EiBzelrerkanfspreie RM 0.1S
НагдШдпкпБо^
IFmMc HBd веИИПМСшчг; Sa^eiiftvt, mamafektit« M. PoatiMli Ш / BemugBprWa (Im warn шШмг) mooatteb KM 1 — Cral Haw* (alaactiUeSUeb RM O.M aueteUgeMbr AbbeaMluDsen te letomg fir deo na<Af(Agendeo tSooat werdao пак echriftltcb and mar Wa X. dee laufwxlen Monata aageDotnmen
P
Жг. 1.__KralnfmiY« & Jtoner 1W5.	_____5. Jahrgang
FfihrerfeT noToletnl poziv nemškemu narodu
Nemški narod bo Iz te žerJaTnice skušenj Tstal moenejši in trdnejši
Zahvala za rmt žrtve in imenitne stmrttTe ^ Uničevalni načrti naših nasprotnikov se ne hodo nikoli »polnili
Fiihrerbauptquarticr, 3. januar}«. Flihrer t* k letnemu obratu iadal пма№мпн narod#
s.'edeči poziv:
Nemški narod!
Nacionalsocialistil Naeionalto^alirtinj*!
Rojaki mojil
Samo obrat leta m« napotuj*, d« danes govorim vam, moji nemški rojaki in rojakinje. Cas je zahteval od mene več kot govore. Dogodki dvanajstih mesecev, ki so za nami, zlasti pa ravnanje 20. julija, so me prisilili, da sem posvetil vso svojo pazljivost in delovno moč edini nalogi, za katero živim že veliko let; boju za usodo mojega naroda. Kajti čeprav so naši nasprotniki tudi že, preje vsako leto prerokovali naš zlom, so vendar stavili posebne upe v leto 1944. Se nikoli se jim ni zdela zmaga tako blizu kakor v dnevih avgusta minulega leta, ko j* tako rekoč sledila katastrofa katastrofi. Ce je vkljub temu uspelo, usodo, kakof tako č#-sto, zopet obrniti, gre delež teh za«Iug polog žrtev, borbe in dela vseh mojih rojakov v domovini in na fronti tudi mojemu lastnemu delu in mojemu lastnemu naporu. Delal lem s tem samo v tem smislu, ki sem ga izrazil v znameniti seji državnega zbora 1939. leta, da Nemčije v tem boju nikoli ne bosta porazila niti sila orožja ne čas, da se pa v nemikem Reichu ne bo nikoli več ponovil kak 9. november. Kdor je pa poznal Nemčijo samo v času njenega propadanja, je morda lahiko upal, da tel državi ne bocrta usojena M zopetni podvig, ne moč, držati g* proti •edamu »vetu sovražnikov.
Tako I« Р&Д tedi židovsko - mednarodna Cerota od prvega dne živela od upov. Vedno takrat, če so narodi začeli postajati nezaup-g)vi, so formulirali prerokovanja in jih z neko agitatorsko predrznostjo priikazali očem široke množice kot brezpogojno gotovost, da, kot nekaj samo ob sebi razumljivega. Pri te«n se je propaganda posluževala dveh me tod — čeprav ima laž kratke noge — nam-mč na eni strani so za pomirjenje nestrpno-■M mas določili roke, v katerih se je i gotovostjo nadejati nemškega zloma, na drugi Mrani so obravnavali vpražanja, katerih re-IMev bo ba|« zaveznikom potrebna po temo ■lomu. Se preden me je bMa vojna sploh začela, »mo že imeli prvo angleško izjavo, da bo »kupna angleško - francoska vojna napoved povzročila v Nemčiji najpozneje v sedmih do osmih dneh notranjo revolucijo in s tom zlom nemškega Reicha. Temu so sledile potem s skoraj astronomsko rednostjo po »imi, spomladi in jeseni in včaeih tudi med t*m vedno nove zagotovitve, da stojita zdaj neposredno pred vraW brezpogojni nemški *lom in s tem predaje — oboje bi pomenilo teto. 2e jeseni 1939. l»ta je podila ena taka •egotovitev drago. Enkrat je by »generm blato«, potem »general lakota« in potem zopet »general zima«, ki bi nas npj premagal. Zlasti začetek leta 1940. »o zavezniki obilno obdarili g takimi izjavami. Po vojnem pohodu na Francoskem so postavili nove prerokbe, da bo, 6# se Nemčiji zdaj ne posreči, dokončati vojne, v dveh mesecih torej najkasneje do septembra, »pomladi 1941. 1. neizbežno sledil nemški zlom. N1 pa še minula ta spomlad, ko so že zopet navajali nove oi ije za poletje in končno za zimo 1941. kot zopetne roke našega gotovega uničenja. Od tistihmal se je ta igra previjala leto za lotom. Enkrat so rekli, da bo vojne konec, preden bo padalo Hetje, druglkra*	da M Nemčija pred kaipWulacljO, preden bo prUM« nova zima. Z mesećnllko gotovostjo so označili avgust 1944. 1. kot me#oc br^ogolne predaje in so potem kmalw nato dogovorili skupen sestanek v odetih državnikov v Berlinu. Pred kratkim je bU novi tormin )mu«, potem marec 1945. l«t«. Zdaj, ko se ob# le meseca približujeta x jedrno nagllM,
