeti mlajše. Ne razumem jih pa, če se pustijo zapeljati na stranpota." Valči Vovk, dijakinja iz Gabrovke pri Litiji: "Nasplošno z nikomer, ki je starejši od mene, nimam konfliktov in vsakogar spoštujem. Tudi s starši se dobro razumemo. Pri izmenjavi mnenj pa se še nikdar nisem posebej trudila pojasnjevati, da imam pa mogoče prav, saj starejši znajo tudi prisluhniti. Podobno tudi jaz skušam pomagati starejšim recimo pri prečkanju ceste. Ali če se obotavljajo pri nakupovanju se mi zdi to povsem normalno in me ne vznemirja. Veliko pa je takih, ki spoštovanja do starejših nimajo." Kje je sploh vzrok konfliktov med odraslimi in otroci? Povečini gre namreč za prikrajšanje obojih. Zavoljo različnih zahtev. Tudi pravijo, da ni nihče povsem odrasel oziroma, kot je dejal dr. Hubert Požarnik: "Življenje se s štiridesetim letom starosti šele prav začne. Poprej lahko ljudje mnogo vedo, toda niso modri. Mladi in stari ljudje pa se zdaleč ne razlikujejo toliko, kot običajno mislimo." Navadno ljudje zamerijo, če ne pokažemo dovolj zanimanja zanje, podobno kot če se malčku odtegne igračka. In ker vsakdo pač ravna v skladu s sabo, se kakšen "brez dlake na jeziku" niti ne zanese, da bi mu kdo "vrnil šilo za ognjilo". Da so mnenja različna, opravičujemo navadno s tako imenovanimi generacijskimi konflikti, ko se natanko ve, kdo je pametnejši. In "srednja leta" so že pokazatelj, ko se v bilanci pretehtavajo pomisleki o željenem in storjenem, o napačnih in pravilnih odločitvah. Menda se nekateri zakonci takrat šele prav ujamejo, drugi pa ugotovijo, da sploh niso za skupaj. Podobno je včasih prednost, če življenje kar obteži z izkušnjami. Nemara pa tudi "preveč doživetega" ni zanesljiv odgovor na to, kaj je prav in kaj narobe. Kot beležijo, tudi ustvarjalnost in vitalnost nista v odvisnosti od starosti. Pravzaprav naj bi bili tovrstni konflikti podobni vsem preostalim sporom. In četudi se večina zavzema za solidarne, dobronamerne, razumevajoče stike, pa navadno v tem niso dejavni. Kajti vsakršno sožitje popestri življenje. Tekst in loto: ER. s sponzorji NAGRADE za naročnike ZASAVCA 1 ■ NAGRADA: Očala po izbiri v vrednosti 27.000 SIT PTIKUS Rade Prešernova 'AT, ZAGORJE, tel.: OGOl/Gl 575 8. NAGRADA: 5 tretmajev REIKI v vrednosti 9.000 SIT Kisovec TE C Rudarska cesla 17 “ tel.:0601 /1194 -£ 9. NAGRADA: Frizerske storitve v vrednosti 9.000 SIT FRIZERSTVO Štefka Zapornik s.p. Cesta 20.julija 10, Zagorje, tel.:0601-6l-299 10. NAGRADA: Bon v vrednosti 9.000 SIT ZLATAR NOVAK VLADIMIR C. 9. avgusta 1. 1410 Zagorje 11. NAGRADA: Dva okvirja za sliko v vrednosti 9.000 SIT sflflet d.d. m storitve in proi/uodn/o Hrastnik. Grajska 8 J II ' let.: 0601 43 403 NAROČILNICA ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje o/S ©[§[}flfW nns tel.: 0601/64 250, 64 166; fax. 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC Ime in priimek kraj .......................... poštna št. ulica........................... telefon. . datum......................... podpis . . NAROČNINO BOM PLAČEVAL: trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) (s* L Še v tej številki objavljamo glasovnico za Zasavski par 97. Veljavne glasovnice sprejemamo do petka, 30. maja do 12. ure na uredništvo Zasavca, kajti zvečer ob 19. uri bo Kandaršah javno štetje glasov. Naj še enkrat na kratko povzamemo, da prireditev pripravljajo Zasavc, Slovenske novice in TD Mlinše. Zmagovalni pari se bodo v soboto 28. junija zbrali ob 10. uri na Izlakah v Medijskih Toplicah, ob 11. uri bo sprevod s kočijami in zapravljivčki po Zagorju, sodelovalo bo tudi 300 narodnih noš, na polščadi bodo zaročencem šrangali. Nadaljevanje programa bo v Kandršah, po težko pričakovanem trenutku jih čaka slavnostno kosilo v gostilni Vidrgar, popoldne pa do ranega jutra bo vsesplošno rajanje z VESELIMI ŠTAJERKAMI. obrežite številko: 1) SIMONA ZUPAN IN SREČKO LINDIČ, TRBOVLJE 2) IRENA VAJDA IN STANKO ŽAGAR, ZAGORJE OB SAVI 3) IRENA MEDVEŠEK IN JANEZ RODIČ, HRASTNIK moj naslov OHCET PO STARIH ŠEGAH IN NAVADAH BODO LETOS | OMOGOČILI: SVEA LESNA INDUSTRIJA Zagorje, ETI Izlake, J PIVOVARNA UNION Ljubljana, OBČINA Zagorje, | GOSTILNA V1DRGAR-ŽIBERT Kandrše, NISSAN SERVIS KRULC Moravče, LJUBLJANSKE MLEKARNE Ljubljana, TP POTROŠNJA Zagorje, INTEGRAL Zagorje, IGM Zagorje, 1 GPTROJANE, ASTRA Ljubljana, SIPOREX Zagorje, LEDAS | Celje, AGENCIJA ZA RAZVOJ Zagorje, SLOVENSKE NOV- $ ICE Ljubljana, TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE Ljubljana, j ZASAVC Zagorje, ETV ZASAVJE, POP TV Ljubljana, LB BANKA ZASAVJE Trbovlje, OAZA Kisovec, MLADINSKA KNJIGA Zagorje, STEN KO Trzin, FARMA Ihan, EUROSTVLE | Brestanica, KZ Izlake, ELEKTROPROM Izlake, ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. OE Trbovlje, ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. OE Ljubljana, PAVILJONČEK 1 TROJANČEK BIFE GASILČEK Trojane, ELESET Medija, | SAOP Nova Gorica. 1 j j j 1i Ci 7"v*J 77 imnazija Trbovlje ima izredno posodobljeno ■ —. računalniško učilnico in kot je povedal prof. Marjan P Kozjek, se vsako šolsko leto še dodatno opremijo z računalniki, čeprav je pridobivanje finančnih sredstev vedno sporno. Ko so letos sodelovali na republiškem tekmovanju z raziskovalno nalogo: Multimedijska predstavitev ZDA, pa so ugotovili, daje večpredstavnost interesantna zadeva, sploh ker napeljuje k interaktivni zabavi in "hekerske" zadrege so lahko prav prijetne. Prof. Marjan Kozjek pa je med dijaki priljubljen tudi zato, ker se računalništvo ne zdi suhoparno niti tistim, ki za "deskanje" po kibernetskem prostoru niso pripravni. In poleg tega, da skuša biti dostopen, mu - v vsem vrvenju, ko je z računalniki svet vse manjši in se vrti vse hitreje - trenutek veliko pomeni. Odločitve pa navadno prepušča trenutkom, ki so za kakšno stvar pomembni. Se za računalništvo odločajo ljudje, ki se radi igrajo? Po sebi sodeč, bi držalo, da je nek neodrasel otrok v meni, saj izredno rad eksperimentiram, zanimajo me spremembe in ne maram statičnega položaja, marveč vedno nove izzive. In mislim, da računalništvo temu popolnoma ustreza. Se ukvarjate s programiranjem? Ko seje pričelo računalništvo, se je bilo treba za rešitev kakšnih problemov spoprijeti tudi s programiranjem, saj računalniki še niso bili toliko usposobljeni. Sedaj pa je na voljo dovolj različnih računalniških programov, zato je potreba po programiranju manjša. Ampak če hočeš biti računalničar, se moraš malce spoznati tudi na programiranje. Prednosti uporabe računalnikov so v marsičem... Vsekakor, vendar ne predstavljajo rešitve problema. Ljudje sicer pravijo, češ, sedaj pa ne bo treba toliko pisati, marsikakšno delo bo lažje. Seveda pa računalnik sam po sebi ne pomeni niti skrajšanja časa niti poenostavitve operacije. Največja skrivnost uporabe računalnikov je v dvigu kvalitete. S tem izdelek pridobi na kakovosti izgleda in hitrosti izdelave. Če vzamem za primer pismo, je to veliko lepše, če je računalniško oblikovano. Kajti pri pisalnem stroju ni možno izbirati črke, medtem ko računalnik prinaša novo dimenzijo in to je: več možnosti. Je težko popestriti razlago oziroma ali je treba poznati veliko ukazov, da se človek lahko dobro znajde na računalniku? Podobno kot z učenjem vožnje s kolesom ali z avtomobilom, ki se nekaterim sprva zdi grozljivo, ima tudi računalništvo svoje slabe strani. Ampak ta oslovski most je le navidezen in ko prebrodiš osnovne rutine, osvojiš ukaze, se odprejo številne možnosti. Tudi pri ogledu gledališke predstave je boljše, če poznaš tako imenovano ozadje: morda pristop režiserja, zgodovinsko plat igre, kot pa, da prideš na predstavo in se zaneseš zgolj na vtis, ki ga dajejo igralci. Verjetno niso vsi dijaki opremljeni z računalniki? Mislim, da ima približno petdeset odstotkov dijakov računalnike tudi doma. Pouk računalništva in informatike pa ne temelji na tem, da bi zahteval od dijakov, naj imajo doma računalnik. Čeprav so tisti z računalniki v določeni prednosti. Bi rekli, da so na računalnike bolj mahnjeni ljudje, ki veliko gledajo televizijo? Ne, nikakor. Po mojem mnenju je zvedavost osnovna značilnost računalničarjev. Kajti računalnik kot tak ne nudi ugodja, kot ga recimo televizija, kjer se lahko ob kakšnem filmu udobno zlekneš. Sodobni računalniki omogočajo tudi komuniciranje na daljavo, bodisi poslovno, informativno; kako je s tem na trboveljski gimnaziji? Preko modemske povezave imamo dostop do Interneta, kar večinoma uporabljamo profesorji. Vendar dijakom omogočam uporabljati storitve slovenske akademske raziskovalne mreže. Za korak, da bi se šola priključila na Internet, bi namreč morali zbrati kakšnih milijon slovenskih tolarjev. Zaenkrat pa znanja, ki so potrebna za obvladovanje Interneta pridobivamo na ta način, da smo razvili tako imenovani šolski intranet Feniks. Je res, da računalničarji neradi razpravljajo o smislu življenja, duhovnosti, temveč zgolj o računalnikih? To je precej zgrešeno. Kar za računalničarje velja, je minljivost znanja. Kajti tisto, kar si znal o računalništvu pred recimo desetimi leti, je lahko zelo zastarelo znanje. Ni jim treba, kot zidarju, imeti večletno izkušnjo, da bo znal zidati. Poleg tega lahko obvladuješ program Word, pa ti o Wordstaru ni treba ničesar znati. Menim pa, daje v računalničarjih dosti življenja, čeprav so včasih težko razumljivi. Kaj pa ljudje, ki so že dlje časa zaposleni in smatrajo za nemogoče, da se bodo naučili poslovanja z računalniki? Po mojem to izhaja iz človekovega obrambnega mehanizma, saj smo po naravi nagnjeni k stabilnim zadevam, brez sprememb. In zato večina ljudi reče, češ računalnik na delovnem mestu, to pa ni zame, sem že prestar, da bi se učil upravljati sto "škatlo". A ko so v podjetjih zaposlene enostavno postavili pred dejstvo, naj izberejo med službo in računalnikom, so se tej novosti, ki seji reče računalnik, preprosto prilagodili. Statistika po podjetjih pa beleži, da tudi zelo stari ljudje delajo na računalnikih. Torej je pogosto posredi le malomarno vztrajanje na zastarelih principih. Potemtakem je Internet gromozanska pridobitev? V bistvu gre za vprašanje pojmovanja Interneta. Če smatrate Internet kot rešitev nekih problemov, potem boste razočarani. Predvsem gre za informacijsko pridobitev tretjega tisočletja. Primerjava je slična, kot če bi nekoga, ki vse storitve opravi z avtomobilom, spraševali, če je avto neobhoden za življenje. Tako je tudi Internet: za nekatere "muha enodnevnica", nekaterim pa spremeni življenje.Toda občutek, da si lahko v svoji sobi ali na delovnem mestu, pa prebiraš tekoče ameriške ali japonske informacije, je imeniten. S tem v zvezi govorijo o "navideznih komunah", ki se ustvarjajo med klepetajočimi prek Interneta? Kjerkoli živiš, te lahko obdaja kopica ljudi, pa si lahko zelo osamljen. Tempo modernega človeka se prilagaja nekim novim načinom združevanj. Bojazen, da nas bo Internet odtujil od okolice, pa je nesmiselna. Da se človek odtuji od okolice, ne potrebuje Interneta. Je pa res, da prek Interneta lažje najdeš podobnomisleče, kot pa če jih iščeš naprimer v Trbovljah. Koliko pa vam nasploh pomeni druženje, medsebojno razumevanje? Mislim, da je tudi šola, sploh sedaj, ko govorijo o prijazni šoli, neka skupnost, ki bi morala dajati dijakom občutek topline. Pa ne v smislu popuščanja, marveč zavedanja naših dolžnosti. Da prispevamo k temu, da živimo skupaj. Tudi televizijo vsi radi gledamo, ne glede ali kaj vemo o antenah, programih. Vse je pač poenostavljeno, sami sebi smo zadostni, ljudi pa je težko zmo-tivirati, da bi se družili. Še pri mladih, starih komaj petnajst let opažam, da ne znajo komunicirati, nimajo nobene vizije in ne hrepenijo po ničemer. Kako pa je z virtualno resničnostjo oziroma vplivom računalništva na vsakdan? Če bi bil računalnik tisti, ki bi usmerjal naše življenje, bi bili gotovo zelo logični. Ampak je le pripomoček. Računalnik v majhnih situacijah prispeva h kakšnim negativnim ali pozitivnim zadevam, vsekakor pa gre bolj za to, da ga ljudje sploh znajo uporabljati, tako kot žlico, lopato, električni štedilnik. Tudi Internet daje le širino pogleda in zavedanje, da nisi sam, je le nova možnost komunikacije. Torej lahko z nekom na drugem koncu sveta bistveno hitreje izmenjam informacije, kot bi jih na klasičen način. Je pri delu z računalnikom težje definirati problem ali napisati ustrezen program? Mislim, da je vsaka definicija problema vedno najtežja zadeva. Zabavanje prek računalnika pa nova oblika kratkočasenja? Na Gimnaziji Trbovlje smo šele pred letom dni postavili svojo stran na Internetu in v Zasavju pravzaprav štartali s tovrstno zadevo, krog uporabnikov pa se vse bolj širi. Kajti podobno kot ne boš pohitel, da bi nabavil telefon, če ga ima le peščica ljudi, se ti potlej, ko imajo že vsi telefon, zdi neumno, če ga nimaš tudi ti. Upati je torej, da se dogaja nek nov način komuniciranja, ki nudi tudi obilo zabave. Internet mnogi uporabljajo tudi za reševanje domačih nalog, saj si tisti, ki so na Internetu, lahko domače naloge izmenjajo po žicah, to pa je spet možnost povezovanj a. Toda Internet sam po sebi ne bo rešil ničesar, šele vsebina, ki je lastna človeku, to je tisto. Se zlahka priljubite dijakom? O priljubljenosti menim, da nikoli ni dobro, če je učitelj preveč priljubljen. Razlog je preprost, saj priljubljenost lahko pomeni marsikaj. Lahko tudi popustljivost ali majhne zahteve. Zdi se mi, da dijak pomen svojega profesorja spozna šele, ko zapusti šolo. Ko se znajde v novem okolju in lahko bolj objektivno presodi, ali mu je šola dala tisto, kar je od nje pričakoval ali pa ni ničesar odnesel, kar pomeni, da bo kasneje na fakulteti "plačal" ceno. Od učiteljev se sicer zahteva vzgojnost, po drugi strani pa ne bi smel dijaku izreči nobene pikre, niti ga verbalno okrcati. Medtem ko za dijake to ne velja. Mislim pa, da je pomembno, da učitelj s svojim zgledom, poleg znanja, doslednosti, poskuša podajati tudi svoje življenjske izkušnje. Saj sam s sabo itak nisi zadovoljen, ampak že volja po izboljšanju pomeni, da morda iz leta v leto pa le postajaš boljši. Kaj pa računalniški horoskop, stesi izdelali? Stvar je zanimiva, ker kaže na stopnjo v razvoju človeka, podobno afriškim domorodcem, ki imajo svoje vrače, kateri posipljejo ljudi s pepelom, da bi odgnali zle duhove oziroma da bi ozdraveli. Ampak ko nas ti vrači, ki niso popisani, so pa v kravatah, obiskujejo z raznimi pripomočki za lajšanje bolečin, jih širokogrudno sprejemamo, tako da v tem nismo prav nič drugačni. In razni padarji, horoskoparji se lahko dobro preživljajo. Resje, da v naravi naravoslovca obstaja večni dvom ali je še kakšna "višja sila". Je pa cela kopica šarlatanov, ki razlagajo sanje in na ta račun dobro živijo. Če v horoskopu kaj dobrega piše oziroma podobno, kot če te kdo hvali, si itak zadovoljen. Mislim pa, da ljudje rabimo neko vero, čeprav te tradicionalne nekako zavračamo, ker se zdijo preživete. Je pa zato še kup vzhodnjaških in raznih drugih religij. Značilnost današnjega človeka pa je, da hočemo vse naenkrat in takojšnje rezultate, servirano kot instant kava. Je v življenju veliko odvisno od sreče? Pravijo, da sreča hrabre ljubi, kar pomeni, da sije treba upati. Seveda ne v norem tveganju, da greš 200 km/h skozi ovinek in si srečen, če preživiš. Toda če ima človek močno voljo, za katero stoji tudi pripravljenost za delo, potem ima tak človek gotovo srečo v življenju. Če gre študent na izpit, ne da bi se učil, in na izpitu "pogrne", potlej pa še reče, da ni imel sreče, jo sigurno ne bo imel. Če pa vložiš trud, napor, da pri nečem uspeš, potem te bo tudi sreča spremljala pri tem. Velikokrat se pa tolažimo in čakamo, češ, saj bo sreča prišla, ampak ne bi pa nič za to naredil. O igrah na srečo pa ne gre zgubljati besed, saj je tam sreča redka. Se hitro sprijaznite z zadevami? Moj življenjski princip je, daje lahko človek srečen samo toliko, kolikor zna uživati v trenutku. Ne moreš biti srečen, če si postaviš ne vem kakšne cilje. Po takem principu si lahko vse življenje nesrečen. Zato sem srečen, če se mi zjutraj računalnik ne poruši, ko ga prižgem, pa če ptiči žvrgolijo, sonce sije in srečen sem, ko se mi sin ali hčerka nasmehne. Sreča je namreč v nas samih. Kaj pa vas v sedanjem času najbolj moti? Morda apatičnost. Da si s situacijo oziroma nekimi razmerami nezadovoljen, ampak ne bi pa ničesar spremenil. Nekako v stilu, da veš, kaj je narobe, ampak ne bi pa zastavil svoje besede, dejanja, da bi se stvar spremenila. Ali zelo skrbite za svoj videz? Ha, ha, za računalničarje to res ni značilno. Ste človek predsodkov? Mislim, da sem dokaj toleranten. Je v Trbovljah prijetno živeti? Kot rezultat študentske ljubezni sem prišel v Trbovlje, kjer sva z ženo dobila možnost zaposlitve, kar je v teh časih prednost. Poskušam pa se znajti tudi v okolju, kjer živim. Na Gorenjsko pa me poleg staršev vlečejo tudi spomini, saj sem imel prijetno otroštvo. Tekst in loto: Petra Radovič NAZIV NAJ PRODAJALKA/EC ZASAVJA po izboru bralcev časopisa Zasavc po izboru bralcev časopisa Zasavc (prvič). OPIS: Akcija je potekala od decembra 1996 do maja 1997. Predstavilo se je 54 prodajalk in prodajalcev. Komisija za štetje glasov: Jasna Ržišnik (Agencija Vizija), "KOSA" Branko Praznik, Miroslava Lužovec, Justi Ljubič in Mojmir Maček. Prejeli smo 3005 glasovnic. Proglasitev nrvih per 1. MARJAN OCEPEK, Jurmes Zagorje 958 glasov 2. KARMEN BREZOVŠEK, Trgovina Erika Zagorje 497 glasov ; 3. MARINKA RAJNER, Loterija Deteljica Zagorje 427 glasov 4. TADEJ PAŠ, Živa, ! TP Potrošnja Zagorje 412 glasov 5. MOJCA GRAČNER, Semenarna Marani Zagorje 221 glasov Po podelitvi žrebanje nagrad za glasovalce. 1. KOŠARICA MESNIH DOBROT JURMF.S Manca Hace, Kidričeva 2 a, Zagorje 2. PRAKTIČNA NAGRADA AVTOMOTOR Marjana Pirnat, C. 20. julija 2 c, Zagorje 3. PRAKTIČNA NAGRADA AVTOMOTOR Dragi Drolc, Rove 23, Zagorje 4. KOŠARICA MESNIH DOBROT JURMES Rose Drečnik, C. 9. avgusta 8 e, Zagorje 5. KOŠARICA MESNIC DOBROT HIRMF.S Matej Knific, Gabrsko 43. Trbovlje 6. VREDNOSTNI BON MARKF.T MESARIJA KUM Tina Lucu, Bevško 57. Trbovlje 7. VREDNOSTNI BON MARKET MESARIJA KUM Olga Podrajšek, C. 20. julija 2/1, Zagorje 8. PRAKTIČNA NAGRADA 1JNNE ZAGORJE Emil ISurkeljc, C. 9. avgusta 74, Zagorje 9. PRAKTIČNA NAGRADA LINNE ZAGOR.TF. Zoran Zore, Staretov trg 9, Šmartno 10. PRAKTIČNA NAGRADA FEROTOP TRBOVCIH Lucija Kovač, Kidričeva 2 a, Zagorje 11. CVETLIČNI PAKET CIKLAMA LITIJA Timi Tomažič, Pintarjeva 4, Zagorje 12. PRAKTIČNA NAGRADA MODNA ZAGORJE Zasavčeva akcija Ura osemnajsta, povpraševanje za sladoled se šele začenja... Publika je že zagreta, Gorazd mavretič pa napoveduje osrednji dogodek. T nmn In Manca Hace je dobila najnjamnjam nagrado... Jožica Čop. Kosovelova 20. Zagorje 13. PRAKTIČNA NAGRADA MODNA ZAPOR IF. Stane Glažar, Podkum 44. Podkum ii___PRAKTIČNA NAGRADA SF.MENARNA MARANI ZAGORIF. naj prodajalka-naj prodajalec Marinka iz Loterije je poklonila županu srečke, da bo lahko "zrihtal" še kak žur... 'Župan Matjaž Švagan ma vas še rad!" Žrebali smo glasovalce... Olga Borštnar, Rudarska c. 14/A, Kisovec 13- PRAKTIČNA NAGRADA TRGOVINA ČUK KISOVFC Nejc Brezovšek. C. Zmage 12 b, Zagorje 16. PRAKTIČNA NAGRADA VINOTF.KA Kl.OPOTFG ZAGORIF. Franc Ocepek. C. Zmage 13. Zagorje 17. PRAKTIČNA NAGRADA MR MARK FT TRBOVIJF. Peter Pušnik, Kidričeva 2 b, Zagorje 18. - 25. TURISTIČNA AGENCIJA PF.I.1KAN IZI.AKF IN ENOMESEČNA NAROČNINA NA ČASOPIS ZASAVC Nevenka Gcrečnik, Rudarska 14 b, Kisovec Andreja Klančišar. C. Zmage 26, Zagorje Timi Tomaž.ič, Pintarjeva 4, Zagorje Tanja Mahkovic. Sp. Log 27, Sava pri Litiji Tone Gračner, Novi dom 2. Trbovlje Marija Draksler. Kidričeva 4, Zagorje Nejc Brezovšek, C. Zmage Zagorje Dcsa Milinovič, Trg Revolucije 4, Trbovlje Generalni pokrovitelj: OBČINA ZAGORJE OB SAVI Sponzorji: KZ IZLAKE, PROCVET HRASTNIK, ENGROTUŠ HRASTNIK, TA PELIKAN IZLAKE, MARKET KUM ZAGORJE Helij ewei!lmeii Prišli smo v obdobje vse toplejših in daljših dni in pred vrati je vroče poletje - upajmo, da bo res. Sonce človeka zvabi iz stanovanja na igrišča, kopališča, ene na vrtove, druge na polja in travnike. Skratka človek kar nekako težko dolgo poplesuje okrog štedilnika in pripravlja jedi, ki zahtevajo veliko dela, ko skozi okno opazuje vso prebujeno naravo. Pa vendar je treba s hrano nadomestiti energijo, ki jo človek izrabi z delom ali lenarjenjem, da pa bi hodil vsak dan obedovat v gostilno ali restavracijo, je pa le predrag šport, mar ne? Torej vam bomo posredovali recept za mesni žepek na argentinski način. Ne ustrašite se, zlahka in hitro ga pripravite doma. Ali kdo od vas postane nostalgičen ob besedi Španija in sangrija? Tokrat vam nudimo recept sangrije, da se ob kozarčku spomnite prijetnih dni. To je bil del ponudbe v gostišču KUM v Zagorju ob dnevu argentinske kuhinje, ki ga je prijetno s pesmijo popestril argentinski Slovenec Alberto Gregorič. Na koncu pa še nekaj kmečkega: polnozrnati ajdov kruh z orehi, ki se dobro prileže z domačim kislim mlekom , ki je zelo osvežilno. Recept je pripravila Branka Ravnikar iz Izlak. MESNI ŽEPEK - empanada Na olju prepražimo čebulo in česen, dodamo goveje mleto meso (kot haše omaka, le da je suha), dodamo začimbe: lovor, majaron, rdečo papriko, sol, poper in na koncu dodamo še bel vinski kis. Testo: moko, vodo, sol in kapljico olja vgnetemo v testo in pustimo počivati 15 minut. Nato testo razvaljamo in z modelčkom oblikujemo poljubne velikosti krogov ter nadevamo z omako, prepognemo in z vilicami oblikujemo rob ter na olju hitro ocvremo. SANGRIJA: 3 1 metliške črnine, 2 del bacardy - bel rum, 2 del vinjak, sok 5 limon, 6 banan, 3 pomaranče, 80 dag sladkorja, jagode, na koncu dolijemo brizg sodavice. Sadje narežemo na koščke in damo v mešanico, ki smo jo naredili iz vseh tekočin, pustimo čakati 2 do 3 ure in serviramo. Rok uporabe je dan ali dva, če pa imate rumov lonec, pa tudi dlje. AJDOV KRUH Z OREHI: Vi kg ajdove moke poparimo z vročo vodo in dobro premešamo, dodamo Vi kg pšenične moke, posolimo, dodamo Vi del mačobe (surovo maslo, margarino ali olje) in toplo vodo. V mlačno vodo z žlico sladkorja vmešamo 7 dag kvasa, vse skupaj dodamo masi in vgnetemo v testo, na koncu dodamo še 20 dag sesekljanih orehov. Testo lahko oblikujemo v majhne hlebčke in pustimo vzhajati, da naraste za enkratno količino (15-20 minut). Pečico segrejemo na 180° C, na pomokan pekač položimo štručke, ki jih prebodemo ali prerežemo, pečemo 35 minut. A.Z. ZDRAVILNE RASTLINE GLOG Za glog lahko rečemo, daje prijatelj srca. Sodi v družino rožnic, kot šipek, robida in jablana. Ima ovalne, zelene in rahlo deljene liste, skorja je pepelnato siva. Cvetovi so iz petih snežnobelih venčnih listov, sredi cvetnega venca so rumeni prašniki in dvovrata brazda. Imajo precej neprijeten vonj. Glog so kot zdravilno rastlino priporočali že v srednjem veku, kot zdravilo za protin, vnetje poprsnice, krvavitve in beli tok. Maurice Messegue pravi, daje glog eno izmed najboljših pomirjeval. Poleg tega, da pomirja, glog širi srčne žile in izboljšuje pretok krvi v srčno steno ter preprečuje srčni krč. Nadalje posredno uravnava krvni pritisk. Če je visok ga zniža in obratno, če je nizek ga zviša. Posebej je koristen starejšim ljudem, ki imajo težave s srcem. Priporočajo ga tudi rekonvalescentom, pri vročinskih obolenjih (gripa, pljučnica), pri srčni aritmiji, A 5F m St. pri apnenju žil, ženskam v meni, pri stresih in tudi nespečnost se da z njim pregnati. Pater Simon Ašič, ki je bil velik poznavalec zdravilnih rastlin pravi, daje glog pomemben zlasti pri srčnem infarktu, ker izboljšuje prekrvavitev koronarnega ožilja. Je popolnoma brez stranskih učinkov, četudi ga pijemo več mesecev zapored. Spomladi nabiramo cvetove, listje ali odluščimo kose lubja, jeseni pa plodove, ko so rdeči ali pri nekaterih vrstah oranžni. Nasveti "naših mam" Čaj iz glogovih cvetov je dobro zdravilo za razne krče in motnje krvnega obtoka. Dva ščepca na skodelico vrele vode. Pijmo dve do tri skodelice dnevno. Sladimo ga z medom. Slovarček: -ŠČEPEC je količina zeli, ki jo lahko držimo med palcem in kazalcem. -ARITMIJA je motnja v naravnem ritmu, npr. hitrosti pulza REDKEV Redkev, ki je sorodnica zelja, repe in gorčice že s svojo barvo (zunaj črna ali rdeča, znotraj bela) kaže, da učinkuje na telo na dva načina. Na eni strani spodbuja tek in jo upravičeno serviramo kot predjed, na drugi strani pa ni primerna za vsak želodec. Gojeno redkev so poznali že stari Egipčani. Faraoni so dajali sužnjem, ki so gradili piramide poleg česna in čebule jesti tudi redkev. Rdeča redkev predvsem spodbuja tek in je krepčilo, učinkuje zoper skorbut, žene na vodo. Črna redkev je priporočljiva pri bronhitisu, oslovskemu kašlju, revmatizmu, bolezni sečil in proti žolčnim kamnom. Spomladi lahko naberemo tudi liste njivske redkvice iz katerih lahko skuhamo juho. Nasveti "naših mam" V liter vode dajte dve prgišči svežih listov rdeče ali črne redkve. Spijte dve skodelici kot poživilo in sredstvo za pospeševanje izločanja vode. Pater Ašič priporoča sok črne redkve pomešan s medom za zdravljenje dihal, bronhialni katar, oslovski kašelj. Sok se naredi takole: izdolbemo redkev in vanjo nacedimo med, postavimo na toplo čez noč in drugi dan počasi popijemo sok in nazadnje pojemo še redkev. Pripravil Igor Goste KŠEFTI informacije 64 250,64 -166 IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK NEVESTA Hermina Tratnik 1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143 Izdelava konfetov za srebrne, zlate poroke... odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00 UNI-AVTO Izvajamo vsa avtokleparska, ličarska, SERVIS POGLAJEN mehanična in avtoelektrična dela po zelo NAR0F4 ugodnih cenah. Menjava vseh vrst avtostekel, IZLAKE ter avtovleka non-stop. Za vozila, tel./fax:0601-73-529 ki se popravljajo v našem servisu, mobitel'0609-647-854 avtovleka na območju Zasavja brezplačna. Kmalu ABESHOP Nakup vreden zlata! Kje? ( ) Vinoteka KLOPOTEC Nudimo vam pester izbor vin priznanih domačih in tujih pridelovalcev, ter Tržnica pod uro žganih pijač, tudi za darila. tel.: 64-195 Obiščite nas in se prepričajte! odprto: 8-12h in 16-19h sobota 8-12h Trgovina MONTEKUKULI Majcenovo 4 Trgovina in usluge Del.čas:7.30-19.30, ned., praz.:8.00-12.00 PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8b, Trbovlje na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h. ČE SE VAM JE POKVARIL VIDEO, GA DAJTE V PRAVE ROKE. VIDEO ZALOKAR ŠUŠTARJEVA 3, TRBOVLJE, TEL.:30-600 SEDAJ TUDI PRODAJA AVDIO, VIDEO, TV PANASONIC, TEHNICS, PHILIPS, KENVVOOD Na koncu vsak pride v nam, zakaj tega ne storite takoj! ROLETARSTVO Šoba Albert s.p. Vreskovo 104, Trbovlje, tel.:0601/24-432 Nudimo vam vse vrste: rolet, žaluzij, lamelnih zaves, ostalih senčil Opremljanje poslovnih prostorov, lokalov, stanovanj, montaža in vzdrževanje vseh vrst senčil, tesnenje oken s kvalitetnimi silikonskimi tesnili. _____________Možnost plačila na obroke!_ UGODNO JUICEBRIK1/1 ...125.00 SIT (tudi dietni) ARELL4 kg ... 699.00 SIT Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 INTERNET V ZASAVJU Povezava preko klicne linije - fizične osebe * samostojni uporabniki brez lastne poddomene Povezava preko klicne linije - pravne osebe * samostojni uporabniki z lastno poddomeno v tref.so ali si World Wide Wed Izdelava in objava vaših strani Izdelava On-line prodaje preko Interneta Nudimo vam fax modeme: ZOOM, SPORTSER, COURIER, MOTOROLA, CARDINAL, ZYXEL. Za vse podrobne informacije smo vam na voljo od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. OPTIKA JAZBEC tel. 0601 62 505 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 15. do18. ure Pregledi za očala In kontaktne leče vsak: torek od 15. do 18. ure In četrtek od 14. do 18. ure C 0 N I A C T Hitra in kvalitetna usluga vseh cenovnih razredov, tudi svetovno znanih dizajnerjev: ARMANI, GENNV, YSL, VALENTINO, VOGUE ... in blagovnih znamk: BVBLOS, CAROLL, WINCHESTER, OLIVER ... v pritličju Zdravstvenega doma v Zagorju. Ugodni plačilni pogoji In gotovinski popust! TRBOVLJE ZAČETEK PRVENSTVA TURISTIČNIH RALLVJEV Žalec in njegova okolica sta gostila uvodno preizkušnjo štajerskega prvenstva v rallyju, tako imenovanega prvenstva Rally treh dolin. Rally Auto Uri je bil dolg okrog 70 kilometrov in je imel 5 spretnostnih preizkušenj ter dve posebni nalogi. V štirih razredih je nastopilo 41 posadk, od tega kar 12 iz Zasavja. Žalski rally je bil vedno med najbolje organiziranimi in tako je bilo tudi letos. Še bolj kot sama posadkami dvojica Tomaž Raz-boršek-Boštjan Gorišek z yugom 45 osvojila 2. mesto, Janez Štrovs in Aleš Možic pa sta v enakem avtomobilu končala kot 4. V razredu 2, od 1000 do 1500 kubičnih centimetrov, sta v konkurenci 12 posadk zmagala Primož Kostajnšek in Alenka Kostajnšek (yugo 1.4), točke pa so osvojili še Tadej Zakonjšek-Gregor Mrva (yugo 65) s 4., Borut Bartelme-Manca Forte(fiat uno) s 7. in Dejan Hribar-Uroš organizacija pa so navdušile spretnostne vožnje, zlasti zadnja. Takšne spretnostne preizkušnje namreč do sedaj še ni bilo. Potekala je na šempeterskem avtopoligonu, ki je idealni objekt za takšno stvar. Proga je bila po poligonu speljana tako, da so smer določale vratiče, podobno kot pri smučarskem slalomu in kljub temu, daje bila sorazmerno hitra, je bila zaradi velikih travnatih površin ob progi povsem vama Tako je tekmovalcem vzbujala prave dirkaške občutke in po vožnji so bili vsi navdušeni. Na žalost v vsakem mestu nimajo podobnega objekta, zato tudi na ostalih rallyjih ne moremo pričakovati takšnih spretnostnih voženj. Še enkrat več se je pokazalo, da so v Zasavju dobri vozniki, saj so dosegli tudi precej visokih uvrstitev. V razredu l,do 1000 kubičnih centimetrov, je med sedmimi Curko (zastava 101) z 10. mestom. Tadej Zakonjšek je imel priložnost za še boljšo uvrstitev, a je pred zadnjo spretnostno preizkušnjo na etapi razbil oljno korito, tako da ni mogel štartati. S pomočjo prijateljev (kot si lahko ogledate na sliki) je le prevozil štart in cilj preizkušnje, dobil za to napačno vožnjo, a odstopil le ni. V razredu 3, nad 1500 kubičnih centimetrov, je med 11 tekmovalci osvojil 2. mesto Boštjan Turk(VW golf GT1), ki ga je povezovalec "krstil" za izdajalca, saj je vozil z Žalčanom Robijem Čohom, Marko Polc in Miran Kostanjevec(opel kadett GSI) sta končala kot 5., Danilo Danilovič in Zoran Juvan(opel astra) pa kot 8. Dobro so vozile tudi predstavnice nežnejšega spola v enotnem ženskem razredu. V konkurenci sedmih voznic je zmagala Nataša Žnidar s sovoznico Matejo Žnidar (renault clio), Nataša Veteršek in Simona Gaberšek(citroenAX) pa sta pripeljali v cilj na 6. mestu. Naši vozniki so se uvrstili visoko tudi v skupni razvrstitvi, saj je Boštjan Turk zgrešil zmago le za pičlo sekundo, Primož Kostajnšek, ki je osvojil 3. mesto pa le za 3 sekunde. Med ekipami je nova ekipa Max šport iz Zagorja v postavi Marko Polc, Danilo Danilovič in Primož Kostajnšek osvojila 4.mesto. Veselo je bilo tudi na in po podelitvi priznanj, ki je potekala v Levcu. Za prijetno vzdušje so ob spremljavi žive glasbe poskrbeli udeleženci kar sami in tako pokazali, da obiskujejo turistične rallyje ne samo zaradi vožnje, temveč predvsem zaradi dobre družbe. Prvenstvo se bo nadaljevalo 7 .j unij a s Koroškim rallyjem v Ravnah na Koroškem. Od petka, 23. maja do nedelje, 25. maja je v AVTOKAMU v Hrastniku potekala predstavitev Škode Octavie. Octavio, ki jo poganjajo štirje različni motorji in je na voljo s tremi različnimi paketi opreme dobite že od 2.004.642 sit dalje. PONUDBA SKB banke TLGE SipOfGX po 1410 ZAGORJE OB SAVI, LOKE 64 TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM PO ZELO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO GRADBENI MATERIAL: armaturne mreže siporex izdelki stavbeno pohištvo hidro izolacijo stiropor strešnik - BRAMAC - MARSIGLESE betonski izdelki novoterm cement apno gradbena lepila BELA TEHNIKA: pralni stroj P09... 80.500 sit pralni stroj P04 ...55.000 sit sanitarna keramika keramične ploščice že od 750 sit/m2 lamelni parket Virovitica Standard 1.850 sit/m1 SKB banka vam pomaga na počitnice Vroče poletje bo kmalu prišlo tudi v našo deželo. Visoke temperature bodo marsikomu zagrenile kak uspešen dan. Ste pripravljeni na vse to? SKB banka vam pomaga, da se boste vsaj občasno lahko nekoliko "ohladili". Vas zanima kako? Če vaši prihranki niso dovolj visoki in ne zadoščajo za plačilo zasluženega nekaj dnevnega ali tedenskega dopusta, vam je pomoč pripravljena ponuditi SKB banka. Ponujamo vam kratkoročne gotovinske kredite za turistične aranžmaje pri Kompas Holidaysu. Če se boste odločili, da svoj poletni dopust preživite z omenjeno turistično agencijo, bodo vaši stroški dopustovanja bistveno manj občutni. Za pridobitev omenjenega kredita niti ni potrebno, da sodelujete z SKB banko. Najet gotovinski kredit vrnete v roku do enega leta, obresti pa se obračunavajo po obrestni meri T ali D + 9 %, če z banko sodelujete ali pa ne. Višina kredita se določi do zneska, ki je naveden v pogodbi s Kompasom, ali v skladu z vašo kreditno sposobnostjo. Stroški sklenitve kreditne pogodbe znašajo minimalno 3.000 maksimalno pa 5.000 tolarjev, oziroma en odstotek od zneska kredita. Stroški gotovinskega dviga kredita znašajo en odstotek od zneska kredita. Če zavarujete kredit pri zavarovalnici, morate upoštevati še zava-ovalno premijo, lahko pa ga zavarujete tudi s kreditno sposobnim porokom. Kaj morate storiti za pridobitev kredita? j Kredit boste dobili, če imate sklenjeno pogodbo s Kom- i pas Holidays Group ali s prodajnimi mesti, ki imajo po- i godbo s Kompas Holidaysom. Poleg tega morate pred- ; |ožiti še potrjene obrazce, ki jih dobite v enotah SKB j banke. j Kredit lahko odplačujete z devizno klavzulo, ki vam i omogoča obročno odplačevanje. V tem primeru se kredit j odobri in izplačuje v tolarski protivrednosti, vodi pa v j nemških markah. Poleg tega vam SKB banka nudi še j eno ugodnost. Starši lahko najamete kredit za otroke, ki i odhajajo na izobraževanje v tujino, j SKB banka vam želi prijetne poletne dni, če pa vam bo- I mo pri tem lahko pomagali, bomo še toliko bolj zadovolj- : ni. Dodatne informacije o kreditu dobite v Agenciji i Zagorje ali na Zelenem telefonu 080 15 15. AGENCIJA ZAGORJE Cesta zmage 1, 1410 Zagorje Tel.: 0601 64 790 Faks: 0601 64 699 skbbankab.Di Za Danes. In za Jutri. IN OSTALI GRADBENI MATERIAL PO UGODNIH CENAH! ŽELIMO VAM UGODEN NAKUP! TRGOVINA JE ODPRTA VSAK DAN OD 7 DO 15 URE, 03 SOBOTAH OD S DO 12 URE. VSE OSTALE INFORMACIJE LAHKO DOBITE PO TELEFONU 0601/71-182. TRGOVINA sTpOfGX ZAGORJE Cesta oktoberske revolucije 11a Trbovlje, tel.: 0601 26 143 (cy j ( uty j odprto: 8.30 do 12.00 15.00 do 18.30, sobota zaprto • izdelava barvnik fotografij v eni uri • fotografiranje za osebne dokumente • razvijanje črno-belik in dia filmov m barvne in črno-bele povečave ulfibslgo 7 MARIJA JUVAN Malce presenečeno je pogledala ob vprašanju, če se ji zdi, da se ljudje vse bolj najdevajo v horoskopih. Hja, za takšno spoznavanje samega sebe pa že ne. Sicer prelista dnevne horoskope in včasih ji v stolpcu "za ovne" tudi kaj uganejo. Verjame pa zgolj v avtosugestijo, avtogeni trening, zdravilna zelišča. In glasbo ima zelo rada. Vsakršno. Saj je petindvajset let vodila izlaški otroški pevski zbor, ko so ogromno nastopali in se udeleževali pevskih tekmovanj. Učiteljica pa je postala povsem po sreči in prvošolčki, ki jih je v obdobju tridesetih let poučevala, bi verjetno dejali, da bi si bilo treba v nasprotnem primeru takšno "tršico" izmisliti. Kisovčanka, ki večino let poučuje prve razrede na OŠ Ivan Kavčič Izlake, se v domačem kraju dobro počuti. Kot učiteljica pa je preživela že ogromno šolskih reform. "Z reformo po devetletni osemletki pa se ne strinjam," je dejala, "kajti ustreznih pogojev za to ni, šolske programe pa pripravljajo ljudje, ki ne poznajo otrok in nihče od njih ni nikdar poučeval." Sicer zelo ceni delo komisije pri Zavodu za šolstvu, katero sestavljajo izobraženi ljudje, vendar izhaja iz stališča praktika, kar pomeni, da se takšni učni načrti navadno ne ozirajo na konkretno situacijo šol in učencev. "Kajti pri otroku je treba poleg izobraževanja gledati tudi njegove gibalne potrebe, pa potrebe po druženju tudi s starejšimi, sploh rabijo ogromno prostora." Izlaška osnovna šola je sicer sodobno opremljena, da prvošolčki znanje pridobijo kar najbolj nevsiljivo in prisrčno. Terjajo namreč ogromno pozornosti in skuša se jim čimbolj