Цајо previdno, da bo avguet« t« rok- v W hju bodo gotovo zopet ffovoflM o rtnl 1946.
A
Med tem |e vo|ne v reemW tahbo Iranec, in sicer ne i nemiko kapMaUeiio, kajti take me bo nikoli, марек s амаМсо zmage.
Vzporedne ■ wmi prerokbami pa i»o«t*v-
ђ«|«, da bi pelholegično okrepHl reemltnosl Wh domnev, vedno nove kombinacije za obravnavanje evropskih vprašanj po vojni, ustanovitev družb za ureditev oskrbe z živili po nemškem zlomu, torej zopetno ueta oovltev tistih naprav, ki jih pozeamo že lwa ■»•tovne vojne, proglalanje floepoderofcih (kifioTOfim	p*oa leud-
»кЊ oporiM kakor tudi M«tavo k objavo deloma resnično idiotskih zakonov xe posto-paafe z nemškim narodom, vedno tako, кц-kor da bi bila vojna že dobljena in bi же lahko v popolnem miru lahko že zdaj preudar-jalo o ukrepih za vladanje nad Evropo po državi, ki pač same dajejo najzalostnejši zgled ma to, kako se narode ne sme vladati. Ta manever propagande seveda lahko masam brez uvidevnosti v demokratskih državah predvajajo čudovito dolgo. Toda nekega dne bo tudi tam postalo očitno, da vse to ni nič drugega ko v teh državah običajno sle-parstvo. Ce bi pa kljub temu v zaipadnih demokratskih državah ta ali oni izmed vode-čih mož v resnici veroval v vse to, s čimer pitajo narode, bi ee moglo to razlagati samo i-z treh vzrokov:
1.	s tem, da eploh ne poznajo nemškega naroda, zlasti da ne vedo, da zadnjih 300 let nemške zgodovine, ki je za nami, ni dalo »like o značaju nemškega naroda, ampak da je bilo samo posledica notranjepolitične razdvojenosti, da pa ta nemški narod, odkar je stopil v zgodovino, ni bil samo eden izmed odločilnih faktorjev, ampak prav odločilni faktor evropske zgodovine in s tem svetovne zgodovine vok^e, da je to tudi danes in bo to šele prav v bodočnosti;
2.	da nimajo pojma o nacionasocialistični državi, da stoje bistvu te ljudske ideje brez-miselno nasproti, da so storitve, ki jih je dovršil nacionalsocialistični režirik pod najtežjimi okolno»tmi ostale skrite večini ljudi т državah, ki nas obdajajo. In pač tudi moral« ostati skrite, ker poučujejo javno mnenj* tam samo židje t. j. da se torej vrne zevij« Im zlaže. Dozdevno torej tudi še ne vedo, da nacionalistične države ne bi mogel naslediti ne boljševizem ne svet demokratsko-plutokrait-Skih idej — v kolikor se o tem sploh lahko govori —, ker sta se oba izkazala v Nemčiji nespo>sobna in tudi sicer podatki njihovega delovanja v lastnih državah, v katerih vladajo, ne predstavljajo nič drugega ko samo strašilen zgled;
3.	da 80 pa v teh državah poznali neka) drugega, česar ogromna masa zdravega nemškega naroda ne pozna, namreč malo klapo salonskih politikov In salonskih generalov, ki so v popolni zmoti nad svojo lastno du-
ševno, politično in vojaško brezpomemb-nostjo skušali dopovedati svetu, da bodo nekega dne z državnim udarom prišli do oblasti In potem lahko takoj Imeli možnost ponuditi kapitulacijo, slično kakor v Italiji, na Finskem, Ogrskem, Romunskem in Bolgarskem. Kakor so torej naši sovražniki malo poznali nemški narod, v kolikor manjše je bilo njih znanje o bistvu naclonalsoclallstlč-ne države, toliko raje so zidali na zagotovitve teh brezznačajnih subjektov In smatrali njihove fantastične zamisli in izlive za resnične in jih honorirali ne samo z močno vero, ampak tudi z gotovim novcem.
Temu nasprotno bi rad ob obratu leta, ki. nam je dalo dovolj prilike dokazati, da vztrajajo ta narod In njegova država m njegovi vodeči možje neomajno pri svoji volji In ne-odvratno v svoji fanatični odločnosti, da do-bojujejo to vojno uspešno, naj pride karkoli, ugotovil, četudi se ne morem Izogniti vsem reakcijam, ki nam jih je naložila zahrbtnost usode, še enkrat to, kar se poda za nas iz preteklosti In sedanjosti In kar je potrebno, da ve ves svet v bodoče:
1.	Mi poznamo Iz preteklosti In sedanjosti cilje naših sovražnikov. Znano nam je, kal nameravajo i nemškim Relchom britansko-ameriški državniki, kaj hočejo zoper nemški narod ukreniti boljševlški mogotci In konec koncev za njimi stoječi mednarodni žldje Ce bi imeli s tem uspeh, ne bi to povzročilo samo popolnega razkosanja nemške države, odvoza 15 ali 20 milijonov Nemcev v Inozemstvo, zasužnieoje ostalega dela našega naroda, pokvare naše mladine, ampak zlasti ■••tradanfe naših milijonskih množic. Ne glede ла to pa človek samo lahiko živi v svobodi ali umrje v suženjstvu.
Ce so prej ta spoznanja lahko razkrlčali ali odpravili kot teze naclonalsociallstlčne propagande, so pa danes čisto odkrito po vo-dečlh državnikih In časopisnih žldlh teh držav priznani cilji, torej proglas nam sovražnih vlad.
2.	Temu nasproti pa smo zdaj tudi mi odločeni za vse. Svet mora vedeti, da torej ta država nikoli ne bo kapitulirala in da tega pota nemški Reich nikoli ne bo zapustil, čeprav je na tel potl, kakor vse velike države preteklosti, izpostavljen reakcijam.
Treba i* vedeti, da bo damašmi* državno vodstvo delilo * tvojim aarodem ikr-bi in boli, da pa nikoli ne bo kapituliralo pred skrbmi ali boljol Da )• natprotno odločeno, odvrniti vsako krizo • ie v*< iim naporom. Da s povečano delovno vnemo dohiti zopet to, kar {e bilo zgubljeno s počasnostjo. Da ne izreče vsakemu posameznemu Nemcu, ki izpolni tvojo dolžnost, samo najvišjega priznaaja, ampak tudi glede njega tamega nekoč ne bo pozabljen njegov prispevek za obstoj našega naroda, da pa bo na drugi strani tudi uničilo vsakogar, ki te namerava odtegniti temu pritpevku ali te sramoti cel6 kot orodje inozemAva.
Ker poznamo te namene našega nasprotnika, ker nam potem sami nudilo « klepetavo-stjo svoje propagande iz ust svojih državnikov in novinarjev potrebne pojasnitve, vidi nemški narod, kakšna bi bila usoda, ki mu je namenjena, če bi kedaj izgubil to vojsko.