posvetiti. "Je pa tako, da kakor otroka vzameš, tako ti otrok vrača," je rekla, "otroci niso dobri in zlobni, marveč prijetni in včasih malce manj prijetni. Važno pa je otroka razumeti. In to elementarno učenje naj bo prej igra kot učenje." Zlahka tudi zmotivira učence, če pa kakšno uro niso najbolj pri stvari, pa zagotovo naslednjo šolsko uro zabušavanje brez problemov nadoknadijo. Poredneži si včasih malce privoščijo, ampak le zato, ker "tršica" ne spregleda, da so sicer mulčki, v bistvu pa že individualisti, ki že pokažejo, kaj hočejo. Zato se ji zdi usmerjanje izrednega pomena. V učnih snoveh pa nasploh opaža ogromno balasta, da tja do osmega razreda učenci postanejo skorajda preobremenjeni. Tudi kolektiv se ji zdi ena precej pozitivnih izkušenj: moderen in solidaren. Z novo družbeno ureditvijo pa v razredih nastajajo socialne razlike, kar je včasih moteče. In četudi ni materialist, se ji zdi, da pomanjkanje denarja lahko nehote vpliva na človekovo nezadovoljstvo. V šoli pa z leti ne postaja dolgočasno, saj so stvari vselej zanimive in zabavne. In prijetno ji je, ko se k njej zglasijo osmošolci, povedat, kdo je v koga zaljubljen. Znati se priljubiti je sicer malenkost, ampak te naredijo človeka velikega. Nemara so ravno zato izkušnje v dober poduk. Od vsega pa ji največ pomeni iskrenost, strpnost. In po pravici rečeno, se menda najbolj razvedri v družbi vnukov Luke in Urbana. Tekst in foto: BR. Četrtek po nedelji Sv. Trojice je praznik presvetega Rešnjega Telesa in Krvi - Telovo. Praznik je zelo lep in slikovit, pri ljudeh tudi precej priljubljen. Praznovanje oziroma bistvo praznika izhaja iz zadnje večerje (pred Kristusovim trpljenjem) na veliki četrtek in pomeni povdarek eni od bistvenih razsežnosti krščanske vere. Na veliki četrtek je Kristus namreč ustanovil zakrament evharistije (maše) in s tem svoje trajne navzočnosti pod podobama kruha in vina kot sv. Rešnjega Telesa in Krvi. Čas velikega tedna za vesela praznovanja ni primeren, zato je Cerkev vpeljala omenjeni praznik na koncu velikonočnega obdobja. Neposredno pobudo za uveljavitev praznika je dala redovnica Julijana iz Liegea na osnovi zasebnega razodetja, praznik pa je vpeljal papež Urban IV. leta 1261. Splošno veljaven pa je postal po letu 1311 po koncilu v Vienni. Med vernim ljudstvom so najbolj priljubljene procesije na ta dan. Na podeželju so seveda precej slikovitejše kot v mestih. K praznovanju vabijo cerkveni zvonovi, ki ta dan običajno pojejo s pritrkovanjem. V slovesnem sprevodu - procesiji, ki se oblikuje poleg cerkve, gredo najprej za križem možje in fantje, ki nosijo bandere, v osrednjem delu duhovnik, ki nosi V monštranci Rešnje telo v obliki hostije, s spremstvom. Za duhovnikovim spremstvom gredo žene in otroci. Pevci med procesijo pojejo evharistične pesmi, ministranti pa cingljajo z drobnimi zvonci. Tudi med samo procesijo pritrkovalci izvabljajo iz zvonov melodijo. Procesija se ustavi pri štirih oltarjih na prostem. Pri vsakem oltarju duhovnik nagovori vernike z odlomki iz svetega pisma, prošnjami ter blagoslovom. Opisana procesija seje na slovenskih tleh vpeljala v 16. stoletju. Bistvo omenjenega obreda pa je: Blagoslov z najsvetejšim na vse štiri strani neba naj bi pod mogočno in dobrotljivo vodstvo Kristusa postavil vso pokrajino. Procesija naj bi bila predvsem živa prošnja krščanske skupnosti, naj Bog blagoslavlja, varuje in ohranja kraj in vse, ki v njem prebivajo, poleg tega pa tudi polja in sadove zemlje. Blagoslov, ki se pri obhodu daje z Najsvetejšim, seveda ne smemo jemati kot nekaj magičnega, kakor da je že z obredom samim brezpogojno in s popolno gotovostjo dosežena odvrnitev "treska in hudega vremena" ter vseh drugih nesreč, o katerih govore obredne molitve. Takšno pojmovanje je tuje krščanskemu bistvu. Kot so včasih verni ljudje prosili Boga, naj jih obvaruje pred kugo - lahko danes prosimo za varstvo pred rakom, infarktom, ali kakšno drugo sodobno tegobo. Branko Nimac TRBOVLJE HORVAT TONČKA S P. PONOVIŠKA 8 1270 LITIJA TEL. FAX..- 061/883-866 ®HST©K1 design OSVEŽILO ZRAKA SITOTISK GRAFIKA FOTOKOPIRANJE TORI RAČUNALNIŠKA GRAFIKAINTISK TISKARNA, FOTOKOPIRANJE * časopisov * internih glasil * knjig * pisanje in tiskanje not - notografija * propagandnega materiala (prospektov) * oblikovanje - napisov, emblemov * plakatov * tipkanje in oblikovanje tekstov in tabel * vizitk * samolepilnih etiket * obrazcev - dobavnic, faktur, itd... * brezkončnih obrazcev - računalniških * fotokopiranje * spiralna vezava * izdelava map * izdelava koledarjev * barvno fotokopiranje INTEGRAL zagorje d.o.o. Tel.:64 443, 64 032, 64 420 VAŠ VODNIK VAM PRIPOROČA DNEVE NAKUPOV LENTI 30.5.1997 PLIBERK 6.6.1997 LENTI 21.6.1997 LENTI 2Š.6.1997 Oglasite se v naši turistični agenciji, radi vam bomo pomagali z nasvetom. Pokličite 0601 64 443 k "IVU931NI T- 1 VHODNI'P' „ofDA A6 odmzale Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/714-100, fax: 061/721-804 GENERALNI ZASTOPNIK MOTORNIH KOLES ^HONDA "TORI" računalniška grafika in tisk Trbovlje, Trg F. Fakina 2a, tel.: 0601/27 250, 66 229 T* fi j j (7 j. "t! P. V, P. Pes - moj prijatelj V soboto, 17. maja je bilo v Zagorju precej živahno. Dobrovoljčki, ki so bili pripravljeni sobotni dan preživeti v prijetni družbi pod vročim soncem, so to lahko storili na raznih mestih. Nekatere je na poligon Kinološkega društva Zagorje "privlekla" glasba, ki seje slišala že na daleč, drugi so nas prišli obiskat iz radovednosti. In kaj seje tu dogajalo? Kinološko društvo Zagorje je organiziralo državno tekmo v agility-ju, katere seje udeležilo 49 tekmovalcev iz različnih slovenskih kinoloških društev. Zaradi prijetnih izkušenj s pretekle agility tekme v Zagorju so se nekateri tekmovalci kljub nekajurni oddaljenosti vožnje z avtom odločili ponovno priti v zagorsko dolino in tako sodelovati na tekmovanju. KAJ JEAGILITV? To je gibčnost na šestih nogah, idealna aktivnost za človeka in psa, je veselje do gibanja in tesnega stika s psom. Bistvo ukvarjanja s to kinološko panogo ni samo v tem, da bi psa naučili bolje razumeti naše ukaze, temveč tudi v tem. da sc v našem okolju izognemo vsakodnevnim problemom. Sobotno tekmo si je ogledalo bolj malo gledalcev, zato si večina bralcev verjetno niti ne predstavlja, kako izgleda prava tekma v agilityu. Osnovni pogoj, ki mora biti izpolnjen, ji primeren prostor - to je travnik ali dvorana. Na travniku je postavljen "parkur" iz različnih ovir. naloga tekmovalca in njegovega psa pa je, da te ovire po natančno določenem zaporedju premaga in kar najhitreje preteče progo. Ker so psi različno veliki, sta v agilitiyu dva tekmovalna razreda - standardni in mini, v katerem tekmujejo psi z manj kot 40 cm plečne višine. V prostoru za agility je postavljenih 10-20 različnih ovir. To so enojne ali dvojne ovire (s prečkami, vejami, zidani ali kot viadukt) za preskakovanje, guma za skoke skozi obroč, ohlapni in topi tunel za teke skozi predor, most, gugalnica in palisada za plezanje, miza za "parkiranje" oziroma počitek in atraktivni slalom, podoben pravemu smučarskemu alpskemu slalomu. KAKŠEN SMISEL IMA AGILITV? Agility je edina kinološka športna disciplina, v kateri lahko sodelujejo vsi psi, tako rodovniški, kot psi, ki so produkt ulične ljubezni, a jih imamo zato prav tako radi. Pes mora imeti veselje do gibanja, veseliti se mora skakanja prek ovir in se rad igrati. Lastnik mora prav tako imeti veselje do tega športa in do igre s psom. Ker prihaja v agility-ju do številnih stikov med somišljeniki, sta komunikativnost in družabnost prav tako pomembni. Trmasti, nezaupljivi in prepirljivi ljudje v tem športu nimajo kaj iskati. Isto velja za pse, če taki psi seveda sploh obstajajo. KAKO PA KAJ REBEKA? Tudi zagorsko Kinološko društvo se je na letošnji tekmi lahko pohvalilo s svojo mlado tekmovalko Rebeko Dolinšek iz Kisovca. Simpatična sedmošolka in njena koker-španjelka Dana sta ognjeni krst prestali uspešno, čeprav nista stali na stopničkah. Pravijo, da se je na domačem terenu najtežje izkazati, še posebej, če gre za prvo preizkušnjo, in to je gotovo občutila tudi Rebeka. Mislim, da ji lahko vsi iz srca zaploskamo in čestitamo, pa četudi naših čestitk in aplavza ne bo slišala. Bravo, Rebeka! Tekmo smo "postavili pod streho" okrog 14. ure, kar pa še ni pomenilo, da moramo domov. Sedaj je prišla na vrsto razglasitev najprisrčnejših "fotk", objavljenih v Zasavcu v akciji "Pes, moj prijatelj". Glasovna skrinjica je "požirala" izpolnjene glasovalne lističe, tako da smo jih ob koncu štetja našteli kar 80. Pri glasovanju so lahko sodelovali tekmovalci in gledalci po lastni presoji. Kot smo lahko opazili med samim glasovanjem, so ljudje precej motivirano izpolnjevali lističe, saj jih je mikala obljubljena nagrada, ki naj bi jo prejel izžreban glasovalec. Po natančnem štetiu glasov ie bil rezultat: 1. mesto NEDA STARMAN, Kisovec -19 glasov (fotka št. 5), 2. mesto REBEKA DOLINŠEK, Kisovec - 12 glasov (fotka št. 30), 3. mesto POLDA PUH, Izlake - 11 glasov (fotka št. 17); izžrebani glasovalec pa je bil JURE SOTENŠEK. Župančičeva 20, Zagorje. IN NAGRADE? Nagrado za zmagovalca je prispevala Ljubljanska Banka Banka Zasavje d.d. Trbovlje in sicer hranilno knjižico z nakazilom v vrednosti 30.000,00 tolarjev; INTEGRAL Zagorje je drugouvrščenemu podaril fotoaparat znamke Samsung; 3. nagrado - ustno partituro pa je nagrajencu podarila Potrošnja Zagorje. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo in upamo, da bodo tudi vaši pasji prijatelji deležni kakšne ugodnosti od prejetih nagrad. Hvala vsem sponzorjem, ki so omogočili sobotno prireditev v KD Zagorje, še posebej hvala pa Ljubljanski banki Banki Zasavje d.d. Trbovlje, Integralu Zagorje, Potrošnji Zagorje, Svea-i d.d. Zagorje in Eutrotrade-u Zagorje. Mateja Klančišar Rebeka v akciji. ,-l TRGOVINA d ■ o ■ o • Kisovec, Naselje nafahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 PLAČILO JE MOŽNO NA VEC OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 7” do 19°°, ob sobotah 700 do 1300 U - itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst - zavese'domačih in tujih proizvajalcev . - šivanje zaves po naročilu - barve akril, jupol, barve za les in kovino v - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI snet - polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plutsim ostalih lesenih podov F : , - preproge, zavese, prti, brisače posteljnina 551 i ii Trgovsko podjetje POTROŠNJA po Zagorje salon VOMlŠlVA tel.:61 -068 svoje cenjene daje ponudbo popestril z uvoženimi programi pohištva: - spalnice DA LA S 1 KyVp*^ - otroške sobe SCATER -regali STAR - sedežnimi garniturami LONDON /usnje-zelena -jedilni koti DONAU (Ji V-CČ V' iuvjšti pvipedjtd*. dc- \JA4%. Vljudno vab (jeni v največji pohištveni salon z Zasavju. informacije 64 250, 64 166 OKOVIČ Franko VODOINSTALATERSTVO Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953 RORCd.o.o. Tel./fax:061-883-265 doma: 061-783-156 mobitel: 0609-613-186 strojno in ročno asfaltiranje polaganje tlakovcev vgradnja branikov in kanalizacijskih cevi dostava gradbenega materiala EUK§>RADE AVDIO /k VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61 575 AVT0AKUSTIKA KENVV00D, S0NY, PIONEER ŽE ZA 19.000 SIT, MONTAŽA BREZPLAČNA TV SPREJEMNIKI IN VIDEOREKORDERJI S0NY, PANASONIC, PHILIPS HI-FI KOMPONENTE IN GLASBENI STOLPI TECHNICS, S0NY, MARANTZ, AKAI, DEN0N... GLASBENI INSTRUMENTI ROLAND, VAMAHA... CD PLOŠČE IN KASETE (VELIKA IZBIRA) UGODNI KREDITNI POGOJI Delovni čas: 9.00 - 12.00, 15.00 - 19.00; sobota: 9.00 - 13.00 RAČUNALNIŠKO TEGUI KOMUNIKACIJ IZOBRAŽEVALNI IN INTERNETA CENTER Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale 713-660 ZAČETNI TEČAJ (25 ur:. WINDOWS 95. WORD FOR WINDOWS EXČEL (20 ur) WINDOWS 95 (5 ur) INTERNET, UPRABA MODEMA (5 ur) AUTOCAD, CORE-DRAV/, TANGO... Tečaji potekajo v dopoldanskem in popoldanskem času! Študentom, dijakom in brezposelnim priznamo 20% popusta! Razori Ureja: Franci Lakovič Janez Krajnc PRVA REVIRSKA ČETA (po pripovedi Jožeta Štoka - Korotana) Črni revirji v Zasavju so stara zibelka proletariata. V tej deželici črnega zlata je bil delavski razred vseskozi grobo izkoriščan. Zato je večkrat stopil v stavko in protestiral, v stari Jugoslaviji pa se je s komunisti na čelu celo oborožen dvignil v upor in porazil fašistično Orjuno, kije leta 1924 prišla vTrbovlje izzivat rudarje. Nosilci vseh naprednih idej, vseh revolucionarnih akcij pa so bili komunisti, ki so učili delavstvo, kako se je treba boriti za svoje pravice. In delavski razred j e spoznal, da si bo priboril zmago le z zrušenjem kapitalističnega - z oboroženim uporom. Takoj po razsulu stare Jugoslavije so se rudarji, vodeni od komunistov, pripravljali na upor proti nemški pohlepnosti. Ko pa je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo, 22. junija 1941, so spoznali, daje dozorel čas za upor. Takrat so se na hitro sestali na sestanku v Bovškem grabnu pri Trbovljah člani Okrožnega komiteja KPS za revirje: Sergej Kraigher, Franc Kralj, Alojz Hohkraut, Franc Farčnik, Fric Keršič,Tončka Čeč, Pavle Baloh in Polde Knez. Kot član Centralnega komiteja KPS in hkrati sekretar Pokrajinskega komiteja SKOJ je temu sestanku prisostoval tudi Viktor Stopar. Sestanek je vodil Sergej Kraigher. Med drugim je bilo sklenjeno, da gredo komunisti v ilegalo s parolo: "Švab ne sme aretirati nobenega komunista!" Po tem sestanku so se razšli: Lojze Hohkraut h Katarini, Franc Kralj v Hrastnik, Franc Farčnik pa v Zagorje, kjer so na sestankih komitejev prenašali navodila Partije in sklepali o odhodu v ilegalo - v partizane. Še isti dan so Nemci pridrveli v stanovanje Alojza Hohkrauta, da bi ga vklenili v verige. Toda Lojze in drugi komunisti so že odšli v ilegalo. Le nekaterim je špijonsko omrežje prekrižalo izvršitev partijske naloge, ker sojih Nemci aretirali in vtaknili v temnice. Torej, Črni revirji so zažareli! Revirski proletarci so se zbirali na določenih mestih: Zagorjani na Čebinah in na Plešah, Trboveljčani na Gabrskem in na Lizi, Hrastničanom je bilo določeno mesto pod Kalom. Komandir trboveljskih partizanov je bil sprva Alojz Hohkraut, zagorskih pa Ciril Groznik. Najprej sta obstojali Trboveljska in Zagorska četa, majhni po številu. Brž, ko so Nemci zaslutili Trboveljsko četo, so se odločili, dajo uničijo do zadnjega moža. To nalogo so poverili celjski motorizirani policiji in žandarmeriji, ki sta 12. julija 1942 izvedli hajko. Toda uporniki so se umaknili na področjeVrhov, kjer so se organizacijsko utrdili in se oboroževali. Sredi julija so revirski partizani odšli s pobočja Čemšeniške planine na prve sabotažne oborožene akcije. Prva patrulja partizanov: Lojze Ribič, Tone Vratanar, Lado Majcen, Ciril Curk in Lojze Juvanje vdrla v skladišče streliva poleg ceste na Marku, kjer so Nemci gradili cesto. Odnesla je 5 zabojev eksploziva, zažigalno vrvico, več hrane in posodo za kuhanje. Druga trojka upornikov: Anton Pivec, Lovro Tolar in Viktor Umek j e odšla na dnevni kop v Trbovlje, kjer je vdrla v Dukičev magazin in zaplenila 22 kg streliva in druge pripomočke za miniranje. Nemci so se dobro zavedali, da se je upor začel. Zato so divjali in besneli po revirjih. Že naslednjo noč je komandir minerske skupine Jože Umek povedel svoje minerce: Ivana Strojina,Toneta Pivca in Viktorja Umeka v napad. Ta četverica je z zaplenjenim eksplozivom minirala železniško progo pri tunelu med Hrastnikom in Trbovljami. Deset minut zatem pa je druga skupina izkušenih rudarskih minercev, 300 metrov od postaje Zagorje zrušila varnostni zid na dveh mestih. Gromko je zagrmelo tudi za hribi - upor seje razplamtel! Po teh prvih sabotažnih akcijah sta se Trboveljska in Zagorska četa sestali na pobočju Čemšeniške planine. Pred partizanskim zborom je drznim minercem in diverzantom izrekel pohvalo Alojz Hohkraut, za njim je govoril Ciril Groznik o ustanovitvi čete, Lado Majcen pa o akcijah, kijih bo treba izpeljati. Zatem, bilo je L avgusta 1941, je Alojz Hohkraut govoril o boju za svobodo in vseh nalogah, ki stoje pred partizani, predvsem pa pred komunisti. Nato so se vsi revirski partizani združili v Prvo revirsko četo, ki je dobila ime po revolucionarju Fakinu, ki je padel v Trbovljah v borbi s fašistično Orjuno. Za komandirja čete j e bil imenovan Ciril Groznik, za komisarja Alojz Hohkraut. Takrat je četa štela 59 borcev, ki so bili oboroženi s 27 puškami, 3 pištolami, bombami in municijo. Iz zbornega mesta je četa smelo krenila na pot. Skozi Čemšenik so partizani defilirali v paradnem maršu in junaško peli slovenske pesmi. Pokazali so ljudem, da tu ni gospodar okupator, za že obstoji slovenska vojska in da se Slovenci ne bodo pokorili krvavemu pruskemu škornju - niti komurkoli! Revirska četa se je nato mimo Trojan povzpela na Pleše, kjer se je utaborila, se organizacijsko utrdila, oboroževala in pripravljala na akcijo večjega obsega. Pa tudi v dolini so komunisti v dogovoru s partizani pripravljali oboroženo akcijo. Pripravljali so napad na Zagorje! Se nadaljuje.... Lestvica (ZDA) od 16.