On je zato tudi ne bo izgubil, ampak jo mora dobiti in jo bo dobil, ker, za kaj se naši sovražniki bojujejo, tega sami, razven njihovih Židov ne vedo, za kaj pa se bojujemo irL (e nam vsem jasno. To je obstoj nemškega človeka, to je naša domovina, naša dvatisoč-letna kultura, to so otroci in otroci otrok našega naroda, je vse to, kar nam sploh dela življenje vredno življenja.
Zato razvija ta narod tudi tistega duha Vn tisto držo, ki ga upraviCuje, da lahko veruje v svojo lastno bodočnost in da zaprosi Previdnost za fnilostno ocenitev svojega bol*. Da je ta boj že sam tako brezmejno težak, je v bistvu navedenih namenov naših sovražnikov, ker nameravajo iztrebiti naš narod, skuš*io te metode že v vojni z vsemi sredstvi, kakor jih civilizirano človeštvo še ni poznalo. S tem, da rušijo naša mesta, ne upajo samo, da bode pomorili naše nemške žene in otroke, ampak pred vsem, da odstranijo dokaze naše tisočletne kulture, kateri nasproti ne morejo pokazati nič enakega. To je bil tudi smisel uničevalne vojne proti kulturnim mestom Italije, globlji namen pri nadaljevanju današnjega boja v Franciji, Belgiji in na Nizozemskem. Sama, tako kakor feniks iz pepela, t# je sprva iz ruševin naših mest šele prav daj ponosno vzdignila nemška volja, ona nI zgrabila samo milijonov vojakov, ampak prav tako milijone delavcev, delavk, žen lo še cel6 otrok.
Kar se prizadene tem milijonom trpi)«* nja, je neizmerno. Ali prav tako nela-merna je veličina njihove drže. Ko be končan ta trpljenja polni čat, bo vtaM Nemec brezmejno ponoten na to, da ta bo lahko priznal kot pripadnik takaiMi naroda in prav tako bo enkrat priše* čas, v katerem bo kulturna skrunitev, ki jo delajo naši nasprotniki, nadalje gorela v našem spominu, aH od njih samih te pa mora občutiti kot sramota.
Vem, moji ljubi rojaki, kaj zahteva od vat ta vojna. Pač ni človeka v katerikoli vekU državi na svetu, ki bi bolje poznal svoj na« rod in njegove domove, kakor jaz Nemčijo. Vsem nemškim mesto-m in krajem, ki jih danes uničujejo, sem se približal ne samo zgodovinsko ampak tudi osebno življenjsko t*-ko neskončno. Bil sem povezan z njimi ia desetletja ne samo v historično-kulturno zgodovinski ljubezni, ampak tudi najsilaeje udeležen pri usodi njihovega bodočega razvoja. Ali prav to je, kar mi dopušča, da te trpljenje laže prenašam, ker več vem kakor marsikateri drugi, da se je ne samo nemški narod kot tak v svoji volji vedno spet vzdignil iz najhujše bede, ampak da «e bodo nekdaj kot zaključek tega časa tudi nemška mesta povzdignila iz ruševin v nove trge nemške mestne krasote.
Nacionalistična država bo s svojo епегдЧо in delavno silo vse to, kar danes zaipada uničenju
v nekaj letih na novo vzpostavila. Naša mesta bodo postala v njihovi zunanji oh-liki ogromnejša in lepša kakor kdaj koU popreje. Na msstu uničenih množičnih stanovanj bodo nastali bolj zdravi domovi za nemške ljudi.