- 18. maja 1997 L The Fifth Element 34.21S/10 dni 2. Father’s Day 17.21 $/10 dni 3. Breakdovvn 31.24$/17 dni 4. Austin Powers 27.51 $/17 dni 5. Volcano 38.39$/24 dni The Fifth Element (Peti element - pri nas na sporedu že junija), najdražji francoski film do danes, se je pogumno zavihtel na prvo mesto, pred družinsko komedijo FatheFs Day. Peti element je režiral in napisal Luc Besson (Velika modrina, Nikita, Leon). Vsakih pet let se odprejo vrata med dvema dimenzijama. Na eni strani leži vesolje z vsemi različnimi oblikami življenja. Na drugi strani leži element, ki ni sestavljen iz zemlje, zraka, ognja ali vode, temveč iz antienergije, antiživljenja. Ta stvor, ta tema, potrpežljivo čaka na priložnost, da bi pokončala vse življenje in vso svetlobo... Vesolje vsakih pet tisoč let potrebuje junaka. Dobrega junaka, pa je v New Yorku 23. stoletja težko najti. Ne glede na to, daje film francoski, so glavni igralci Hollywoodski stari znanci; Bruce Willis, Gary Oldman, Milla Jovovich in Luke Perry. Kot se za visokoproraeunski znanstveno-fantastični film spodobi, v njem ne manjka kopica izvrstnih posebnih učinkov iz digitalnega študija Digital Domain, katerega ustanovitelj je režiser prihajajočega filma Titanic - James Cameron. Slavna in nadvse uspešna komika, Robin William in Billy Cryistal, sta združila moči v njunem prvem skupnem filmu Father’s Day. Oba se znajdeta v vlogi potencialnega očeta istega otroka. Nastassja Kinski igra mamo najstniškega fanta, ki ju prosi da najdeta pogrešanega sina. Seveda jima ne preostane drugega, kot da se družno podata na lov poln komičnih situacij in zapletov. Film lahko pričakujemo v naših kine-matografih v nekaj mesecih. Uri Spoštovani Trboveljčani! Ob 1. juniju, prazniku Občine Trbovlje vsem iskreno čestitam in želim, da bi se nam uresničevale naše skupne želje in potrebe. Ob prazniku je organiziranih veliko prireditev in srečanj in vabim Vas, da se jih udeležite. Posebej vas pričakujem na osrednji prireditvi v petek, 30. maja ob 19. uri v gledališki dvorani Delavskega doma. Vsem občanom Trbovelj želimo prijetno praznovanje in obilo uspehov v prihodnje. župan Janez Malovrh Elektro Ljubljana Javno podjetje za distribucijo električne energije, p.o. PE Elektro Trbovlje Iskrene čestitke ob občinskem prazniku vsem občanom občine Trbovlje. Kolektiv JP Elektro Ljubljana PE Elektro Trbovlje AVTOAMITOIt CELJE d.d. DELOVNA ENOTA TRBOVLJE, Savinjska c. 36 tel.: PRODAJA 2T 664; SERVIS 27 110; fax: 27 472 Ob I. juniju, prazniku občine Trbovlje Vam čestitamo m želimo prijetno praznovanje. Obemeni Vas pa 10. juniju IQQ7 vabimo na ogled nove avtomatizirane sleze za opravljanje tehničnih pregledov. Vljudno vabljeni! a: 77 fč f i T F. Srečanje mladih planincev na Lisci V soboto, 24. maja je od 11. ure dalje potekalo na Lisci srečanje mladih planincev Zasavja in Posavja. Na tem srečanju so slavili 40 letnico prvega srečanja mladih planincev iz tega območja. Srečanje je organiziral mladinski odsek PD Lisca, Sevnica-Krško. Nanj so povabili tudi mentorje planinske vzgoje ter načelnike mladinskih odsekov vseh PD, ki jih povezuje Meddruštveni odbor zasavskih PD. Ob tej priliki so organizirali orientacijski pohod ter pripravili razne družabne igre. U. Enajsti spominski pohod Moravski upokojenci - pohodniki vsako leto meseca aprila organizirajo enodnevni pohod od Trojan, preko Borja v Moravče. To je po znani markirani Domžalski poti spominov in delno Evropski poti. Pohodnik se za pot oskrbi z "Vodnikom", ki mu je vodič po celotni poti. Z žigi na kontrolnih točkah pohodnik overja "Vodnik" in si po zaključenem pohodu z vsemi 19 kontrolnimi žigi pridobi pravico do spominskega znaka o prehojeni poti spominov občine Domžale. Pot nudi veliko raznovrstnih užitkov v kateremkoli letnem času. Čudoviti so pogledi na Kamniške planine, Julijce in Karavanke. Nič manj užitkov ne nudijo pogledi na dolino reke Save, na Moravsko in Tuhinjsko dolino. Črni graben in na ravninska središča z industrijskimi objekti. Pot poteka po osrednjem delu Slovenije, kar pohodnikom zmanjšuje potne stroške. To je velika ugodnost za pohodnike iz ljubljanskih in drugih sosednjih občin. Pohodnik na poti doživi mnogo lepih vtisov, spoznanj, prijateljstva. Seznani se z mnogimi kraji in prijaznimi ljudmi, ki so vedno pripravljeni pokramljati s pohodniki. Pot je izredna priložnost za utrjevanje in preizkus telesne sposobnosti pohodnika, ki doživi duševno sprostitev in si tako pridobi novih moči. Najpogosteje se skupine pohodnikov formirajo v planinskih in upokojenskih društvih, v planinskih krožkih v šolah, družinskih pohodih. Med upokojenskimi društvi prednjači DU Moravče. Skupina pohodnikov v tem DU šteje 47 članov in izvedli so že 11 pohodov. Vsako leto redno obiskujejo prijazno gospodinjo Lojzko Hočevar v vasi Borje. Lojzka si vzame čas za pogovor s pohodniki, jim nudi gostoljubje kot mama ter pravi: "Rada vas imam, kot svoje domače, vedno ste dobrodošli!" Hvala, Lojzka, za vse, kar ste storili za moravške upokojence ob vsakoletnem srečanju. Ob letošnjem srečanju je v spomin nastala fotografija z našo dobrotnico Lojzko in moravškimi pohodniki. Jože Novak * Č& vprašate osmošolce, ki se poslavljajo od osnovne šole. kaj jim je bilo v teh osmih letih najbolj všeč, večina odgovori, da ekskurzije in šola v naravi. To je razvidno tudi iz izjav trboveljskih sedmošolcev z OŠ Ivana Cankarja, ki so preživeli v bohinjskem centru obšolskih dejavnosti dneve od 14. do 18. aprila letos. Objavljamo seveda le del njihovih vtisov, ki sojih zapisali v svoj dnevnik. Pričakujemo tudi kakšno posrečeno fotografijo. Karate MIS MAS MIS MAS MIS MAS Karate se je pričel pred približno 2.000 leti. Ta veščina ni navadno gostilniško pretepanje, temveč šport, kjer se nasprotnika spoštuje. V zadnjih letih je karate kot šport doživel velik napredek. Potrebno je obvladati kar nekaj ovir od trenutka, ko se prične učiti prva tehnika pa do najvišjega nivoja karate treninga - tekmovanja v športnih borbah in katah. V karateju je okrog petdeset kat. Kata je borba proti enemu ali več namišljenim nasprotnikom. Delimo jih v tri skupine: šolske, predmojstrske in mojstrske. Razumeti moramo vsak gib v kati. Vsaka kata ima svojo razlago, ki mora biti jasno in pravilno predstavljena. Znanje posa- meznika se vidi na pasovih: bel, rumen, oranžen, zelen, moder, rjav in črn. Za vsak pas posebej je potrebno opraviti izpit in obvladati določene katc ter tehnike. Karate ima v Trbovljah že skoraj četrtstoletno tradicijo. Leta 1973 je bil ob koncu leta organiziran prvi karate turnir. Do sedaj jih je bilo 23. V karate klubu TIKA Trbovlje trenira precej članov. Razdeljeni smo v skupine: začetne, nadaljevalna in tekmovalna. Poleg treningov pa je poskrbljeno tudi za dodatne dejavnosti, kot so izleti, planinski pohodi, družabna srečanja in kopanje v bazenu. Poleg tega, da je karate zdrav šport, vpliva tudi na psihofizično zgrajenost posameznika. Se pravi, da ta veščina pomaga celo življenje. Ne le za borbo, ampak je prisotna tudi kje drugje. H karateju sem pričel hoditi v prvem razredu. Potrebno je precej volje, truda in vztrajnosti, da se pokažejo prvi uspehi. Tudi trenerji morajo imeti dosti potrpljenja in dobre volje za delo z nami. Sedaj sem v tekmovalni skupini. Trening imam trikrat tedensko. Dvakrat na teden pomagam pri treniranju začetne skupine. Opravil sem izpit za rjav pas. Počasi se bom začel pripravljati za črnega. Nekako mi je uspelo, da sem uskladil šolo in treninge, vendar mi včasih vseeno primanjkuje časa. V začetku sem tekmoval samo v katah. Lansko leto pa sem pričel tekmovati tudi v borbah. Skoraj imam raje borbe, čeprav sem se na začetku malo bal poškodb. Zelo bi bil razočaran in žalosten, če bi iz kateregakoli vzroka moral pustiti karate. Poldi Herman, 5. a, Trbovlje Naš Lord Ko sem bila majhna, sva si z Meto zelo želeli kužka. Gledali sva vse revije psov. Meta je zbirala sličice od psov in pisavi sva tudi pasje spise. Mami in ati sta vedno odgovorila: "Ne! Preveč delaje z njim." A midve z Meto sva ves čas tečnarili, da bi ga dobili. Nekega srečnega dne je pozvonil telefon. Hitro sem odhitela in dvignila slušalko. Oglasil se je atkov prijatelj. Rekel je, naj še tisti dan pridemo po psa. Od veselja sem poskočila in hitro odšla povedat Meti. Ko je atek prišel iz službe, smo se odpravili po hišnega prijatelja. Med potjo sva izbirali ime zanj. Odločili sva se, da ga bomo klicali Lord. Prispeli smo k hiši, kjer nas je čakalo naše veselje. Z Meto sva med majhnimi kepicami izbrali okroglega, kot polna luna debelega kožuharja z modrimi očmi. Doma je skakal med noge in kmalu ne bi znal hoditi. Skodeli za hrano, ki smo jo kupili zanj, sta bili večji od njega. Tako je odraščal. Zdaj je star že 1 leto in pol. Nič več ni majhen, okrogel in igriv. Mojca Arh, OŠ Ivana Kavčiča, Izlake Game Boy Game boy sem dobil za rojstni dan. Ko gremo na počitnice ali z razredom na kakšen izlet, igračo vedno vzamem s seboj. Igrica je majhna,'zelo zanimiva, vendar pa se velikokrat ujezim, ker izgubim. Čeprav izgubim, mi ob deževnih dneh krajša čas, ko ne morem ven. Kadar se mi izrabijo baterije, prosim mamico za nove. CICIBANI NA KORITNIKU Mladi planinci iz trboveljskih vrtcev so se v spremstvu vzgojiteljic, vodnika iz PD Trbovlje, nekaterih staršev in mentorice Milene Skrinar, 17.maja, bila je lepa sončna sobota, odpravili na izlet na Kopilnik (914m). II. Mavrični bralni palčki Cici bralna značka je projekt, ki zajema predšolske otroke in je letos prvikrat izveden. V prostorih Pionirske knjižnice Zagorje so namreč podelili "Bralnega palčka" tistim otrokom, ki so se udeležili tovrstnega sodelovanja z zagorsko knjižnico. Sponzorja projekta pa sta bila Lisca Zagorje in Banka Zasavje. Po besedah Romane Bizjak, knjižničarke na mladinskem oddelku zagorske knjižnice je ideja nastala, ko so se že nekatere slovenske knjižnice uspešno predstavljale s projektom bralnih značk za predšolske otroke. "Osnovni namen pa je," je povedala, "da tudi starše nagovorimo, da otrokom berejo. Letos so se vključili štirje oddelki iz zagorskih malih šol, v knjižnici pa smo pripravili seznam petindvajsetih knjig, primernim tej starostni stopnji." Ko so sezname razdelili vrtcem, otrokom in staršem, je zanimanje naraslo. Tako so deset knjig prebrali skupaj v knjižnici, otroci pa so potem v obliki zgodbic pripovedovali, kakšno pravljico so slišali. Druženje je potekalo tudi z risanjem, otroci so se med seboj primerjali, tekmovali, zadovoljni pa so bili tudi starši. In kot je dodala Milena Garantini, vodja zagorske knjižnice, se ji zdi zelo pomembno, da navajajo čim mlajše otroke na branje knjig: "Otroci ob pomoči staršev preberejo slikanice, nekateri pa tudi že sami znajo brati. Zdi se mi, da je v teh predšolskih letih važno, da pridejo v knjižnico s starši, tako je knjižnica otrokom prijetnejša. In otroci pravljice zelo radi poslušajo." Na bralno značko, oziroma letos še bralnega palčka, naslednje leto pa že: bralna miška, ki bi potekala pod občinskim okriljem, so povabili tudi Jano Stržinar, ki ustvarja v Mavričnem gledališču ljubljanskem in je cici-bralce razveselila z lutkovno igrico Začarane rožice čarovnice Zelene. Mladim bralcem, ki so jim brali dedki in babice, mamice in očki, pa je podelila tudi za vso družino prislužena priznanja Bralnih palčkov. In o pravljicah, ki so jim jih brali, so bile nekatere prav tako privlačne, kot lutke začaranih rožic, saj so jih navdušili Muca copatarica, Pedenjped pa Maček Muri... PR. IN KAJ SO REKLI OTROCI IZ VRTCA JURČEK? Najbolj všeč mi je bila knjiga Zvezdni tolarji. (Tanja) Všeč mi je bilo zgodbo pripovedovati prijateljem. (Urška) Bilo je lepo, ko mi je mamica pravljico brala, z očkom pa sva jo nato skupaj narisala. (Nives) Dve knjigi mi je prebrala mamica, ostale sem sama. (Tanja) Meni pa je knjige najprej prebrala mami, nato pa sem jih še sama. (Blažka) Sprva je bilo težko pripovedovati zgodbe, nato pa je bilo vedno lažje. (Tomaž) V knjižnico sem bil včlanjen že pred "Bralnim palčkom". (Klemen) Ko jih dobim, vstavim nove baterije vanjo in igrica je zopet pripravljena za igranje. Ko naredim vse za šolo, vzamem svojo naj ljubšo igračo v roke in se še z njo nekaj časa igram. Ko se naigram, dam igrico na svoje mesto in rečem: "Jutri nasvidenje!" Jasmin Banič, 4. b, Dol Ribčev laz, šola v naravi Bila je zelo zelo: - zanimiva, - poučna, - prijetna, - odlična, - zares super. Ogledali smo si gozdove, merili smo temperaturo zemlje, zraka, ugotavljati starost drevesa,... Popoldan smo se vozili s kanujem, Zelo je bilo lepo, samo škoda je, ker je malo pihal veter in je rahlo snežilo. Zato je bilo jezero malo nemirno. Kasneje smo še streljali z lokom. Dekleta smo bila boljša kot fantje, saj smo bolje poslušala navodila učitelja Simona. Na vrh Vogla smo se peljali z gondolo. Nekaj naših deklet je bilo strah, če slučajno pademo dol. Učili smo se, kako bi prenesli ranjenca v dolino. Po kosilu smo se s tovarišico Majo odpravili na sprehod ob jezeru. Tam nam je pokazala, katere rastline so strupene. Prva razveseljiva stvar zadnjih dni: s kolesi smo se odpeljali na plezanje. Opomba: Plezali smo brez koles. Popoldne smo rinili v breg po črve in pajke. Kako zanimivo! Po kosilu smo se odpravili k Bohinjskemu jezeru. Vsaka skupina je dobila list. ki smo ga morali rešiti. V učilnici smo si lahko ogledali živali pod mikroskopom... Učiteljica nam je dala lupo in žlico. Morali smo iskati živali v zemlji, jih poiskati na listu, ki gaje imela učiteljica. Selma Šli smo k jezeru in iskali živali v njem. Našli smo: enodnevnice, pijavke, ličinke hrošča, ličinke kačjega pastirja. Vse so bile v vodi pri 11° C. V manjšem potoku, kjer je imela voda 6° C, smo našli: mladoletnice, polžke, vrtničarje, raka, enodnevnice in vrbince. Za kočo smo se naučili meriti azimut. Naš cilj je bil planšarski muzej, ki je urejen v opuščeni vaški sirarni, v kateri so še pred nekaj desetletij izdelovali sir. Ohranjena je originalna oprema. Dokumentarno gradivo pripove- duje o življenju planšarjev, sirarnah in sirarskemu delu v planinah, transportu v dolino, značilnih bohinjskih planšarskih naseljih in planšarskih zgodbah. Nejc Na dol. delu je jezero globoko 44,5 m, široko 1200 m in dolgo 4.000 m, vanj priteka Savica, izteka Jezernica oz. Sava Bohinjka. Nejc Kanuje smo odnesli do vode, še prej smo vzeli rešilne jopiče in vesla. Preden sem se vsedel v kanu, sem imel, po pravici povedano, malo treme, vendar je ta takoj izginila. Imel sem vlogo krmarja, zato sem sedel na zadku čolna. Špela je čoln poganjala in je bila spredaj, Barbi pa je sedela spredaj in ni delala nič. Bila je t.i. "turist". Streljanje z lokom. Bilo je zanimivo in poučno, najbolj pa mi je bila všeč slika na steni, ki je prikazovala naslednje: Anže Nove ljubezni Primoža Peterke? Ne, ne... Le spominski posnetek dolskih osmošolk Anje in Andreje na zaključnem izletu...S Primožem so se srečali v Kranjski gori, kjer trenutno trenira. TOSk&Si 1A I emrlr.Glf.n.clr.R al^jJa, PRIJATELJ Sedaj smo pa res že čisto na koncu šolskega lela. Še dobra dva tedna in vsega bo konec. No ja. razen tistih nesrečnežev, ki jim ni uspelo in jim grozi popravni izpit. Stisnite zobe, in vem, da vam bo uspelo.Saj veste, da morje čaka vaša razgreta telesa. Maturantje se bodo drugi teden že poslavljali od profesorjev in dijakov. Matura že veselo čaka. Prvi korak so že storili, saj so že napisali esej pri slovenskem jeziku. Ure in odmore nam bodo krajšali s petjem in tudi predaja ključa nam ne uide. Plakati z zahtevami, kaj smemo in česane smemo nositi, že krasijo stene šol in bog ne daj, da jih kršimo. Saj veste, da prekrškom vedno sledijo sankcije. In nihče ne želi biti moker. Prav tako ne smemo pozabiti omeniti otvoritve prizidka GESŠ, ki je bila 28.05.1997 .Nanj Smo vsi ponosni, saj je bila prostorska stiska res velika. V lej številki si lahko preberete marsikaj zanimivega. Pa mej te se! Špela PRIJATELJSTVA Prijateljstvo je najpomembnejši faktor v človeškem življenju. To je: brez prijateljev prazno in takšen je tudi človek, ki jih nima. Biti prijatelj ni vedno zabavno. V dobrem lahko, v slabem pa tudi težje. In ni za lase privlečen rek, da prijatelja spoznaš ravno v nesreči. Oseba, ki ostane pri tebi, ko ti je najtežje in najbolj hudo, je pravi prijatelj. Ko vašemu prijatelju nek neuspeh "pobere" vso samozavest, je najlažje nasmejati ga. Težje pa mu je povrniti samozaupanje in ojačati samozavest. Če ste pravi prijatelj se boste trudili s slednjim. Potrebno je biti strpen in poslušati včasih dolge monologe, biti na voljo, kadar vas on/ona potrebuje in razumeti, kadar želi biti sam/sama. Najtežje pa je, ko osebo, ki jo imate radi, zapusti lani ali dekle. Takrat boste najbrž lOOkrat poslušali iste zgodbice in prigode iz njune zveze, poslušali njuno pesem in brisali solzice. Vse to potrpite, ga/jo potolažite (vsaj poskusite), vendar kljub temu ostanite v realnem svetu. Pomembno in značilno za pravo prijateljstvo je neposrednost in odkritost, zaupanje, "hranjenje" skrivnosti in žrtvovanje. Če ste z osebo, ki ima takšne lastnosti blizu, lahko brez skrbi rečete, da imate pravega prijatelja. In če ste vi tako dobri do bližnjih, vedite, da ste tudi vi tisti pravi, dragocen prijatelj. Verjemite mi, daje super, če veš, da te ima nekdo rad, nekdo, ki mu lahko neizmerno zaupaš in veš, da ti bo vedno stal ob strani! Petra AERtf&IČA Poletje se bliža z astronomsko hitrostjo, topli dnevi so tu, kilogramčki pa še vedno vztrajno domujejo na naših telesih. Pod širokimi puloverji je še kar šlo, v kopalkah pa bo težje. Rešitev teh težav pa je bližje, kot si mislite - AEROBIKA. Gre za odlično kombinacijo hujšanja, nabiranja kondicije in sprostitve. Potrebujete le nekaj prostora, glasbe in prostega časa. Pa ne pozabite na pravilno prehrano. Aerobni tečaji so organizirani tudi v Zasavju ( pozanimajte se ), vendar si ta način hujšanja lahko privoščite tudi doma in tolarčke prihranite za morje! Pa uživajte! X PLT£A LlPLC Petra je na svet prijokala 21. avgusta leta 1979. Kmalu bo dopolnila 18 let in že komaj čaka na vozniški izpit. Po horoskopu je levinja, kraljica živali. Je zelo temperamentna in simpatična, zato ni nič čudnega, da je aktivna na večih področjih. Piše za Zasavca, igra pri Delavski godbi Trbovlje, včasih ste jo lahko videli, tudi v vlogi TV novinarja na ETV Zasavje. V prostem času gre najraje ven s prijateljicami in fantom, saj ji veliko pomenijo. Prav tako tudi družina in rada bi šla po očetovih stopinjah. Po končani gimnaziji bi rada študirala politologijo. Kdo ve, mogoče pa bo kdaj zagovarjala in se borila za ženske pravice v našem parlamentu? Špela V.-------------------------------------------------------' ALkmJčLIZLM Alkoholizem ni nekaj neznanega. Sigurno je že vsak izmed nas kdaj spil kozarec kakšne alkoholne pijače in vsi pozabljamo, da gre za drogo, ki napada naša jetra in možgane, ter ima tudi druge posledice. Zabave, proslave, rojstni dnevi,... redko brez alkohola. Saj kozarec ali dva že še gre, teže pa je, ko brez njega enostavno ne morete. To pa se kaj hitro zgodi. Če ste v družbi, ki redno uživa alkoholno pijačo je velika verjetnost, da se boste na tak način življenja navadili tudi sami. Pa se vam je treba? Mogoče ste po parih kozarčkih res bolj sproščeni in veseli, večkrat pa pride do agresije in nerazumnosti, slabe volje, celo depresije, pretirane glasnosti ali celo smrti (predvsem zaradi vožnje v vinjenem stanju). Sploh pa so težka jutra, ko te večkrat kot fizični, preganja moralni maček zaradi "zatemnitve uma". Ni vam piti, da bi se dobro imeli, še manj pa. da bi pozabili! Saj veste, kaj pravijo: "Pij, da se boš spominjal, ne da boš pozabil!" Eva Alberto Ofj©sw!§ im n|tvaomlumo Alberto Gregorič deluje na glasbeni sceni že štirideset let in do danes še ni izgubil ljubezni do petja, ki ga spremlja že iz časov, ko je prepeval po Južni Ameriki. V soboto, 24. maja 1997 seje na zagorski tržnici z njim zabavalo in veselilo mnogo obiskovalcev prireditve Naj prodajalka, prodajalec Zasavja. Mi pa smo samo za vas izvedeli nekaj zanimivosti. Do sedaj je Alberto posnel že tri kasete in dve CD plošči. Predstavitev zadnje kasete z naslovom "Zbogom, prijatelji" bo predstavil nekje konec junija, poleg tega bo nastopil po vseh večjih mestih in na vseh radijskih postajah, kjer bo svoj novi projekt predstavil kar v živo. Pi nastajanju zadnje kasete so mu pomagali Martin Štibernik (priredbe), Pero Lagudin (kitara), njegovi učenci (back vokali) in mnogi drugi. Projekt so snemali v studiu Akademik, katerega lastnik je Robi Bevc, da pa je kaseta lahko zagledala luč sveta sta "kriva" tudi Zmajčkov butik in Alegra. In kako se je Alberto opisal? "Sem veseljak, ki ljubi naravo in otroke. V življenju mi največ pomenita ljubezen in resnica. Moj življenski moto je "Prijateljstvo združuje ljudi". Kakšno je njegovo mnenje o slovenski glasbeni sceni? "Pogrešam etno glasbo (pravo slovensko narodno, podeželjsko in zborovsko glasbo). Mladim skupinam pa želim veliko uspeha na njihovi glasbeni poti, vendar naj se držijo vsak svojega sloga glasbe in naj ne "skačejo" iz roka v pop..." S kom bi Alberto najraje zapel? "v čast bi mi bilo, če bi lahko zapel v duetu z Darjo Švajger in Otom Pestnerjem." Albertova velika želja je, da bi lahko posnel video spot, v katerem bi združil več motivov Južno Ameriškega melosa. Upamo, da se mu bo želja izpolnila in da nas bo kmalu zopet obiskal, kajti vzdušje na tržnici je bilo res izjemno in to bo vsekakor potrebno ponoviti. Saša Grobljar AVPICIJA ZA AI^LLL V zadnjem času smo priča vse večjemu zanimanju za domačo fdmsko produkcijo. Filmi postajajo vse bolj profesionalni in kino dvorane vse bolj polne, kljub temu pa v zraku še vedno visi vprašanje, kdaj bo nekomu od "naših" uspel resen preboj v svetovno filmsko areno. Kot enega najbolj ambicioznih projektov smo že dalj časa napovedovali nov celovečerec že utečene glasbeno - filmske kombinacije Sašo PODGORŠEK (režija), Goran SALOMON (scenarij) ter DEMO-LITION GROUP (glavne vloge in seveda glasba). Po celih treh letih priprav, usklajevanj terminov in seveda ustvarjanje finanče podlage s ponosom sporočamo, da bo prva klapa filma "TEMNI ANGELI USODE" padla v zadnjem tednu junija, in sicer pod okriljem TV Slovenija. Snemanje bo trajalo približno en mesec, izbira snemalne lokacije pa je samoumevna: tako Podgoršek kot Demo-lition group so za delovno okolje izbrali matične Brežice, manjši del pa bo posnet v Ljubljani. Poleg tega, da se doma počutijo najbolje, pričakujejo, da bodo v domačem okolju sprejeli z naklonjenostjo ter da jim bodo Brežičani v mogočem pripravljeni pomagati. Glede vsebine filma so se vsi sodelavci zavezali k molčečnosti, zato se v javnosti pojavljajo ugibanja, ali ne bo Slovenija vendarle dobila novodobni glasbeni film? Ljubitelje te zvrsti bomo žal morali razočarati: glasba bo v "Temnih Angelih Usode" res odigrala veliko vlogo, vendar nič večjo kot v znamenitih "Pulp Fiction", "Trainspotting" ali Romeo & Julliet". Kdor pa bo v omenjenih naslovih iskal filmske vzporednice z "Angeli", bo zopet razočaran. Zgodba se namreč dogaja v izmišljenem mestu, kot taka pa se seveda ukvarja z univerzalnimi problemi. Dosednji ustvarjalni opus tako Podgorška kot Demoli-tion Group zagotavlja, da bo film obarvan s strastjo in črnim humorjem. Nosilci vlog so večinoma že znani: glavne vloge zasedajo člani Demolition Group, v naslednjem krogu pa bo precej ppmenbnih stranskih vlog, ki jih bodo igrali predvsem neprofesionalni igralci. Zate bodo ustvarjalci priredili pravo avdicijo, na katero vabijo predvsem mlada dekleta. Natančen datum in kraj avdicije bo določen takoj, ko se bo Podgoršek vrnil iz Cannesa, kamor so ga povabili predstavniki podjetja PANAVISION. O vseh podrobnostih avdicije boste obveščeni v drugi polovici maja preko sredstev javnega obveščanja. (DALLAS RECORDS) I0T0: ŽIGA KORITNIK LABAOJ V LJUBLJANI V Ljubljani bodo 31. maja 1997 ob 20.00 uri nastopili člani skupine Laibach, ki bodo v Križankah predstavili svoj zadnji projekt .lesus Christ Superstar. Ker so izkušnje izpred dveh let izredno pozitivne ( Dakota je bila nabito polna). organizatorji priporočajo, da si vstopnice pravočasno kupite v predprodaji ( na info točkah ŠOU bodo za študente celih 20% cenejše)! Laibachi se že pripravljajo na snemanje nove plošče, ki bo izšla v začetku prihodnjega leta. Jaz pa upam, da se srečamo v Križankah. S.G. AFLRA JE. U6PE.LA Člani skupine Afera so v petek 16. maja pripravili mega koncert na igrišču Proletarec. Obiskovalcev je bilo izredno veliko, tako mladih, kot tudi nekaj starejših in pravgotovo jim ni bilo žal, da so tiso noč preživeli pod zvezdami, v objemu glasbe skupin Antle, Afera in Big foot mama. Vsi so nas s svojo glasbo precej ogreli, verjetno paje za vrhunec poskrbel Branko Durič - Duro. Fante moramo res pohvaliti, saj so se kljub mladosti izredno potrudili. Malo so jim zagodli le z gostinskimi uslugami, saj so tudi glasbenim gostom z težavo postregli porcijo čevapčičev, čaprav so ravno na njihov račun zopet mastno zaslužili. Vendar seje na koncu vse dobro končalo in samo upamo lahko, da se bo ta koncert kamlu ponovilo. S.G. 77 J7 G J H G j (177 f? J f> rT ZLATA POROKA PRI BORŠTNARJEVIH V KISOVCU Lepa in topla sobota je bila 17.maja, ko sta se v kočiji, kot pred petdesetimi leti, peljala Borštnarjeva Rafaela in Jože potrditi, kar je že itak življenje samo potrdilo. Našla sta se nekako po posrednici. Jože je namreč iz Kotredeža, kjer je bil rojen, večkrat obiskoval sestro v Kisovcu, ta pa je hodila na Rafaelino domačijo v Smučidol. Jože je šel nekajkrat z njo, ko je prišel z Dolenjske iz partizanov, potem pa, kot pravi Rafaela, "je hodil kar sam, malo peš, nekaj pa s kolesom in takoj sta bila eden za drugega. No. spal pa ni nikoli pri meni. ni ata pustil, smo bile namreč tri pri hiši..." V Jožetovi družini je bilo osem otrok, domačijo pa je prevzel starejši brat, tako so morali iskati delo po dolini. Čez dobro leto sta se vzela. Živela sta v Kisovcu, leta 58 pa sta začela graditi hišo na Ribniku. Ko sta otroka nekoliko odrasla, je zaradi precej trdega življenja šla Rafaela v službo na Keramiko, ki so jo takrat ravno na noge postavljali. Jože pa je bil še kar naprej pri rudniku, kjer je tudi pokojnino zaslužil. Hišo so še širili, saj pri njiju stanuje sin z družino, hči pa živi v Zagorju. Ko se z vnuki dobijo, je živo in iskrica v njunih očeh pove. da je res. MM Kot pred petdesetimi leti... Zlatoporočenca Drečnik Anton in Stanislava Drečnik, po domače Zvonko in Slavi Drečnikova, sta v soboto, 24. maja na Vidrgi slavila zlato poroko. Poročil ju je zagorski župan, Matjaž Švagan, ki jima je zaželel še veliko skupnih let. Spoznala sta se takoj po vojni, leta 1946 in lahko rečeta, da je bila ljubezen, močnejša od zvezd, saj si ona: bikica in on: škorpijon, menda nista usojena. Ampak zahajal je v trgovino, kjer je stregla kruh in ob brhki prodajalki je pozabil tudi na leta, ki jih je preživel v taborišču Dachau. Kot zdaj pravi "Drečnikova mama", ki je vsa leta naprej pekla izvrstne torte in pecivo, se do danes še nista skregala "Sem mu rekla, so te že dovolj jezili, jaz te pa ne bom," je povedala in se nasmehnila, češ vseskozi se imata rada, največ pa je medsebojno spoštovanje. Doslej se je družina kar razširila: vnuka Davorja imata po sinu Zvonku, Sašo in Neva Marn pa sta vnuka po hčerki Marti, poročeni Mam. Za spomin na njunih petdeset skupnih let so zbrali fotografije, jih opremili s podnapisi in zvezali v spominsko V krogu domačih. Zlata poroka pri Frolovih V soboto, 3. maja sta zlato poroko slavila zakonca Eva Marija in Filip Frol iz Opekarne 13 v Trbovljah. Župan Janez Malovrh ju je ob navzočnosti številnih sorodnikov in znancev znova poročil po 50 let trajajočem zakonu. Anka Raušl, podpredsednica DU Trbovlje jima je čestitala v imenu društva ter jima izročila posebno priznanje in manjše darilo. Prisrčne čestitke obema zlatoporočencema tudi z naše strani. tL Cenejše mesečne vozovnice za upokojence DU Trbovlje si že nekaj časa prizadeva, da bi upokojenci - člani DU bili deležni večjega popusta pri nakupu mesečnih vozovnic za prevoze z avtobusom na področju Trbovelj. Avtobusno podjetje INTEGRAL Kum Trbovlje je na temelju teh posredovanj sklenilo, da z veljavnostjo od 1. junija dalje priznava upokojencem - članom DU 60% popust pri nakupu mesečnih vozovnic za prevoz z avtobusom na področju Trbovelj. Mesečna vozovnica tako stane 3.200 tolarjev. Pogoj, ki ga je postavilo podjetje INTEGRAL Kum je, da mora mesečno vozovnico ob danem popustu vsak mesec koristiti najmanj 30 do 50 upokojencev. Zainteresirani upokojenci bodo dvignili v pisarni DU Trbovlje potrdilo o članstvu in plačani članarini, s tem pa se bodo do 1. mesecu zglasili v Turistični poslovalnici podjetja INTEGRAL Kum na Trgu Revolucije, kjer bodo kupili mesečne vozovnico. IL Upokojenci na narcisne poljane Planinska skupina PD Trbovlje pri DU Trbovlje je organizirala 24. maja avtobusni izlet na Jesenice in naprej do Sv. Križa pod Golico. Udeležencev izleta je bilo za dva avtobusa. Preko obsežnih narcisnih poljan so se napotili do Javorniškega rovla. Ob tem so se srečali z jeseniškimi in javorniškimu upokojenci planinci. Navezali so medsebojne stike in vse kaže, da bo prišlo do tesnega sodelovanja, predvsem na izletih. IL. Srečanje upokojencev bo v Celju Srečanje upokojencev Slovenije bo letos na Celjskem sejmu v Celju v četrtek. 19. junija. DU bodo organizirala posebne prevoze. Ob prijavi bodo interesenti prejeli tudi podrobnejše informacije. IL. Predsezonsko letovanje DU Trbovlje po svoji izletniški in letovalni sekciji tudi letos organizira predsezonsko in posezonsko letovanje članov društva na vzhodni istrski obali v Rabcu.Tovrstna letovanja organizira društvo že več let. Doslej se ga je poslužilo že kar precej upokojencev, predvsem zaradi sprejemljivih cen. Prva letošnja skupina bo odšla v Rabac na letovanje v času od 31. maja do 10. junija. Prijave sprejemajo v društveni pisarni v času uradnih ur na Ulici 1. junija 16. Ob prijavi je treba plačati stroške letovanja in prevoza. IL. Upokojenci se spominjajo... Odbor za literarno dejavnost DU Trbovlje je vnovič organiziral in izpeljal literarni večer. Taje bil v torek, 27. maja ob 17. uri v dvorani Doma DU Trbovlje. Potekal je pod naslovom Besede, rojene v boju za svobodo. Posvečenje bil pomembnim datumom naše preteklosti in prazniku občine Trbovlje. V programu je sodeloval Moški pevski zbor DU Trbovlje pod vodstvom zborovodje Mihe Hercoga. Večerje vodil Slavko Gulič, s svojimi stvaritvami pa so v programu sodelovali Vlasta Ameršek. Mija Filač, Slavko Gulič, Miha Gosak, Janez Zavolov-šek, Vinko Hrovatič, sodelovala pa sta še Marja Kužnik in Tine Lenarčič. Med drugim so brali tudi dela Ludvika Mrzela in Franca Kozarja. IL. knjigo. Neznansko vesela sta bila takšnega presenečenja, tako da bi rada še mnogo let preživela skupaj, saj se v družini dobro razumejo. Menda ne mine dan, da ne bi šla na sprehod. Pa tudi spominov jima ne manjka, njegov poklic je bil namreč pester: "malar" in zato ima tako rad barve. Drečnikova mama pa je spekla tudi torte v obliki gradu, vlaka, šahovnice, neki poštarici pa je naredila torto v obliki telegrama. Drečnikov ata pa začuda ni sladkosned in po sladkarijah le redko poseže. Znala pa sta poskrbeti tudi za zabavo in oddih, obiskov pa sta vedno vesela. Letos je bilo ob petdsetletnici že prijetno leto. Morda bodo Drečnikovo mamo nagovorili in bo tudi v jeseni, za možev 81. rojstni dan spekla kakšno torto, da bo veselo. ER. Zlatoporočenca Anton in Stanislava Drečnik n iii %i;\a »iižASi ,\ii4sn;iii.Ai:,\A iikast.viksi i m au v \ iikast.vik BRODARSKO DRUŠTVO STEKLARNA HRASTNIK PROGRAM RAISTA VLJALCEV NA RAZSTA VNO-PRODAJNI PRIREDITVI: ŠPORT, ZDRAVJE, RAZVEDRILO. 1. ŠPORT: RAZSTAVLJAMO: - vrhunsko opremo za kajak IN KANU; -OPREMOZA POHODNIŠTVO; -ALPINIZEM, -KOLESARJENJE; - RIBOLOV; - PROGRAM OBUVAL, - KAMPIRANJE; - POTOVALNI TURIZEM; -AVTOMOBILIZEM. 2. PROGRAM ZDRAVEGA ŽIVLJENJA 3. PROGRAM ZA HOBI IN VRTIČKARSTVO 4. PROGRAM ZABAVNE ELEKTRONIKE Otvoritev v sredo, 4. junija ob 16. uri. Za vas dragi obiskovalci, Odprto: čet./pet.: 9.00-19.00 nagrade, degustacije, sob.: 8.00-19.00 testne vožnje, sejemski cene... ned.: 9.00-13.00 r Imejn priimek mmmm m «3* 1 9EHJBH 6*Ma | Glasujem za | naslov (razstavljalca) 1 moj naslov _ _ ... Naslov Telefon Podpis l Kupon za nagradno žrebanje za obiskovalce sejma Športna obutev (V«0) TS \. / "/ ADIDAS, NIKE, REB00K, TRGOVINA, ZASTOPANJE, PUV1A EKONOMSKO SVETOVANJE ELLE5SE FILA ter vsa ostala oprema Rudarska 2,1420 Trbovlje, tel.: 0601-26-102 in 0yaQia za del. čas: 8.00-12.00 in 16.00-19.00 . - sobota 8.00-12.00 pro5tlC“in sprostitev. 1 mmmm \ i , GLASUJEM ZA < ' IME IN PRIIMEK | | NASLOV j 1 OBČINA fotokopij ne upoštevamo sr. - 1 v m 1 Primožem Čerinom Bil je najboljši kolesar takratne Jugoslavije. Zmagal je na dirki Po Istri, na Balkanskem prvenstvu, Po Venetu, poleg tega pa ima tudi najboljšo slovensko posamezno uvrstitev na Giro d Italia in sicer 4. etapno mesto. To je seveda najboljši slovenski kolesar Primož Čerin. Primož, za začetek nam najprej opišite svojo športno pot! Svojo športno pot sem začel leta 1974 v tedanji Astri, kjer sem šel čez vse kategorije, po prihodu iz vojske pa sem pristopil v Rog. Tam sem ostal 2 leti, nato pa sem leta 1985 odšel v tujino, v Italijo (moštvo Zalfiore), tam pa sem se selil po raznih moštvih. Katerih dirk ste se udeležili in katera vam je najbolj pri srcu? Sam nisem človek, ki bi se oziral nazaj, najraje gledam naprej. Pri pionirjih so bile najbolj pomembne dirke okrog Ljubljane, pri mladincih npr. dirka po Istri (zmagovalec), Balkansko prvenstvo (zmagovalec), v članski konkurenci mi je bila najbolj pri srcu Alpe-Adria in seveda članska državna prvenstva. Med amaterstvom je bil najbolj odmeven rezultat 2.mesto na dirki Giro d Reggione, zmaga na dirki Po Venetu, med profesionalci pa 4.mesto na eni najtežjih etap Gira, 19.mesto v skupni razvrstitvi in še bi lahko našteval. Kako vi gledate na problematiko kolesarstva v Sloveniji in s tem tudi na odpoved dirke Po Sloveniji? Že dolga leta se ve, da je glavni krivec za nastalo situacijo Kolesarska zveza Slovenije (KZS), ki ni na nivoju treh klubov, ki delajo politiko. Iz leta v leto se je to vleklo in "počilo" v tem letu z odpovedjo dirke Po Sloveniji. To smo lahko slej ko prej pričakovati. Kaj za slovensko kolesarstvo pomeni npr. ena etapa v Giru? Na balkanskem prvenstvu leta 1985, v ospredju Primož Čerin Za vse kolesarske navdušence je to pravi praznik, to se je videlo po številu gledalcev. Vendar pa se ni iz tega izvleklo nič koristnega, kajti Giro je bil in je šel in v končni fazi so ostali samo lepi spomini. Kaj pa perspektiva slovenskega kolesarstva? Je za mladino v klubih dovolj poskrbljeno? Delo z mladimi je pri nas do neke mere dobro zastavljeno. To se pozna tudi po rezultatih. Vendar zaradi vpogleda v šport ostalih akterjev - družina, prijatelji, itd. je zelo težko pričakovati, da bo v Sloveniji zrasel tekmovalec, ki bo nekoč zmagal na Giru. Zavedati se je treba, da je najprej samo trening, šele nato privatno življenje in tega razmišljanja pri nas manjka. Ali se od kolesarstva kot Slovenec da živeti? Kot Slovenec se od sezone do sezone da živeti, vendar pa ko končaš kariero, se vse spremeni. Treba si je najti vir zaslužka. Kaj svetujete vsem, ki bi hoteli iti po vaših stopinjah? Imeti je treba trmo, samodisciplino in poslušnost do trenerjev. Le tako lahko uspeš. Tekst: Peter Motnikar Foto: Dokumentacija Dela Bernli težavni »»vate w tenisa Litija - Po zadnjih velikih uspehih trboveljskih tenisačev, je vsekakor prav, da njim in temu športu namenimo nekaj vrstic in predstavimo njihovo delo ter zadnje vidnejše rezultate. Lahko trdimo, da imajo v Teniškem klubu Trbovlje eno najkvalitetnejših ekip fantov v kategoriji do 18 let. To so pokazali tudi rezultati na igriščih teniškega centra AS iz Litije in sicer na državnem prvenstvu, ko je Denis Bovhan postal državni prvak. Poleg Denisa sta bila uspešna tudi brata Golob, saj je Krištof izgubil šele v polfinalu (igral je s klubskim kolegom Bovhanom), Kristjan pa je v osmini finala moral priznati premoč svojega brata. Vsekakor pa tudi Kristjan sodi v sam vrh slovenskega mladinskega tenisa, saj je na zadnjem članskem turnirju presenetil prav vse z zmago nad Janškovcem iz Kranja, ki je že uvrščen na svetovni ATP lestvici. Poleg posameznikov letos blesti tudi članska ekipa TK Trbovlje (Krištof in Kristjan Golob, Denis Bovhan, David Otopal, Peter Golob, Marjan Čuk, Uroš Jazbec, Peter Kneževič in Primož Novak), ki tekmuje v 2.slovenski ligi. V tej ligi igra 12 ekip, ki so glede na regijo razvrščene v dve skupini. V ligaškem tekmovanju se pomerijo tekmovalci v šestih tekmah posameznikov in treh dvojic. Do sedaj so bila odigrana štiri kola in v vseh dvobojih so bili Trboveljčani uspešni. Po vsej verjetnosti bodo na koncu uvrščeni na 1.mesto v svoji skupini in se bodo potegovali za uvrstitev v 1 .ligo. Realno pa tega ne pričakujejo, kajti premagati bi morali moštvo Protenex Merkur iz Šenčurja pri Kranju, ki je v letošnji sezoni močnejša tudi od ekip, ki igrajo v 1 .ligi, saj zanjo igrajo vodilni slovenski tekmovalci (Urh, Por), poleg njih pa tudi Čeh Svetlik, ki je na svetovni ATP lestvici na 250.mestu. Vsi ti rezultati so plod načrtnega dela z mladimi v Teniški šoli Čuk, ki v sodelovanju z Teniškim klubom Trbovlje skrbi za razvoj vrhunskega tenisa v Trbovljah. V tej šoli trenirajo otroci od četrtega leta naprej in lahko od začetnih