Naše socialne in kulturne zahteve bode bolj upoštevane, kakor je bilo to mogoče do sedaj. Kljub temu ne bomo več imeli mnogo neminljivih umetnostnih in kulturnih dolu« zov in jih tudi ne bomo mogli obnoviti Pred
SoTražnik je zgubU TČeraj na Zapadu 379 letal
Silen ndarec nemškega zračnega orožja
Veliki napad na letališča т Belgi.U i« NizozemmLem — Nadaljnja pridobitcT sveta ob Saari in ▼ Lotarinikem
Oberkommando d*r Wehrmacdnt )• dne S.
je#uar|a objavilo:
V prostoru jugozahodno In južno od Ba-stogne je narastia silovitost bojev. Z močavi-mi silami napadajoča tretja ameriška arma<&a je utrpela hude zgube, ne da bi mogla doseči prodor v smeri proti Houtfaill-ze, za katerim je stremela, in znova zgubila 48 oklop-njakov. Sikupno število izza 16. deceenbra v bitki med Маадо in Moslo odstreljenih ali uplenjenih sovražnih oklopnih voz je s tetn prekoračilo 1000. Na fronti ob Saarl in ob severovzhodni lotarinšiki meji smo poglobili pridobitev sveta i* novoletne no«. Naše mostišče severoiapadno od Robrbadia smo razširili ia prekoračili odsek pri Bliesu ee verovzhodno od Saargemttnda. У področju •evemo od Rohrbacha in v Spodnjih Voge-zih #mo vrgli tovražnlka v raznih odsekih fronte ix njegovih položajev. V sledečem »unku to naie divizije osvojile številne kraje južno od Maginotove linije.
Močni oddelki »emiklh bofatb, bombnih in lovtkih letalcev ee Izvršili na novega leta dan presenetljiv adarec na sovražna letališča v belgljake« tal nizozemtkeas prottoni.
Pe doelej doillh poročilih tate t temi velikimi napadi uničiU najmanj MO letal na tleh,
100 drugih pa težko poškodovali. Vrhu tega so bila moimo zadeta letaUšča tarna in mM hove naprave. Pri teh napadih *e prišlo do tUnih zračnih bojev, v katerih trne tettrelili nad#l|m|lh 74 letel % tem |e ngubU te vraž nik včeraj na Zapadu аајемиМ ktaš,
bržkone pa več.
LUttich in Antwerpen še nadalje obstreljujemo z daljnostrelnimi orožji.
Ие Iromtn* odeekih v Bredami МаМИ tre*#
»»riinnma odmor boiew. ▼ Oeoato#* eever
no od Faence je včeraj zopet oživelo bojno delovanje.
Na ogrskem bojišču so naše čete zilvrnile močnejše sovjetske napade v odseku jugo-zapadno od Fels6galla. Sicer pa med Dravo in slovaško mejo ni prišlo do večjih bojnih dejanj.
Posadka Budimpešte je na vzhodni in za-padni fronti mesta odbila silne, po bojnih letalcih podprte napade boljševikov in s proti-sunkom odstranila nekaj vdorov. V obmejnem ozemlju Slovaške se vrše severno od Eipela boji s Sovjeti. ki pritiskajo proti severu. Pri nekem nenednm sunku ob izviru reke Sajo so gors<ki lovski pripeljali nad 350 ujetnikov in uplenili večje število orožij. Na v«ej ostali vzhodni fronti ee nieo vršili nobeni večjd boji. Nemšiki bojni letaloi to se v prostoru pri Budimpešti podnevi in ponoči bojevali proti sovražnemu oskrbovalnemu prometu. Meseca decembra so Sovjieti po naših lovcih in protiletalekem topništvu zgubili Звв letal.
Angilo-ameriški zaekahovalni bombniki to prileteN na novega leta dam nad zapadno in severozepadmo osemlje Keioha. Po odvrženih številnih raMtrelnih in zažigalnih bombah so nastale znatne škode na poslopjih, zlesti v stanovanjskih četrtih mesta Kaesel. Ozem lie zapadno od Rhelna je bik> izpostavljeno poostrenim napadom sovražnih nithih letalcev in brzih bojnih letal, ki so kar na slepo odvr<fU zažigalne bombe na male vaei in na#^ii civilno preblvaletvo s krovnim erož jem. Cltj nočnih britanskih napadov je bil zlasti rhelnsko-westfalski prostor. Sile zračne obrambe eo nad ozemljem Reicha včeraj seatrelile 35 sovražnih letal, skoraj izključno štirimotome bombnike.