skupin napredujejo v tekmovalne. Z mladimi delata trenerja Marjan Čuk in Damjan Rajh, v delo z začetniki pa se vključuje Igor Konrad. V mesecu maju je teniška šola v sodelovanju s tamkajšnjim klubom pričela z delom tudi v Hrastniku. Rezultati državnega prvenstva v Litiji: Polfinale: Bovhan - Golob 6:2, 6:0 Milojčič - Ogrinc 3:6, 7:5, 6:3 Finale: Bovhan - Milojčič 6:3, 6:0 Rezultati 2.lige v tenisu: ETS Sl.Bistrica -TK Trbovlje 4:5, TK Trbovlje - TK Celje 7:2, TK Ptuj - TK Trbovlje 2:7, TK Krško - TK Trbovlje 0:9 Peter Motnikar Nogometaši s polovičnim uspehom Zagorje - Nogometaši Zagorja so v prejšnjih dveh kolih zabeležili zmago in poraz. Najprej so na svojem igrišču premagali do takrat vodilno Dravo, zmagoviti zadetek pa je dosegel Stojanovič. V naslednjem krogu pa so gostovali v Domžalah in zabeležili visok poraz z 4:0. Kljub temu ostaja boj za zasavskega prvaka odprt, v prednosti pa je Rudar, ki ima 4 točke prednosti. Peter Mofnikar KARATE - ODLIČEN USPEH TRBOVELJSKIH KARATEISTOV NA DP Trbovlje - V okviru organizacije Karate zveze Slovenije je v Postojni potekalo državno prvenstvo za dečke in deklice v karateju. Pomerili so se v športnih borbah in v izvajanju kat. Na prvenstvu je nastopilo rekordnih 391 tekmovalcev in tekmovalk iz 35-ih slovenskih klubov. Iz trboveljskega kluba so se prvenstva udeležili: Edita Gabrič, Zorica Rašljič, Jasna Kovačič, Žiga Šantej, Anže Kladnik, Tomi Cestnik, Dalibor Filipič, Poldi Herman, Franci Ceferin in Jernej Simerl. Najprej so nastopili v katah, a se je samo Kovačičevi uspelo uvrstiti med 16 najboljših. Več uspeha so imeli v izvajanju ekipnih kat. Mlajši dečki so osvojili 14., deklice pa 8.mesto. Naj boji prijetno je presenetila ekipa starejših dečkov v sestavi: Herman, Ceferin in Simerl, ki je osvojila srebrno medaljo. Premagali so jih samo Sevničani. Kot po tradiciji je bil zopet uspešnejši nastop v športnih borbah. Srebrni iz mednarodnega turnirja na Reki, Filipič je tokrat klonil že v drugem krogu. Ostali trije pa se niso pustili presenetiti. V kategoriji st.dečkov do 55kg je lanskoletni prvak pri mlajših dečkih Herman dokazal, da gre tudi on po stopinjah svojih predhodnikov. Pogumni šestošolec se je brezkompromisno spopadel s svojimi nasprotniki, med katerimi so nekateri že srednješolci. V kategoriji do 60kg se je Ceferin uvrstil v finale, a na koncu osvojil drugo mesto. V kategoriji nad 65kg je Simerl gladko opravil z vso konkurenco in osvojil zlato medaljo. Kako zanesljiva je bila njegova zmaga, pove podatek, da je sam osvojil kar 11 točk, njegovi nasprotniki pa le eno. Poldi Herman in Jernej Simerl sta postala tudi najuspešnejša tekmovalca na DP vsak z osvojeno srebrno in zlato medaljo. Razveseljivo je, da so mladi trboveljčani dosegli odličen uspeh na za njih najpomembnejšem tekmovanju v tej sezoni, kar je zasluga igralcev samih, celega trenerskega tima in neumorne klubske uprave. Franjo Glavica ATLETIKA Trbovlje - Sezona atletskih tekmovanj je že v polnem razmahu. V Radencih je bil Mednarodni maraton treh src, ki se ga je udeležilo preko 3000 tekačev. Na dopoldanskem delu maratona je Vulnet Misimi v teku na 800m pri ml.dečkih letnik 87 premočno zmagal, Miha Režun pa je zasedel 6.mesto. V Visokem pri Kranju je bil tek Trmastih". Pri st. pionirkah je Zečija Misimi zmagala, pri ml.pionirjih pa je zmagal Vulnet Misimi. Za občinski praznik bo AK Rudar organiziral Cooperjeve teste na 2400m. Teka sc lahko udeležijo vsi občani, ki želijo preveriti svoje sposobnosti in sicer v ponedeljek, 2.6. od 18 ure dalje na stadionu. Prvojunijskega teka za občinski praznik v taki obliki ne bo, ker so se teka udeleževali le redki posamezniki. Zaradi očitnega pomanjkanja interesa za atletiko je AK Rudar začel z atletsko šolo, ki se odvija na stadionu od 18 ure dalje in sicer vsak ponedeljek, torek in četrtek. Cooperjev test bo dobrodošla priprava za Olimpijski tek (16.6. ob 18 uri). Vse ostale informacije se dobijo na telefonu 0601/21-036 vsak delovnik od 7-15 ure. Prijave za test so neposredno pred začetkom. Glavni pokrovitelj Cooperjevih testov bo Kolinska-Helmans majoneza in Chupa-Chups, pokrovitelji pa so še Fructal, Dnevnik, Piama Pur, Oberč Plast, STIK Avtotehna, Avtomaterial Slapy, Avtoservis Špajzer, Pivovarna Union in Zasavc. Pavle Kreže KEGLJANJE - JERIČ PRVAK LITIJE Litija - Kar dolgo kegljaško sezono so pred krajšim počitkom zaključili kegljači Litije. Z njo morajo biti zadovoljni, saj je bilo pred začetkom prvenstva kar nekaj dvomov glede na obstanek v ligi. Na koncu se je izkazalo, da so bili dvomi povsem neupravičeni, saj so zasedli četrto mesto. Za konec sta za zadovoljstvo poskrbela njihova člana Marjan Jerič in Ludvik Novak, ki sta na finalu državnega prvenstva v dvojicah osvojila 11 .mesto. Zaostala sta le tri mesta za drugim zasavskim parom (Stoklas-Hribar). Sezono pa so končali z občinskim prvenstvom v vseh kategorijah. Tako se je pri članih odvijal ogorčen boj med Jeričem in Novakom, ki ga je slednji izgubil prav na koncu, potem, ko je Jerič v finalnih metih podrl krepko čez 900 kegljev. Pri ženskah je zanesljivo slavila Brigita Rozina, ki je še ne dolgo tega z ljubljanskim klubom Norik osvojila evropski pokal. Tekmovanje je odlično organiziral I č j? n~ u Kegljaškega kluba Litija. Rezultati: Deklice: 13-15 let: 1.Irena Božjak; dečki: do 9 let: 1.Jernej Ivančič; 9-11 let:l.Domen Pušenjak; 11-13 let: 1.Primož Premk; 13-15 let: 1 .Klemen Mahkovic; članice (nerangirane); l.DarjaCelestina; (rangirane); 1 .Brigita Rozina,2.Branka Planinšek,3.Milena Pušenjak; člani (nerangirani); do 50 let: 1. Jože Gombač; (rangirani): 1. Marjan Jerič,2.Ludvik Novak,3.Slavko Poglajen. Stane Kokalj Zasavski tekmovalci uspešni po tekih po Sloveniji Trbovlje - V Čatežu je potekal tek na 21 in 10 km. Iz Zasavja se je teka udeležilo kar nekaj tekmovalcev. V kategoriji žensk do 25 let je na lOkm zmagala Mojca Sopotnik, pri moških na 21km je bil Milan Kirn drugi, Bojan Kotar pa tretji. Na 21 km je Heda Kotar zasedla absolutno 2.mesto, omeniti pa velja, daje tudi naj starejši udeleženec prihajal iz Trbovelj. To je bil Cveto Bevc (74 let), ki seje udeležil teka na 2,5km. V Ljubljani je potekal Tek ob žici in v kategoriji nad 35 let so v "trojkah" Heda Kotar, Olga Grm in Ana Jerman zasedle 2.mesto, v absolutni konkurenci pa 3.mesto. Peter Molnikar LOKOSTRELSTVO Zagorje - V soboto, 17. maja je potekal 3-D turnir zaCamo pokal v Snežniku. Med 102 lokostrelci iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije sta sodelovala tudi Alojz Pavlovič in Pavel Savšek iz LK Valvasor. V stilu com-pound unlimitcd sta se odrezala odlično. Savšek je z rezultatom 381 točk zmagal, na tej tekmi pa je ustrelil tudi rekordnih 21 zaporednih desetic. Pavlovič je z rezultatom 367 točk končal na nehvaležnem 4.mestu. V finalnih dvobojih, kjer so se pomerili najboljši štirje, je Savšek najprej izločil Pavloviča, nato pa v drugem krogu še Sitarja. Pavel Savšek Sky open 1997 Bled - Ta konec tedna je na Bledu potekal slovesni zaključek SKY OPEN-a, kjer je povprečno na 6-ih tekmah sodelovalo preko 200 tekmovalcev. V absolutni ženski konkurenci je Heda Kotar v konkurenci 30-ih tekmovalk zasedla 3.mesto. Peter Molnikar .. rr TialTrirn. pHrmrn. | Sponzor strani: PETROL Piše: Primož Kostajnšek "To bo za naju prvi nastop v rallyju. Vse bo novo, poleg tega pa tudi avtomobila nismo kaj veliko preizkusili, tako da ne vem, če bo vzdržal vse napore. Velik uspeh bo že, če prideva do cilja." To so bile besede Boštjana Turka pred rallyjem Saturnus. Po prihodu v cilj je bil presrečen, saj je svoje napovedi krepko presegel. Ne le, daje prišel do cilja, osvojil je celo 11. mesto v razvrstitvi za državno prvenstvo in 3. mesto v svojem tekmovalnem razredu. Ob svoji jubilejni 20. izdaji je bil Rally Saturnus Hella 97 dolg 588 km, od tega je bilo 24 hitrostnih preizkušenj dolgih 217 km. Prijavljenih je bilo sicer 86 posadk, a se jih je v petek na startu pred Lekovo poslovno stavbo v Ljubljani pojavilo le 65. Kljub temu je bila konkurenca izredno poškodoval svoj mitsubishi lanccr. Se slabše seje godilo zmagovalcu letošnje uvodne preizkušnje Tomažu Jemcu. Na 4.HP je zletel s ceste in avtomobil je ob drsenju po strmem pobočju oplazil še nekaj dreves, ki so močno preoblikovala njegovo zunanjost. Ker nesreča nikoli ne pride sama, se je gasilskemu avtomobilu, ki ga je vlekel nazaj na cesto, strgala žična vrv in ob vnovičnem drsenju po pobočju je naj večje drevo v okolici razbilo še prednji del avtomobila, ki je prej ostal cel. Vodstvo je že takoj po l.HP prevzel mladi Italijan Luigi Galli s lordom escortom cosvvorth, ki je s svojo napadalno in atraktivno vožnjo očaral temperamentne primorske navijače. Do živega mu nista mogla niti odlična Avstrijca Sperrertrenault megane maxi) in Roscnhcigertlo) ola celica 11 1 lour), ki sta veljala za prva favorita. Edini Slovenec, ki seje vozil med prvo deseterico, je bil Jani Trček. Po koncu prvega dne so bile vrste med vozniki močno razredčene. Od prej naštetih so se predčasno poslovili še Lulikfhonda civic), Valant, Komel(oba opel astra), Černjavski (renault clio) in Kocjančič(scat ibiza). Slednji je precej grdo udaril v kamniti most, tako daje povsem razbil avto. Pri tem je sovoznik dobil tudi nekaj poškodb, tako da so morali prekiniti HP in ponj poslati rešilni avto. Skupaj je na cilj prvega dne pripeljalo 43 posadk. niočna. saj so nastopili poleg naših še vsi najboljši Avstrijci ter nekaj odličnih Italijanov in škodin tovarniški voznik Štolfa s fclicio kit car. Že prva HP po ulicah Idrije je pokazala, da bo letos pestro. Domačin Darko Peljhan je v preveliki vnemi skoraj pred lastnim pragom odtrgal kolo. Kljub temu je uspel priti do konca HP, a je zaradi posledic trka kmalu za tem odstopil. Prav tako je že v Idriji Parkiral svojo astro Ivan Vidic. Odpovedala je polos. Druga HP je bila usodna za zmagovalca Prejšnjega rallyja Borisa Popoviča, ki je ob izletu s ceste kar precej Drugi dan se je začel nekoliko bolj mirno, saj so določeni vozniki že začeli taktizirati. Galli je kljub krepkemu vodstvu vozil na nož in kot za stavo postavljal najboljše čase HP, dajal je vtis, kot da vozi na rallyju za svetovno prvenstvo. Od naših so odstopili še Rihtar)ford escort), Bubnič(lancia delta) in Hvala (opel astra). Ko je že vse kazalo na zanesljivo zmago Gailija pred Sperrerjem in Rosenbergerjem, je Sperrerju na 19.HP odpovedal avto, na zadnji HP pa je Galli zletel s ceste in tako prepustil zmago Rosenbcrgerju. Tako se je še enkrat pokazalo, da se rally konča šele na cilju. Še nekaj besed o naših predstavnikih. Po napovedih sta začela nekoliko bolj previdno, a tudi ne tako počasi, saj sta bila po prvih dveh HP nekje okrog id. mesta. Na 3.HP pa prva drobna u.ipaka, zdrs s ceste in zvita obesa prednjega levega kolesa. Novo jima je sicer odstopil Ivan Vidic, a časa za zamenjavo ni bilo. tako da so jo le za silo poravnali. Ob tem sc je strgala že manšeta homokinetičnega zgloba, tako da je imela spremljevalna ekipa Avtoservisa Razpotnik ob vsakem postanku dovolj dela. Kasneje podobnih napak ni bilo več in oh odstopih neposrednih konkurentov sta napredovala do fanastičnega 3. mesta v razredu do 2000 ccm, skupina N. REZULTATI: (ičjčJvR.ČjIehbfif ge r LScJtav a r z (tovota celica GT four), 2.Slengg-Schonlechner(lord escort cosvvorth), J.Miiicrhaucr -Rufttovota celica 4WD),... 6. T rč e k - C e s e n j (fo rd escort cosvvorth), 8.Jereb-Venciseat ibiza GT1 16V), 9 Podobntk-Prazni ki proton vvira). K). Grum-Grošelj (tov ola celica GT four), 12. M i I o s a v lj c v i č - C j u h a (kida samara),... 23.Turk-Ra/.boršck (opel astra GSI 16V) i PROTON mom oua mm Dimim Od 20. do 23. maja je v prostorih ljubljanskega gospodarskega razstavišča potekal sejem VAROVANJE - SECURITV. To je že šesti slovenski sejem varovanja objektov, premoženja in oseb, z mednarodno udeležbo, ki je predstavil razne oblike varovanja ljudi, premoženja, povedal o vlogi Zbornice R Slovenije za zasebno varovanje, kot tudi o vlogi policije in drugih organov ter institucij pri omejevanju nasilja, zvrstile so se tudi okrogle mize s tovrstno problematiko. V sredo, 14. maja so na novinarski konferenci vodje projekta sejma VAROVANJE - SECURITV spregovorili o pomembnosti varovanja, ki naj bo razpoznavna značilnost Slovenije. Sejem se predstavlja v čedalje širšem spektru: tudi s trezorji, rešetkami, intervencijskimi vozili, spoznati se je možno z vsemi elementi zaščite, tako za poslovne prostore, menjalnice, banke in trgovine. Certifikat kakovosti, 1S00 9001, pa je letos prejelo podjetje VARNOST BEŽIGRAD, ki se ukvarja z varovanjem premoženja. Anton Bukovec iz ministrstva za notranje zadeve (MNZ) je povedal o obsežnosti sejma, ki je večja na področjih glede premoženjske delikvence in kriminalitete nasilja. Po podatkih MNZ je števila vlomov manj kot prejšnja leta. A kot je dejal Stefan Gostič iz uprave kriminalistične službe MNZ, je nasilja še vedno veliko. "Temeljna naloga policije in kriminalistične službe je varovanje premoženja in življenja," je rekel, "zato se bomo na sejmu predstavili s premoženjsko problematiko oziroma preventivo iz tega področja. Element nasilja je namreč čedalje bolj prisoten tudi pri drugih kaznivih dejanjih. Pozornost pa bomo skušali preusmeriti na problem žrtev." Kot je še povedal, želijo opozoriti tudi na to, da nasilje lahko ustavljajo, zato so pripravili okroglo mizo s tematiko: kaj lahko storimo sami za preprečevanje vsakršnega nasilja, saj marsikdaj ne gre le za materialno ogroženost, marveč je ogrožena tudi integriteta ljudi. Zanimivost ljubljanskega sejma VAROVANJE - SECURITV pa je "demonstriranje vlomov", skratka: kaj storiti, če se zgodi vlom. Na ministrstvu za notranje zadeve, ki je tudi soorganizator omenjene prireditve, bodo poskrbeli tudi za to, da bo projekt demonstriranja vlomov možno videti še v nekaterih slovenskih krajih, kije iz sklopa dejavnosti projekta "Policija svetuje-želimo, da živite varno!" Glede na podatke o porastu števila prometnih nesreč, katere večidel povzročajo: prekoračitev dovoljene hitrosti, vožnja pod vplivom alkohola in neuporaba varnostnega pasu, so razstavljali predstavili tudi področje varnejše vožnje. Na ljubljanskem sejmu VAROVANJE - SECURITV so se predstavili domači in tuji razstavljalci, skupaj kar iz štirinajstih držav. Tekst in foto: ER. PROMET Trbovlje, 17.5. je na cesti v bližini Retja s ceste zapeljal Z.M. in se kotalil 100 metrov po pobočju. Odpeljali so ga na pregled v bolnico, kjer so ugotovili, da ni poškodovan. Trbovlje, 20.5. je ob 20. uri tujec A.l. v Bevškem povzročil prometno nesrečo, ko je z osebnim avtomobilom izsilil prednost mopedistu, kije pripeljal po cesti s Slačnika. Mladoletni mopedist se je v nesreči huje poškodoval. Trbovlje, 23.5. ob 22.30. uri je prišlo do hude prometne nesreče na magistralni cesti med Trbovljami in Hrastnikom. Voznik osebnega avtomobila K.J. je zaradi vožnje po nasprotnem pasu trčil v nasproti vozeči tovornjak, ki ga ge pravilno po svojem pasu vozil R.M. V nesreči hudo poškodovanega K.J. so iz vozila izrezali gasilci, nato pa so ga prepeljali v bolnišnico. Zagorje, 16.5. je neznana voznica rdečega renaulta megane v bližini avtobusne postaje na prehodu za pešce zbila 12-letno deklico, jo naložila v avtomobil in odpeljala domov. Ker so pri kasnejšem pregledu v zdravstvenem domu pri deklici ugotovili lažje poškodbe, pozivajo voznico, ki ni pustila svojih podatkov, naj se javi. Prav tako naprošajo vse očividce nesreče, da vse morebitne podatke o nesreči sporočijo na policijsko postajo Zagorje. Zagorje, 17.5. ob 17.45 uri so se trije fantje z neregistrirano zastavo 101 preganjali po Ruardiju. Za volanom je sedel mladoletni Ž.D. iz Trbovelj. Vožnja seje končala tako, da so se zvrnili v jarek. Le dobri dve uri za tem je D.J., ki je vozil iz Jesenovega proti Ržišam, iz neznanega vzroka zavil na levo, se prevrnil in obstal 250 metrov pod cesto v gozdu. Pri tem se je sopotnica lažje poškodovala. Zagorje, 22.5. ob 11. uri je voznik tovornjaka s priklopnikom za cement S.S. pri Mlinšah zaradi neprimerne hitrosti vozilo prevrnil na bok. Zaradi tega je bila cesta zaprta dve uri. AUFBIKS *Žeja je 12.5. mučila D.N., tako daje ob 20.45 prišel v kiosk Sena na zagorski a\ tobusni postaji in zahteval pijačo. Ker je ob tem še razgrajal, so ga umirili prijatelji s policijske postaje. *Huje seje godilo štiri dni kasneje M.B., kije okoli polnoči v močno "utrujenem" stanju štopal mimovozeče avtomobile. Usmilil se gaje neznani voznik, ki je imel s seboj še dva prijatelja. S skupnimi močmi so mu pokazali nož in mu vzeli 6000 tolarjev. Nato se je njegova vožnja končala. * 17.5., ob pol desetih je S.B. iz Hrastnika v prepiru potisnil svojo ženo po tleh, tako, da jo je lažje poškodoval.Manj ognjevit pogovor bosta nadaljevala pri sodniku za prekrške. *21.5„ malo pred peto popoldan je D.R prišel v hrastniški zdravstveni dom k svojemu zdravniku, izrazil nezadovoljstvo z zdravljenjem, ga ozmerjal in žalil ter zapustil zdravstveni dom. Dogodke bo obnovil pri sodniku za prekrške. *22.5. je viške odvečne energije sproščal v lokalu Saloon Č.M. in to na tak način, daje razgrajal, vpil in nadlegoval goste. Za nagrado je lahko zapustil lokal v spremstvu policistov. *23.5., poldrugo uro pred uro strahov je na policijo prišel Z.G. iz Hrastnika in povedal, da gaje na Kegljišču udaril B.K. Policisti so ugotovili, da sta brata B.K. in F.K. nadlegovala Z.G., vendar sta lokal zapustila pred prihodom policije. Kmalu soju našli v lokalu Point 21, kjer je F.K. spet kazal svojo moč in je S.Š. za lase in ušesa vlekel po lokalu. Najprej so se s kršiteljem pogovorili policisti, vabil pa ju bo tudi sodnik. *Naslednji večer po osmi uri so policisti pomirili očitno pijanega A.P, ki je prišel v lokal "Point 21" v Hrastniku zahteval pijačo, vpil ker je ni dobil in nadlegoval goste. Tudi njemu sledi modra kuverta... Hrastnik, 22.5. ob 15. uri M.F. vozil forda siero od riklovega mostu proti rudniku, na cesti l.maja je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v osebni avto jugo in naredil za 250.000 SIT škode. KRADEJO KOT SRAKE Vlomilci v avtomobile so bili na delu v noči na 17.5. v Trbovljah. Najprej so neznanci razbili šipo na vratih tovornjaka, parkiranega pri Sušniku in iz notranjosti odnesli CB postajo. Tudi na drugem tovornjaku so razbili šipo, a zmanjkalo ni ničesar. Še isto noč so verjetno isti storilci vlomili v osebni avto pri Cementarni in ukradli avtoradio. Ušel jim ni niti avtomobil parkiran na Sallauminesu, s katerega so odnesli kolesne pokrove. NOČNE PRIGODE IZ KISOVCA Občani Kisovca so imeli 25.5. od polnoči do četrte ure brezplačno zabavo. Nočni mir in počitek so namreč v triu kršili D.N., njegov sin D.N. in K.H. Patrulja jih je najprej opozorila, zato so začasno prenehali. Ob drugi uri je zaradi klicov občanov sledila ponovna intervencija. K.H. seje pomiril, D.N. starejši pa se ni dal motiti, zato so ga naložili v službeno vozilo. Ker to ni bilo všeč njegovemu sinu, je le-ta s pivskim vrčkom poškodoval nič krivo "marico" in povzročil za 50.000 SIT škode. Ob četrti uri so občani klicali še enkrat, saj je D.N. junior še vedno razgrajal, zato so ga policisti odpeljali s sabo. TOVORNJAKARSKA 25.5. ob 7.30 uri sta policista pri bencinski črpalki v Zagorju ustavila voznika tovornega avtomobila in odredila preizkus z alkotestom. Ker ga je odklonil, sta mu prepovedala nadaljno vožnjo. Čez uro seje odpeljal naprej in ko sta ga ponovno ustavila, sta ga hotela pridržati. Ta se s tem ni strinjal in seje aktivno uprl, zato sta uporabila strokovni prijem. Pri tem seje voznik onesvestil. Na kraj je takoj prišlo reševalno vozilo in ga odpeljalo v trboveljsko bolnišnico, kjer je ostal na opazovanju. Zaradi nepristranosti vso zadevo obravnava UKS Ljubljana. PADEL Z ODRA Na gradbišču ceste Trbovlje - Čeče je 12. maja padel z nezavarovanega gradbenega odra S.D. in se hudo telesno poškodoval. Zoper odgovorno osebo bodo ustrezno ukrepali, saj bi oder zaradi dela na višini moral biti zavarovan. OPOZORILO!!! V zadnjem času ugotavljajo, da prodajajo določene osebe brez dovoljenja gobice in vrečke za shranjevanje živil. Predstavljajo se za maturante, ki zbirajo denar za ples. Policija opozarja, da ne gre za dijake, temveč za osebe, ki se lažno predstavljajo in so pri prodaji izredno vsiljivi. Prodajajo v glavnem po obrobju mesta. po kmetijah,...Treba je povedati, da te artikle kupujejo v trgovini in jih nato prodajajo tudi do 10 krat dražje ljudem, ki ne poznajo cene. Zato previdnost ni odveč! *Po podatkih policijske postaje Hrastnik se je prometna varnost v letošnjem letu povečala v primerjavi z lanskim prvim štirimesečjem. *V aprilskem štetju privezovanj z varnostnim pasom, so ugotovili, da se v naselju privezuje 56% udeležencev, izven naselja pa 77% Ko je Lila 15.5. akcija prometne varnosti, so pri demonstracijah uporabljali tudi sireno in dovolili otrokom, da so jo preizkušali. Če so pri tem morda koga motili, se opravičujejo. Fortuna Nasipi 45 1420 Trbovlje Tei.: 0601/29-018, 21-682 Fax: 0601/29-018 VAROVANJE PREMOŽENJA izdelava projektov varovanja dobava in montaža opreme za tehnično varovanje priklop sistemov varovanja na naš nadzorni center v Trbovljah NOVOST! ZA ČAS DOPUSTA VAM V STANOVANJSKIH ALI POSLOVNIH PROSTORIH LAHKO VGRADIMO ZAČASNI ALARMNI SISTEM, PRIKLOPLJEN NA NADZORNI CENTER V TRBOVLJAH! rsi I l 1 11121 | j r j r-J 11 1 -—~ jf I Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolnili morate le priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo | le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objav- | ■ Ijamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko ■ * je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. STANOVANJA. PARCELE PRODAM visokopritlieno 2stanovanjsko hišo v centru Radeč, staro 30 let, z že obstoječo obrtno delavnico, gospodarskim poslopjem in 8.000 m2 zemljišča, cena 85.000 DEM, možna menjava za manjšo hišo ali pritlično stanovanje, tel.: 82-147 KUPIM HIŠO ali zazidljivo parcelo v Trbovljah, tel.: 27-104 po 16.00 uri. STARO HIŠO. Orehovica 1 1 Izlake, koristne površine 90 m2, parcela cca 1.000 m2, prodamo, tel.: 062/777-313, po 20.00 uri PRODAM parcelo v Trbovljah na Golovcu. 3.000 m2, tel.: 21-841 PRODAM parcelo na Kleku, ugodno, primerno za vikend, tel.: 28-087 3 SOBNO, novejše, lepo urejeno stanovanje, prodam, možna menjava za manjše z doplačilom, tel.: 26-242 2 Vi SOBNO stanovanje, komfortno, na Logu v Hrastniku, prodam, tel.: 41-218, zvečer 2 Vi SOBNO stanovanje, 58 m2, v Hrastniku, prodam, zelo lepa lokacija, tel.: 66-224 2 Vi SOBNO, novo stanovanje, CK, TEL, CTV. v Zagorju, ugodno prodam, tel.: 29-538 2 SOBNO stanovanje, 47,5 m2, prodam, tel.: 64-491 2 SOBNO stanovanje, 52 m2, prodam, tel.: 61-473 AVTOMOBILI. DELI PRODAM kombi C - 25 D z opravljenim generalnim servisom, tel.: 44-332 PRODAM dele za Golfa, tel.: 61 -003 PRODAM dele za Citroen AX, 1. '89, tel.: 66-065 PRODAM TAM T 170. 1. '82, cena 6.800 DEM, reg. od 4/'97, tel.: 21-841 PRODAM APN 6, razstavljen, tel.: 43-565 PRODAM aluminijasta platišča FONDMETAL z gumami FULDA 215/45/17 za OPEL (5 vijakov), tel.: 21-551; 27-758 zvečer PRODAM Y 55, rdeče barve, 1. '90, tel.: 73-641 PRODAM stroj za montažo gum CORGHI in centrirni stroj, tel.: 21-551; 27-758 zvečer PRIKOLICO ADRIA 4+1, TIP 390 DELUXE, 1. '81. na KRKU, prodam za3.100 DEM. tel.: 41-875 PRODAM ADRIA 4500 Q, zimsko-letno, štedilnik 2+2. hladilnik, lepo ohranjeno, tel.: 44-112, 41-674. 0609/644-929 PRODAM APN 6. razstavljen, tel.: 43-565 PRODAM frezo za kosilnico GORENJE MUTA. tel.: 76-243 PRODAM alu platišča 4 x 100, z gumami F1RESTONE 185/60/14. GOLF. RENAULT. TOVOTA, ugodna cena, tel.: 21-551; 27-758 zvečer PRODAM alu platišča 15 col, tel.: 73-615 RAZNO PRODAM dva zvočnika, ojačevalec in CD player Samsung, tel.: 77-184 PRODAM knjigo - računalniški priročnik za program COREL DRAW, cena 3.000,00 SIT, tel.: 64- 166, dopoldan PRODAM šotor "PUCH" za 5 oseb - 2 spalnici, predprostor z baldahinom, tek: 42-251 UGODNO prodam, trosed, raztegljiv v posteljo, tel. 44-038, dopoldan ODDAM biljard. fliper, nogomet, pikado,... v najem, tel.: 63-315 PRODAM stoječo risalno desko ROBOTRON RE1SS, tel.: 44-332 PRODAM sedežno garnituro - 2 x kot, 2 x dvosed, 1 x trosed, tel.: 24-965 PRODAM lep trosed, raztegljiv v francosko posteljo, tel.: 21-561 PRODAM stiskalnico in mlin za sadje, tel.: 27-561 PRODAM računalnik C 128+64 s kasetarjem, 5 kaset in TV, tel.: 43-565 PRODAM žensko kolo MOUN-TA1N BIKE - malo rabljen, cena po dogovoru, tel.: 44-029 PRODAM karto za premog, 3,6 t, tel.: 21-029 PRODAM suha drva, tel.: 61- 003 PRODAM mešana suha drva. možna dostava, tel.: 0609/647-239 PRODAM kombiniran voziček, otroški jogi in kotalke s čevlji št. 35 in 36, Renata Kastelic, Rudarska 2 a, Trbovlje PRODAM otroški avtosedež, Jože Škrinjar, Ulica talcev 34, Zagorje ŽIVALI PRODAM teličko sivko, staro 1 mesec in mlado kravo za zakol, tel.: 78-135 PRODAM nemške ovčarje, tel.: 73-641 PRODAM 4 goske, tel.: 27-561 PRODAM kravo simentalko (po drugem teletu 8 mes. brejo), tel.: 25-443 INŠTRUKCIJE INŠTRUIRAM AN in MA za OŠ, tel.: 25-671 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri, tel.: 64-285 INŠTRUKCIJE iz matematike in predmetov elektrotehnike, tel.: 27-657 ŽELITE boljšo oceno - poiščite pomoč - inštruiram MA in Fl, po želji tudi kakšen drus predmet, tel.: 29-390 STORITVE STAVBNO KLEPARSKA dela, polaganje izolacij, montaža žlebov, strešne obrobe, snegobranov, hitro in kvalitetno, tel.: 27-885 POPRAVILO vseh vrst električnih aparatov, tel: 64-285 ČE VAM zamrzovalna skrinja pušča vodo, zamenjamo izolacijo -3 leta garancije, tel.: 064/332-053, 0609/624-731 IMATE poln disk, bi radi naredili rezervno kopijo podatkov na CD-ROM, tel.: 29-390 VEDEŽEVANJE iz kart RUN in Jl-VINGA, srečne številke, razlaga sanj, tel.: 090/ 41-68, non-stop, strošek 156 SIT/minuto SMREKOV opaž, m2 z 1 dostavo 690 SIT, suh, prva klasa, tel.: 063/451-082 [ SMREKOV opaž L kvalitete. "1 cena 630,00 SIT m2, ladijski pod in brune po 1.100,00 SIT m2, na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, j tel.: 063/762-986 J DEL0-IŠČE IŠČEM pripravništvo, končala sem srednjo tekstilno šolo, tel.: 43- 565 DELO - NUDI ŠTUDENTKA dobi delo v bistroju, dobro plačilo, tel.: 061/881-364 IŠČEMO več prodajalcev za delo na terenu, tel.: 27-386 HONORARNO DELO. tel.: 64-166 DELO. pisne ponudbe pod šifro "JUNIJ'' ZASLUŽEK do 20.000,00 j SIT na teden, za brezplačne informacije pošljite naslovljeno kuverto pod šifro _______"UDOBNOST" ZAPOSLIMO REDNO ali pogodbeno trgovskega potnika j na področju ZASAVJA za | prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov: Vafra Commerce d.o.o., Griže 125, 3302 GRIŽE, tel.: _________063/715-735_______ DELNICE. CERTIFIKATI SVOJ certifikat lahko še vedno vložite! Tel.: 062/836-904 od 8.00 - 20.00 ure, 062/631-164 od 16.00 - 20.00 ure, pridemo tudi na dom ODKUP DELNIC Mercata, Dadas, Maxima, delnic serije B in G, certifikatov in ostankov, za gotovino, pridemo tudi na dom, tel.: 25-830 CERTFIKATI! Čas za vložitev se izteka, ne zamudite! Tel.: 062/ 836-904, od 8.00-17.00 ure ODKUP delnic raznih podjetij in skladov, tel.: 43-714 ****** OBRTNIKI IN PODJETJA ****** ŠTUDENTSKI SERVIS ZAGORJE Kidričeva 3, pri Lekarni POSREDOVANJE DELA DIJAKOM IN [ TUDENTOM tel.: 0601/68-090 Delo lahko ponudite osebno ali po tel.: 68-090 (vsak dan od 9.00 do 16.00, sreda do 17.00 ure) Hitra napotitev dijakov in študentov na delo (velika baza iskalcev dela) Zelo enostavno zaposlovanje (dovolj je napotnica, ki jo prinese dijak ali študent) Najcenejša delovna sila (na njihovo delo ni dajatev) OBIŠČITE NAS ALI POKLIČITE tel.: 0601/68-090 Že jutri lahko delajo v vašem podjetju/organizaciji mladi perspektivni študentje in dijaki - HITRO, STROKOVNO, POCENI Prepričani smo, da boste z veseljem sodelovali z nami! ŠPORTNO DRUŠTVO MLINŠE ORGANIZIRA 4. MEMORIALNI TURNIR DEJANA GRDENA V MALEM NOGOMETU Turnir bo od 13. -15. junija na Mlinšah. Prijavnina znaša 5.000,00 SIT in jo je potrebno vplačati naŽR 52700-620-112-05-1338110-900770. Potrdilo o vplačilu in prijavnico pošljite do 10. junija na naslov: ŠD Nliinše, Nilinše 12,1411 Izlake. Denarne nagrade za prva 4 mesta: 1. 70.000,00 SIT 2. 40.000,00 SIT 3. 20.000,00 SIT, 4. 10.000,00 SIT, praktične nagrade do osmega mesta, nagrade za naj igralca in naj vratarja. Informacije Jani KRALJ tel.: 0601/75-136, popoldan ZAHVALA ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice TINKE BREGAR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in izrekli sožalje. Posebna zahvala sorodnikom, prijateljem, Avto moto društvu Zagorje in sosedom - posebno gospe Stani Leskovšek za pomoč, kot tudi gospodu dr. Francu Grošelj za lajšanje bolečin ob njeni bolezni. Prav lepa hvala pevcem Loškega glasa za zapete žalostinke, Srečku Sušnik za odigrano Tišino in govornici Eli Bračun za poslovilne besede. ob izgubi dragega moža, očeta in dedka LUDVIKA KRPIČA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem za izražena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala govorniku za lepe besede slovesa. Iskrena hvala zdravstvenim delavcem bolnišnice na Golniku in Zdravstvenega doma Hrastnik za lajšanje bolezni. Hvala gospodu župniku iz Hrastnika za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu še enkrat hvala. žalujoča sinova Janez in Polde z družinama Žena Ana, sinova Milan in Franci ter hčerka Majda z družinami. % I y Jr~ <7 p- Sponzor: VIDEO ZALOKAR, TRBOVLJE 1 1 BRITANSKI POLITIK, DOBITNIK NOBELOVE NAGRADE ZAMIR (JOHN B0YD) IT.TRZAŠKI PESNIK (UMNERIO) POSVEČENEC, IZBRANEC PROŠNJA ZA POMOČ, NAGOVOR NAJDAEŠA REKA NA SVETU % AMERIŠKI KNJIŽEVNIK (EDDGAR ALEAN) SIBIRSKI VELETOK DEL BOJNE OPREME VITEZOV PRAZNO, DOLGO GOVORIČENJE LETOVIŠČE OB ČRNEM MORJU FRANCOSKI ZGODOVINAR (ERNEST) 0RG.SESTA-VI NA KOSTI POŠTNI DELAVEC PIRNATA ŽIVAL KLEMENT JUG ► ► DRŽAVA V AZUI DRŽAVA V AFRIKI % KRILO PABEO IGLESIAS ETIOPSKI GOSPOD DESNI PRITOK VOLGE LUIS ADAMIČ RAZVOJNA STOPNJA SLOVENSKI PESNIK (JANEZ) POSLOPJA ISLAND. PIS. BENEDIKTSSON ČEŠKO ŽENSKO IME GLASBENI INTERVAL VARUH OKOUA 24 UR GLAVNO MESTO KENIJE TEKMIC RAKASTO TKIVO BOBNAR PRI BEATLIH, STARR MOZOUAVOST REKAV NEMČIJI JUŽNO- AMERIŠKA KUKAVICA AMERIŠKA PISATEU1CA JONG MESTO V BELGIJI UČITELJ NA VISOKI SOLI AMERCIJ FRANCPSKI MARŠAL (MICHEL) MARIBORSKI TABLOID DIRKAČ LAUDA DOLOČEN DEL CELOTE OPICA IZ DRUŽ. PAVIJANOV RAZČLEMBA lil i 3H SLOVENSKI PESNIK MIRAN IT.SLIKAR (GUIDO) VSADITEV ER.SLIKAR (ANDRE) AVTOR: KARU DREMEl VRSTA PRIKUHE NATRU IZTREBKI MORSKIH PTIC jlAl STAREJŠI ČLAN SKUPINE DIPLOMATSKEGA ZBORA VELIKA VODNA PTICA SKRIVNOST GRŠKA KOLONIJA NA POLOTOKU HALKIDIKI ANTON FUNTEK OZEK KOS BLAGA ELZA BUDAU PIJAČA IZ KROPA, RUMA IN KROMPIRJA FINSKI ARHITEKT SAARINEN POSEST SLOVENSKA PEVKA SEPE NORIŠKI SMUČAR SKAARDAL NAJSVETLEJŠA ZV. V ORIONU TEKPČINA V ŽILAH ANTON BAJEC RIHARD JAKOPIČ DIAREJA MATI GRŠKIH BOGOV RUTENIJ TANJA RIBIC MESjOV GRČIJI (PREKOP) PORTUGALSKO OTOČJE V ATLANTIKU ŠPANSKI PISATEU IN FILOZOF (EUGENIO) OKRASNI KAMEN, PROZOREN ORTOKEAZ NEMŠKA FILMSKA IGRALKA DOR VZHODNI GERMAN, PRIPADNIK GOTOV NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 11. 6. 1997 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "Nagradna križanka". Fotokopij ne upoštevamo. Nagrade, ki vas čakajo: 1. : praktična nagrada v vrednosti 4.500 SIT 2. : praktična nagrada v vrednosti 3.000 SIT 3. : praktična nagrada v vrednosti 2.500 SIT Izžrebanci nagradne križanke 9/ '97 (nagrade nrisneva SK- COMMERCE. C. 9. avgusta 105. Zagorici: 1. : bon v vrednosti 4.500,00 SIT Vikica Oplotnik, Čeče 87, Hrastnik 2. : bon v vrednosti 3.000,00 SIT Zdenka Brodar, Kidričeva 2 c, Zagorje 3. : bon v vrednosti 2.500,00 SIT Andrej Zakrajšek. Kidričeva 4, Zagorje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje do 12. 6. 1997 od 9.00 do 13.00 ure. Če se ponje ne morete oglasiti osebno, pokličite po telefonu in vam jih bomo dostavili. Rešitev nagradne križanke 9/'97: LEAR, OMO, DRS, PESNIŠKA ZBIRKA NEKAI MOJEGA, IH, OSA.VON, LAK, SERLM VU, RANINA, TRAKT, OER. AZIL, ACS, ALCAN1Z, ATE, TATLIN, ARKA, AC, EVNUH, AVOGA-DRO, RUINA, LEZA, AMBRA, ČČ, NAPREJ, RAROG, REAL, REALKA, RAMA, ETNARH, NJASA, ZAK, NIKI LAUDA, ANTENA, OČAK, RMAN, MAČKON. > Če sta sevam pokvarila kamera ali videorekorder, ju dajte v prave roke. Samo pri nas boste na popravilo dobili šest mesecev garancije. NOVO! Prodaja avdio-video tehnike ter TV sprejemnikov WEBjD Delovni čas: ZALOKAR pon./pet.: od 9. do 12. Trbovlje, Šuštarjeva 3 tel.: 0601/30 600 in od 16. do 19. ure. m Mtau mm mm im m m m gagam ai mm,. IF V lju-bežni razčistite n ej as ne odnose iz p r e t e -klosti. Na delovnem mestu vas čaka veliko dela, a tudi napredovanje. Polni boste novih načrtov. Št.: 3. Izogibajte se ljubezenskih dram in se raje posvetite sebi, prijateljem in hobijem. Nihče ni toliko vreden, da zanj trpite. Pazite tudi na zdravje. Št.: 16. Predvsem pazite na svoje živce. Trajno boste napeti, saj vas bodo mučili problemi na delovnem mestu in v družini. Tudi v ljubezni ne bo vse tako, kot bi si želeli. Št.: 12. Če niste preveč psihično trdni se raje izognite dramatičnim ljubezenskim odnosom. Zakaj je sladko le prepovedano sadje? Ko odgovorite na to, boste problem skoraj rešili. Št.: 1. Sprejmite nove poslovne obveznosti in dopust raje še za nekaj časa odložite. Dobro bi bilo, če bi sedanjosti in 22.5.-21.6. poskušali živeti v 24.8.-23.9. ne v preteklosti. Št.: 23. Ne krivite sebe, niti sodelavcev za poslovne probleme, ki jih ne morete rešiti. Počakajte in obvladajte svojo autodestruktivnost. V ljubezni bodite manj strogi. Št.: 24. Od 14. do 27. maja so v trboveljski bolnišnici rodile: 14.5.: MAJA MARTINČIČ, Trbovlje, sin TOMAŽ; 15. 5.: SIMONA BAN, Radeče, sin DENIS; BOŽENA KNEZ, Radeče, hči TANJA; 16. 5.: URŠKA BAJDA, Zagorje, sin JANIK; 18. 5.: BOJANA VEDENIK, Zagorje, hči TAMARA; 19. 5.: JUSTINA MILAR, Trbovlje, hči TJAŠA; 20. 5.: JANA PAJK, Trbovlje, hči 1 \RA: 21. 5.: SIMONA MATKO. Moravče, sin MARKO; BOŽENA HOSTNIK, Celje, sin JAN; 22. 5.: NATAŠA DUH. Zagorje, hči DAŠA; 23. 5.: MARJETA PUSTOVN1K, Žalec, hči LEJLA 24. 5.: MILIVOJKA GOJIČ, Trbovlje, sin MATEJ; ANDREJA OSTROŽNIK, Zagorje, hči LEA; MATEJA BOČKO, Hrastnik, sin BLAŽ; 25. 5.: DANIELA KLENOVŠEK, Rimske Toplice, sin ADAM; JASNA DRNOVŠEK, Trbovlje, sin JAN; 26. 5.: HELENA OČKO, Sevnica, sin DAVID; BARBKA MEDIJA, Kisovec, sin ŽIGA; 27. 5.: MATEJA KALIŠNIK, Zidani Most, hči NUŠA Opravičilo V 10. številki Zasavca je pri objavi rojstev pomotoma izpadlo ime MIRJANE RATAJC iz Trbovelj, ki je rodila hčerko Saro. Zato seji opravičujemo in ji iskreno čestitamo. Uredništvo LITIJA ZAGORJE TRBOVLJE HRASTNIK RADEČE PRVOMAJSKA NAGRADNA KRIŽANKA Izžrebanci prvomajske nagradne križanke (nagrade prispeva LJUBLJANSKA BANKA Banka Zasavje d.d.. TVbovlieh L: nagrada 15.000,00 SIT Jaki Grošelj, Polje 10 b, Zagorje 2. : nagrada 10.000,00 SIT Minka Tekavčič, Farčnikova73, Zagorje 3. : nagrada 5.000,00 SIT Andrej Taškar, Polje 8, Zagorje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje do 12. 6. 1997 od 9.00 do 13.00 ure. Če se ponje ne morete oglasiti osebno, pokličite po telefonu in vam jih bomo dostavili. Rešitev prvomajske nagradne križanke: PRAZNIK DELA, OM, STAVA, DEŽ, PETER, VIGVAM, KLASIKA, FALOT, IDO, ANAPA, KNESET, IBADAN, EREDE, RI, ODKLON, DIALIZA, ORSINI, KNA, NS, EPIK AEDA, MAORI, DD, PATNA, KRI, SVITEK, MRK, SAL, INKA, GNILOBA, RAABE. AKANT, RACA, RUUD, NILOTI, MISKOLC, TROSEK, GERA, PP, CUKOR, NAIROBI, SRK, IRA, ARLES, MOARE, DO, RV, LA, OB, ALEC, DADAIST, ARTO, NAM, TAMASI, DIVJI KOSTANJ, SKA, KAOS, AJATOLA, ETE, ITA, OS, OKLJUKA, PRTLJAGA, ATAL, ROSTRA, OKO, ATA, OO, ARJA VAS, MAMUT, TILEN, PESTRNA, ADAMS, GOUNOD, MAUTRA, UNIJE, ILOVA, SINATRA, OT, DVA, TROTAR, RANAR, SONATA, STREET. mm 24.9.-23.10. 24.10.-22.11. 23.11.-22.12. Posvetite se sebi in svojemu duhovnemu razvoju. Resno tudi razmislite o svojem ljubezenskem življenju in odnosu s partnerejem. Potovanje bi vam prišlo prav. Št.: 9. Najprej rešite lju- bezenske probleme. Na poslovnem področju se pazite prepirov in napetosti. Bodite čim bolj premišljeni in suvereni. Št.: 14. Soočite se z nekaterimi starimi poslovnimi in emocionalnimi problemi in se ne zapletajte v nove težave. Pazite na zdravje in hranite svojo energijo. Št.: 8. Čakajo vas vzburljivi dnevi z mnogo ljubezenskih doživetij . Vendar ne dopustite, da vas ljubezenski opoj odvrne od poslovnih obveznosti. Št.: 43. To je čas ljubezni in zadovoljstva. Pozabite na preteklost in na skrbi, ki so vas mučile in se raje oprimite prihodnosti. Velike možnosti imate, da bo ta lepša. Št.: 21. Čakaj o vas napetosti in krize, zato bi bilo dobro, da se izogibate sporv z okolico in z osebami, ki jih imate radi. Svojo energijo raje usmerite v lastno ravnovesje. Št.: 6. 