VeUM Londoo še naiprel obetrelju^ema
StTMi ». — ikt«T. 1.
KARAWANKIN BO T :
Sreda, S. Januarja 1945.
Uporniška kolonI|a Grči|a
Churchillove najnovejše grožnje
▼sem pa ne moremo nadomestiti žrtve neštetih nam dragih svojcev in zgubo z njimi zbranih spominov, ki so jim v teku časa po-•tali ljubi. Ali vse te dragocenosti in mali •pomlnl bodo končno našli če že ne nobe-Bega nadomestila, pa vsaj odškodnino, nam reč skupno spominjanje našega naroda na čas najtršega usodnega boja, ki ga je kak narod kedaj moral pretrpeti in ga jq v tako •kupnem jilhaštvu pretrpel.
Leto 1944. je bilo leto najtežjih obtežitev v tem ogromneift boju. Bilo je pa tudi leto, v katerem je bilo pa tudi enkratno dokazano da meščansko društvo ni več sposobno, da bi kljubovalo viharjem sedanjega ali še cel6 bodočega časa. Država za državo, ki ne naj-РоЧ do resnično socialne obnove, mora zaiti v najhujšo zmešnjavo. Liberalna doba !• bila. Mnenje, da se s parlamentarno de-mokratskim polovičarstvom lahko ognemo temu viharju narodov, je otročje, prav tako mračno, kakor so bile Metternichove metode nasproti poraiajočim se stremljenjem narodnih ujedinjenj v 19. stoletju. Posledice pomanjkanja resnične socialne življenjske usmeritve ter pomanjkanje duševne odporne volje ne samo pri njihovih narodih, ampak tudi pomanjkanje moralične odporne *ile pri njihovih vodstvih, V vseh državah vidimo, da se je poskus renesance (preporoda) demokracije izkazal kot popolndma neploden. Zamotani klopčlč teh drug drugega napadajočih političnih diletantov In vojaških politlčarjev propalega meščanstva pripravlja s smrtno gotovostjo padec v zmedo in s tem na vsak način v Evropi v gospodarsko in narodnostno '*atastrofo, kakor se je sploh eno ie sedaj Izkazalo kot resnično:
Ta najbolj naseljeni kontinent zemlje bo moral živeti ali v nekem redu, ki jamči pri največjem vpoštevanju individualne sposobnosti največji uspeh in pod največjim obvladanjem vseh egoističnih nagonov prepreči njihove izrastke, ali pa so države kakor jih imamo v Srednji in Zapadni Evropi nesposobne za življenje, to se pravi, narodi so s tem obsojeni na propad.
Tako so v tem letu po primeru kraljevske Italije propadle Finska, Romunija, Bolgarija in Ogrska. Ali je to v prvi vrsti polom kot rezultat strahopetnosti in neodločnosti vodstev. Te same se morajo razumeti v svojem postopku edinole Iz koruptnega in socialno-nemoralnega ozračja meščanskega sveta. Sovraštvo, ki se je pri tem od mnogih državnikov ravno teh držav izražalo nasproti današnjemu nemškemu Reichu, ni nič drugega kakor glas slabe vesti, kot izraz njihovega kom pleksa manjvrednosti naše organizacije, nasproti človeški skupnosti, kf jim je tuja, ker uspešno zastopa cilje, ki njihovemu gospodarskemu egoizmu In s tem povezani poll-titični kratkovidnosti spet ne ustrezajo.
Za nas pa, moji nemški rojaki, se da spoznati nova dolžnost vedno bolj jasno, da je obstoj nemške bodočnosti odvisen od do-slednjega izoblikovanja naše narodnostne države, da se dajo zamisliti vse neizmerne žrtve, ki jih mora doprinesti nai narod, mamo pod pogojem družabnega reda, ki prečisti z vsemi posebnimi pravicami in s tem napravi celokupen narod ne samo za nosilca enakih dolžnosti, ampak tudi enakih življenjskih pravic, ki pred vsem napove vsem prividom preživelega časa neizprosen boj in na njihovo mesto postavi najdragocenejšo realiteto, ki obstoji, namreč narod, tisto po enaki krvi, enakem bistvu in doživetju dolge zgodovine povezano množico ljudi, ki se morajo zahvaliti za svoj nastanek kot substanco ne zemeljski samovolji, ampak nedoumljivi volji Vsemogočnega. Spoznanje moraltčne vrednosti tega našega prepričanja in Iz tega izhajajoči namen našega življenjskega boja dajo nam, in pred vsem meni samemu moč, da nadaljujem « tem bojem
Kruljavi, stari mož, brez katerega si Sokolje ulice In mesta In mojlji dečjih let ne morem predstavljati, je bil Zagoneten človek, o čegar starosti in preteklosti so krožile samo temne domneve. Tudi njegovo državljansko Ime je bilo že desetletja pozabljeno, in ie naši očetje ga niso imenovali drugače kakor Hote, Hote čistilni prašek.
Čeprav je bila hiša mojega očeta velika, lepa In vseskozi patricljska, je stala le deset korakov oddaljena od temnega zakotja, kjer se je stekalo nekaj najbolj umazanih bednih ulic. Ce je Izbruhnil legar, je tam izbruhnil, če se je sredi noči slišalo plijano vpitje in preklinjanje In je mestna policija, ki je štela dva moža, prišla polagoma na kraj, je to bilo tam, in če se je katerikrat dogodil težek zločin, je to spet bilo tam.
Posebno Sokolja ulica, najožja In najtemnejša Izmed vseh, me je vedno posebno očarala in se ml je s silnim čarom prikupila, čeprav so v njej stanovali od enega do drugega konca sami sovražniki Bili so še cel6 najbolj nevarni med njimi, ki so tam stanovali. Mora se vedeti, da je v Strojidolu, odkar Ijuekje pomnijo, bil med latlncl In Ijud-•košolsklml učenci razkol In krvav prepir; i« jaz sem bil latinec. Dobil sem v tisti temni ulici marsikateri kamen na glavo In hude udarce po glavi in hrbtu In delil tudi take udarce, ki so mi bili v čast. Posebno čev Ijarčku in tistima dvema dolgima mesarskima vajencema sem večkrat pokazal zobe. In to so bili nasprotniki, ki so bili na glasu In so nekaj pomenili	,
Torej v tej ulici je občeval Hote, Hote, ka 'dar koli je s svojo malo pločevinasto samo kolnlco prišel v Strojldol, kar se je večkrat zgodilo. Kako naj ga le takoj opišem? Bil je približno močno raščen pritlikavec z dolgi ml, nekoliko zakrivljenimi udi In neumno prHk?niL'nlml očmi, umazano, z n»klm vide lom ironičnega poštenjakarstva, oblečen, od Vetnega porlvanja samokolnlce mu |e bil irbet »krlvljen in njegova ho^a 1« postala
Stockholm, 3. januarja. Churchill, let sma tra Grško vedno bolj kot angleško kolonijo, ali žal kot uporniško, je javno objavil, ko so mu zaenkrat spodletela pogajanja, ki jih je začel, da hoče Anglija grško glavno mesto in okolici tako rekoč za kazen imeti zase d eno, z uporabo vseh sredstev in nadaljevanjem boja z Elasom in drugimi uporniki, z istimi ljudmi torej, s katerimi se je še malo prele dogovarjal. Rekel je, Angleži bodo najmanj ostali v Atenah in okolici, ako se ne bodo Izpolnile njihove zahteve. Ostanek države bi se odstopil mednarodnemu trustu radi upravljanja.
Po oficialnih sporočilih so bila po Churchillu začeta pogajanja za nedoločen čas preložena In sicer radi okolnosti, ker so Elasine predloge smatrale ostale stranke in pred vsem Anglija za nesprejemljive. One »o med ostalim vsebovale sledeče točke: Sestava novega kabineta pod vodstvom zastopnika levice, 40 do 50 odstotkov vseh ministrskih sedežev za Elas in Eam, mednarodni vpliv na zunanjo politiko in vojno ministrstvo. Nadalje »čiščenje v policiji In upravi«, razpustitev orožništva in po Angliji sestavljene narodne garde, ostro zasledovanje vseh Elasu nezaželenih elementov, vzpostavitev regentskega sveta in ljudsko glasovanje o bodoči državni obliki pod mednarodnim nadzorstvom prvo nedeljo v februarju.