23.12.-20.1. 21.1.-19.2. 20.2.-21.3. KINO HRASTNIK 29. 5. -1.6. MATILDA (kom,), čet. ob 20.00, pet. m ned. 18.00; 30. 5. in 31. 5.: ŽIVLJENJE S PICASOM (drama), pet. ob 20.00, sob. ob 18.00 in 20.00; 2. 6. in 3. 6.: NI KINO PREDSTAVE; 4. 6. - 8. 6.: IMPERIJ VRAČA UDAREC, vsak dan ob 18.00; 5. 6. - 7.6.: PRIKAZEN IN SENCA, vsak dan ob 20.00; 6. 6. - 8. 6.; SLAČI PUNCE, vsak dan ob 20.00; 9. 6. in 10. 6.: NI KINO PREDSTAVE; 11. 6.: ROMEO IN JULIJA; sre. ob 20.00 KINO DOL PRI HRASTNIKU 31. 5.: MATILDA, sob. ob 19.00; 7. 6.: IMPERIJ VRAČA UDAREC, sob. ob 19.00; KINO TRBOVLJE 29. 5.: PREDSTAVITVENI DAN NOVEGA ZVOKA V KINODVORANI V DOLBV DIGITAL TEHNIKI: LEVJI KRALJ (ris.), čet. od 9.00 - 11.30 in od 16.00 - 17.30; 29. 5. - 1. 6.: DANIEIEV VRH (film katastrofe); čet., pet. in ned. ob 18.00; 30.5. - 2. 6.: SEME ZLA (drama), pet., in ned. ob 20.00, pon. ob 18.00 in 20.00; 3. 6. - 5. 6.: VOJNA ZVEZD 3, tor. in sre. ob 18.00 in 20.00, čet. ob 18.00; 6. 6. - 9. 6.: ZA VSAKO CENO (thrilier), pet. in pon. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00 in 20.00; 10. 6. in 11. 6.: ROMEO IN JULIJA (drama), tor. in sre. ob 18.00 in 20.00, KINO ZAGORJE 29. 5. - 2. 6.: DANTEJEV VRH, čet. ob 19.00, pet. oh 18.00 in 20.00, ned. in pon. ob 18.00; 31. 5. - 2.6.: ZA VSAKO CENO, sob. in ned. ob 20.00, pon. ob 19.00; 30. 5. - 3. 6.: EKPRESS, EX-PRESS, pet., sob.,: ned. in pon. ob 20.00, tor. ob 18.00; 3. 6.: LJUDSTVO PROTI LARVU FLVNTU, FILMSKO GLEDALIŠČE, tor. ob 21.00; 4. 6. - 8. 6. : SAMOTNA ZVEZDA, sre. in čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 18.(K); 6. 6. - 10. 6.: ANGLEŠKI PACIENT, pet., pon. in tor. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.00; 11. 6.: VOJNA ZVEZD 3, sre. ob 19.00; KINO IZLAKE L 6.: DANTEJEV VRH, ned ob 20.15; 8. 6.: SAMOTNA ZVEZDA, ned. ob 20.15 Progam ETV ZASAVJE Četrtek, 29.5.1997 9.30 Videostrani, 17.00 Izbor viže tedna (p), 17.45 Ne zamudite, 17.50 Prosta sreda (p), 18.30 Mini pet 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik, 19.30 VS, 20.00 Tu smo, vaši smo (vodi Marko Planinc), 20.40 Ne zamudite, 20.50 Hot spot (vodi Jure Nagode), 21.25 Spot tedna, 21.30 Zasavje danes (p), 21.40 EPP, 21.45 ETV mozaik (p), 22.00 Ne zamudite Petek, 30.5.1997 9.30 Videostrani, 17.30 Tu smo, vaši smo (p), 18.10 Ne zamudite. 18.15 Videobum 40 (p), 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik - oddaja o okolju, 19.30 Video strani, 20.00 Film tedna 21.30 Ne zamudite, 21.25 Spot tedna, 21.30 Zasavje danes (p), 21.40 EPP, 21.45 ETV Mozaik (p), 22.00 Pozor snemamo. 22.15 Ne zamudite Sobota, 31.5.1997 9.30 Videostrani, 15.00 Zasavje ta teden (pregled dogodkov v Zasavju v celem tednu), 15.55 EPP. 16.00 Viža tedna, 16.05 Pozor, snemamo (p), 16.20 Spot tedna, 16.25 Ne zamudite, 16.30 Karmen in njeni gostje (p), 18.00 Film tedna (p), 19.30 Ne zamudite Nedelja, 1.6.1997 9.00 Mini pet (p), 9.25 Viža tedna, 9.30 ETV Mozaik (tedenski izbor) (p), 10.45 Pozor, snemamo (p), 11.00 Ne zamudite, 11.10 EPP, 11.15 Tu smo, vaši smo (p), 11.55 Spot tedna, 12.00 Videobum 40 (p), 12.50 Rezervirano 13.40 Prosta sreda 14.15 Oddaja LTV Slovenija, 14.45 Ne zamudite Ponedeljek, 2.6.1997 9.30 Videostrani. 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik, 19.30 Videostrani, 20.00 3-2-1 start (vodi Sašo Fabjan), 20.30 Ne zamudite, 20.40 Rezervirano. 21.25 Spot tedna, 21.30 Zasavje danes (p) 21.40 EPP, 21.45 ETV mozaik (p), 22.00 Ne zamudite Torek, 3.6.1997 9.30 Videostrani. 17.30 3-2-1 start (p), 18.00 Ne zamudite, 18.10 Rezervirano (p), 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik, 19.30 Videostrani, 20.00 Karmen in njeni gostje (vodi Karmen Cestnik), 21.25 Spot tedna, 21.30 Zasavje danes (p), 21.40 EPP, 21.45 ETV mozaik (p), 22.00 Oddaja LTV Slovenija, 22.30 Ne zamudite Sreda, 4.6.1997 9.30 Videostrani, 17.30 Karmen in njeni gostje (p), 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik, 19.30 Videostrani, 20.00 Izbor viže tedna (vodi Romana Ranzinger), 20.35 Ne zamudite. 20.40 Prosta sreda, 21.25 Spot tedna, 21.30 Zasavje danes (p), 21.40 EPP, 21.45 ETV mozaik (p), 22.00 Videobum 4022.50 Ne zamudite Četrtek, 5.6.1997 9.30 Videostrani, 17.00 Izbor viže tedna (p), 17.45 Ne zamudite, 17.50 Prosta sreda (p), 18.30 Mini pet 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik, 19.30 VS, 20.00 Tu smo, vaši smo (vodi Marko Planinc), 20.40 Ne zamudite, 20.50 Hot spot (vodi Jure Nagode), 21.25 Spot tedna, 21.30 Zasavje danes (p), 21.40 EPP, 21.45 ETV mozaik (p), 22.00 Ne zamudite Petek, 6.6.1997 9.30 Videostrani, 17.30Tu smo, vaši smo (p), 18.10 Ne zamudite, 18.20 Hot spot (p), 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP. 19.15 ETV mozaik - Naše ogledalo, 19.30 Video strani. 20.00 Film tedna, 21.30 Ne zamudite, 21.25 Spot tedna, 21.30 Zasavje danes (p), 21.40 EPP, 21.45 ETV Mozaik (p). 22.00 Pozor snemamo, 22.00 Ne zamudite Sobota, 7.6.1997 9.30 Videostrani, 15.00 Zasavje ta teden (pregled dogodkov v Zasavju v celem tednu), 15.55 EPP, 16.00 Viža tedna, 16.05 Pozor, snemamo (p), 16.20 Spot tedna, 16.25 Ne zamudite, 16.30 Karmen in njeni gostje. 18.00 Film tedna, 19.00 Ne zamudite Nedelja, 8.6.1997 9.00 Mini pet (p), 9.25 Viža tedna, 9.30 ETV Mozaik (tedenski izbor) (p), 10.45 Pozor, snemamo (p), 11.00 Ne zamudite, 11.10 EPP, 11.15 Tu smo, vaši smo (p), 11.55 Spot tedna, 12.00 Videobum 40 (p), 12.50 Rezervirano 13.40 Produkcija lokalnih TV 14.15 Oddaja LTV Slovenija, 14.45 Ne zamudite Ponedeljek, 9.6.1997 9.30 Videostrani, 17.55 ŠKL, 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik, 19.30 Videostrani. 20.00 3-2-1 start (vodi Sašo Fabjan), 20.30 Ne zamudite. 20.40 Rezervirano, 21.25 Zasavje danes (p) 21.40 EPP. 21.45 ETV mozaik (p). 22.00 Ne zamudite Torek, 10.6.1997 9.30 Videostrani, 17.30 3-2-1 start (p), 18.00 Ne zamudite. 18.10 Rezervirano (p), 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik, 19.30 Videostrani, 20.00 Karmen in njeni gostje (vodi Karmen Cestnik), 21.25 Spot tedna, 21.30 Zasavje danes (p), 21.45 ETV mozaik (p), 22.00 Oddaja LTV Slovenije, 22.30 Ne zamudite Sreda, 11.6.1997 9.30 Videostrani, 17.30 Karmen in njeni gostje (p), 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP. 19.15 ETV mozaik, 19.30 Videostrani. 20.00 Izbor viže tedna (vodi Romana Benko), 20.35 Ne zamudite, 20.40 Prosta sreda, 21.25 Spot tedna. 21.30 Zasavje danes (p). 21.40 EPP, 21.45 ETV mozaik (p), 22.00 Videobum 40, 22.50 Ne zamudite RADIO Trbovlje Četrtek, 29. 5. in 5.6.1997 6.00 -10.00 Jutranji program 10.00 - 14.00 Program Maj. 14.15 Poročila. 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL Komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP. 17.00 Ob Savi navzdol, ob Savi navzgor, 18.45 Poročila, 19.00 - 24.00 Živa noč 24.00 - 6.00 Nočni program Petek, 30.5. in 6.6.1997 6.00 -10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj. 14.15 Poročila. 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Glasbene novosti, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik. 17.00 Mladinski val, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program Sobota, 31.5. in 7. 6.1997 8.00 Dobro jutro, 9.00 Popevka tedna, 10.00 Gost na radiu, 10.45 EPP, 11.00 Teden bil je živ, 1.00 Kuhajmo z dušo, 1.45 Obvestila in EPP, 13.00 Poročila, 14.00 Čestitke, 15.15 RGL Komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik. 16.45 Obvestila in EPP. 17.00 Sobotno dopoldne. 19.00 Nočni program, Nedelja, 1.6. in 8.6.1997 8.00 - 9.00 Dobro jutro, 9.00 Cicivrtiljak, 10.45 Obvestila in EPP, 11.00 Teden je za nami, 11.15 Viža tedna, 12.00 Večno zelene melodije, 1.30 EPP. 1.45 Obvestila, 13.00 Čestitke poslušalcev, Nedeljsko popoldne, 19.00 Nočni program Ponedeljek, 2. 6. in 9. 6.1997 6.00- 10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila. EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Želeli ste jih slišati. 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik. 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Radio na obisku, 18.00 oddaja o kulturi. 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program Torek, 3.6. in 10.6.1997 6.00 -10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EoPP. 15.15 RGL komentira in obvešča 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Šport, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program Sreda, 4.6. in 11.6.1997 6.00 -10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik. 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Upokojenci med nami, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program GLASBENE PRIREDITVE OB KRAJEVNEM PRAZNIKU OBČINE KRŠKO Glasbene prireditve pod skupnim imenom "KRŠKA NOČ" bodo letos tretjič. Za razliko od prejšnjih dveh let pa se bo pod tem imenom zvrstilo več prireditev in sicer v času od 31. maja do 15. junija 1997. Zabavno-glasbene prireditve v okviru praznovanja Občine Krško se bodo pričele z rockovskim koncertom mladih in obetavnih skupin slovenske alternativne scene. To se bo zgodilo 6. junija 1997 ob 18.00 uri na stadionu Matije Gubca. Nastopile bodo naslednje skupine: SREČNA MLADINA, DIREKTNA AKCIJA, RACIJA, NOT THE SAME, FREGATURA, SPIRI-TUAL PVROTEHN1CS, gost večera pa bodo MAJKE iz Vinkovcev. Že dan kasneje pa bo program čisto diametralno nasproten in poimenovan "NARODNO VESELJE" z najbolj priljubljenim harmonikarjem nove generacije harmonikarjev in nosilcem zlate harmonike Tonijem Sotoškem, ki se bo predstavil s svojimi učenci ter folklorno skupino iz Senovega. Povezovalec programa in humorist bo Jože Galič. 8. junija bodo veliki oder zasedle Dance zasedbe iz vse Slovenije: 5 4 LOVE, MAG1C BEAT, FREE STVLE, RAMONA, WHY 7 ter gost večera GIMME 5. Povezovalca programa bosta D J - Extreme team. Zaključni večer glasbenih prireditev se bo zgodil 13. junija, prav tako na stadionu Matije Gubca. Nastopile bodo predvsem domače zasedbe: EX-TREME ZVERINA BAND, SEX SUPERVAJA, BOEDER, BIG BAND KRŠKO, DEMOLITON GROUP ter gostje iz zasavskih revirjev ORLEKI. 14. junij bo posvečen otroškemu rajanju na ploščadi Kulturnega doma v Krškem s pričetkom ob 9. uri. Nastopili bodo skupina HOP CEFIZELJ, klovna JOLI in MOLI ter učenci OŠ občine Krško. Vljudno vabljeni! 8. junija ste vabljeni v Polšnik V Polšniku smo ustanovili športno društvo, ki deluje s polno paro. Delujejo tri sekcije in ena izmed njih Je sekcija za organizacijo pohoda "Od cerkvice do cerkvice". Trideset mladih Polšničanov po svojih najboljših zmožnostih pomaga pri organizaciji. TRGOVINA AJKA Trbovlje, KOLESARSKI CENTER CICLOMEGA Hrastnik, CVETLIČARNA CIKLAMA Litija, SADJE ZELENJAVA MISIMI NURI Trbovlje, KOLESARSKI SERVIS Franc Vidic Litija, OMAHEN TRANSPORT Litija, TISKARNA ACO JOVANOVIČ Litija, MAX1 ŠPORT ČERIN Ljubljana BTC, TOP STIL Igor Jarc Ljubljana, PICERIJA KARAVANKE Kranjska Gora, ŠPORT LUSARI Italija, ŠPORT BALDAN Italija, CUK ELIA Italija, CADAJACO RUOTE Italija, CAPONI Italija, MOTORB1KE Sistiana Italija, RUDI KOLESA BATAGL1N Italija. ŠD Čolnišče organizira 4. tradicionalni turnir v Malem nogometu, ki bo v soboto in nedeljo, 7. in 8. junija v Čolniščah. Prijavnina znaša 5.000 SIT in jo lahko vplačate na ŽR ŠD Čolnišče ali pa osebno Francu Grabnar (tel.: 64-356) ali Alojzu Vozelj (63-362) do žrebanja, ki bo v sredo, 4. junija ob 20. uri v gostilni Vrtačnik. Nagradni sklad znaša 90.000 SIT. "Tvoji otroci ne pripadajo tebi, niso tvoja lastnina. Oni imajo svoje misli. Ne pripadajo tvojemu domu. Oni imajo svoj sanjski svet. Ne poizkušaj jih narediti takšne kot si ti, ker življenje teče naprej, ne nazaj!" (Kahil Gibran) MALI SOLARJI VRTCA ZAGORJE VABIJO NA IGRE BREZ MEJA V ČETRTEK, 29.5.1997 OB 17. URI NA NOGOMETNEM IGRIŠČU VITASAN d.o.o. IZLAKE Zdravstveno podjetje, Podlipovica 43, 1411 Izlake, Tel./fax: 0601 74 004 Vsem tistim, ki ste lansko leto na žalost manjkali, naj omenimo, da pot vodi iz Polšnika na Ostrež, na Selo (Stranski vrh) in Glinjek ter se zaključi v Polšniku. Ustavljamo se na postojankah, kjer se podkrepimo. Pot ni zahtevna in je zato primerna za vsakogar. Pohod traja okrog 5 ur. Z nami bodo pevci MoPZ Polšnik, ki nam bodo na postojankah kakšno zapeli. Letos pa bo, kot je obljubil, prišel tudi Ivan Hudnik ter mladinski pevski zbor iz Ljubljane. Na Glinjeku bo maša v naravi, nato pa se boste ob koncu v Polšniku lahko do sitega najedli in napili. Zabaval Vas bo domači ansambel Zimzelen. Pripravili pa bomo tudi nekaj zanimivih iger, tako da Vam ne bo dolgčas. Lani je bilo super, kar Vam lahko potrdi kdorkoli izmed 130 pohodnikov, saj velja: dober glas seže v deveto Vas. Torej, VABIMO VSE, KI IMATE RADI NARAVO IN DOBRO DRUŽBO 8. JUNIJA 1997 V POLŠNIK NA POHOD "OD CERKVICE DO CERKVICE". Zbor pohodnikov bo ob 8. uri pri župnišču. V primeru zelo slabega vremena bomo pohod prestavili za en teden, o čemer Vas bomo seveda obvestili. OPOZORILO: JEZO PUSTITE DOMA. S SABO OBVEZNO PRINESITE DOBRO VOLJO. Pričakujemo Vas - ne bo Vam žal. ŠD Polšnik RAZPIS 14. septembra 1997 bo TEK NA ROLKAH NA GE0SS, 26. oktobra pa bo GORSKI TEK NA GE0SS Sponzorji KOLESARSKEGA VZPONA NA GEOSS 25. maja 1997 so bili: Organizator, TVD Partizan se zahvaljuje vsem sponzorjem MINIMARKET KAVA BAR DORNIK Spodnji Log, FOTOFORMAT Litija, ZASAVC Zagorje, GRADBENIŠTVO Franci Gorišek Šmarno pri Litiji, OPEL MAHOVIC Spodnji Log, SERVIS VODNIH ČRPALK Samo Tomc Litija, ZLATARNA LEA Litija, RADIO Trbovlje, MANE BAR Zgornji Hotič, GOSTILNA MENCIN Spodnja Slivna MALGAJ Trbovlje, MESARIJA IN PREKAJEVALNICA litij, AVTOHIŠA SUZUKI PEUGEOT Kisovec, ERMAC Šmartno pri Litiji, MARINO Izlake, RENT A CAR JUVAN Zagorje, PICERIJA ČEBELICA Izlake, SLAŠČIČARNA GIMI Litija, MIEX d.o.o. Slivna, VALY - ŽAGAR Kokrica, ŽOLNA ŠPORT Ljubljana, KOVINSKI IZDELKI Bojan Železnik Šmartno, TENIŠKI CENTER AS Litija, URARSTVO TAJM ŠTIMEC Trbovlje, TV SAT Franc Butara Trbovlje, JPS PNEUMATIC TRADE Trbovlje, JERNEJ d.o.o. Šmartno, ZLATARNA Trbovlje, ZOO CENTER OBVESTILO! V se bralce obveščamo, da v prostorih Otroško - šolskega dispanzerja v Zagorju, organiziramo cepljenje proti Klopnemu meningoencefalitusu. Cepljenje je prostovoljno in samoplačniško. Informacije in naročila na tel.: 0601 -64-644, interna št. 58. C>rA\P7P. V soboto, 10. maja 1997 se je v Marini Portorož zbralo mnogo znanih Slovencev - športnikov, glasbenikov, podjetnikov,politikov,... Vsega tega pa ne bi bilo, če ne bi bilo prizadevnega organizatorja Ginterja Kržišnika, ki je organiziral VIP teniški turnir. V prijetnem okolju, ob dobri hrani in pijači, ter v "objemu" starih in novih prijateljev resnično ni bilo težko tekati po teniških igriščih. Med dvojicami sta se najbolj trudila in na koncu tudi zmagala Aleš Berger in Matej Pavčnik (RTH), sledila sta zakonca Koleto, tretje mesto pa sta si prislužila Vili Ameršek in Dušan Šešok. Vendar pa vsi niso bili najbolj navdušeni nad tenisom. Ginter je poskrbel tudi za te, saj so se lahko pomerili v nogometu ali košarki. V košarki je pod vodtvom kapetana Dušana Šešoka zmagala ekipa Fortune iz Trbovelj, ki je ekipo Surf iz Portoroža premagal z 52:44. V nogometu pa je slavila ekipa Športnega Marketing (Ginter Kržišnik), ki je ekipo Blef NO. 2 premagali z 3:2. Prireditev je uspešno pripeljal do konca Boris Smrkolj, na koncu pa se mu je pridružil še znani radijski novinar Sašo Fabjan. Seveda pa je Ginter poskrbel tudi za lepotičke. Na modni reviji so se predstavile Janja Zupan,Tadeja Perpar, MilankaT\irk, Stančka Sukalo, Nataša Kevc, Rebeka Dremelj in Darja Koren. Dekleta so nosila oblačila naslednjih trgovin: Full šport iz Domžal, KBM Fashion iz Zagorja in AIS BIR Gosser. Seveda pa so punce predstavile tudi vse kraje, kjer bodo letos potekala VIP srečanja, ki jih bo organiziral Ginter Kržišnik. In kaj so o prireditvi menili nekateri nastopajoči? Tomaž Vnuk (hokejist Olimpije): "Zelo rad igram tenis in nogomet, v obeh športih sem se danes tudi pomeril in vesel sem, da sem lahko tukaj. Upam, da bo še kaj takšnih prireditev." Janez Bončina Benč (glasbenik): "Nisem najboljši tenisač med pevci, vendar tenis vseeno rad igram. Ta turnir se je lepo pričel, vendar me bol j skrbi kako se bo končal, saj je pivo res odlično. Vesel sem, da sem srečal sošolca Vilija Amerška, ki mi je zopet "prinesel" malo zasavskega duha." Miloš Vengust (Elektrarna Trbovlje): "Moj partner je bil Tomaž Vnuk, ki ni dober smo na hokejski plošči, temveč tudi na teniškem igrišču. Res je, da nisva zmagala, vendar jaz menim, daje važno sodelovati, še lepše pa je, če si uspešen. Tenis redno igram in vse pohvale Gintrju, kije tako lepo poskrbel za vse nas." Letos se bomo srečali še na Otočcu (28.6.), Strunjanu oz. Umagu in na Asu v Liti ji. Sponzorji turnirjev pa so: Zavarovalnica Triglav OE Ljubljana, Radenska, Droga Portorož, Delamaris, Delmar, KZ Goriška Brda, Frupi Vital Mestinje, Bi - Vi sokovi, Pension Pristan, Mesarstvo Horvat Porotrož, Surf, Trgovina Pod Turnom Čemšenik, Elektrostroj, Volkel, Gosser, Schachermayer, Gostinsko podjetje Trojane, Hoteli Bernardin Portorož, KOvinska Galanterija -Graverstvo Čižman, Sloga and Tim, Fortuna d.o.o., Zasavc, Blef No.2, I Ter pan d.o.o. Sečovlje in Frigomar. Saša Grobljar po vaši meri. Ali se zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morali poskrbeti tudi sami? Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe. Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovalnem trgu, ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi. Pokojnina Prostovoljna pokojninska zavarovanja zavarovalnica triglav Celje - skladišče D-Per /O ljubljanska t6/1997 Banka Zasavje d.d., Trbovl 5000004414'11 m COBISS © NOVO NOVO MAMA NOVO NOVO Ekran bankomata smo dopolnili tako, da se vam že ob ©WI]©© @©f©WllSi na ekranu izpiše tudi mili ii mili po izplačilu. LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za vas