Sporazum je bil sklenjen edinole glede ▼ Londonu živečega grškega kralja Jurija.
v najtežji uri z najsilnejšo vero in z neomajnim upanjem. Prepričanje veže prav narod med seboj v takih urah, pa tudi s svojim vodstvom. Ono je zagotovilo pozivu, ki ga moram v tem letu posebno nujno nasloviti na nemški narod, enkratno popolno odobravanje.
Milijoni Nemcev vseh poklicev in življenjskih stanov, možje in žene, dečki in deklice do isamih otrok so zgrabili lopato In rovnico Nastali so tisoči bataljonov narodne črne vojske in so v nastanku. Divizije za divizijami so na novo postavljene. Zbori narod-niga topništva, brigade metalcev in j uriš-nega topništva kakor tudi oklopnjaški oddelki so bili postavljeni tako rekoč iz nič. Oddelki lovcev so bili osveženi in opremljeni z novimi stroji In pred vsem nemške tovarne so po nemških delavcih in delavkah dosegle enkraten uspeh. Njim — to danes lahko povem — se priključi vedno več onih mislečih ljudi drugih narodov, ki kot delavne moči v Nemčiji spoznajo bistvo naše socialne skupnosti.
To, moji rojaki, bo enkrat sprejeto ▼ zgodovino kot čudež 20. stoletjal Narod, ki ima na lronti In v domovini tako me-Izmern« uspehe, tako atraine trpi -fn prenese, torej tudi ne more nikoli propasti. Naiprotno, on se bo iz ta žerjav-nice preizkušenj dvignil močnejši in trši kakor kdaj koli v zgodovini. Sila pa, ki se ji moramo za vse to zahvaliti, ii-dovsko-mednarodni svetovni sovražnik, on bo pri tem poskusu, uničiti Evropo In iztrebiti njene narode, ne samo spodletel, ampak bo sam uničen.
Rad bi se ob koncu tega leta torej zahvali! neštetim milijonom mojih vojakov kot glasnik nacije in v tem trenutku tudi kot vodnik njihove usode Iz polnega srca, za vse, kar so pretrpeli, vzdržali, naredili in uspeli, možem in ženam, do naših otrok v Hitler-Jugend, v mestih in trgih, da tudi v bodoč-
počasna In težka. Nikoli se ni vedelo, ali je imel brado ali ne, na oči je bil vedno tak, kakor da se je obril pred tremi tedni.
V tisti nevarni ulici se je kretal, kakor da se je tam rodil. Vstopil je v vse te visoke hiše z nizkimi vrati, pojavil se je tu In tam ob visoko ležečih oknjih; zginil je v vlažnih, črnih Pegastih vežah, klical in klepetal In klel je skozi vsa okna prlzemelj in kleti. Dal je vsem tistim starim in umazanim mo žem roko, šalil se je s sirovimi, neočesaniml, zapuščenimi ženičlnaml in poznat je vse tiste mnoge kakor slama plave, nesramne, razgrajajoče otroke po Imenu. Hodil je gori in doli, notri in ven in Imel je v svoji obleki, kretnjah in načinu govorjenja popolnoma krajevni vzduh tega temnega zakotja, ki
Konferenca se je enoglasno Izjavila za re-geritstvo. Toda tudi pri tem nI prišlo do konkretnega sporazuma, ki bi rešil vprašanje osebnosti. Zastopnik liberalne stranke. So fulls, je zapustil že dopoldne konferenco General Plastiras, ki je živel 18 let v pre gnanstvu, je izjavil, da se bo, če bodo sprejete zahteve Elasa, spet izselil. Tudi drugače so bila pogajanja zelo burna. Ministrski predsednik Papandreu je bil, ko je skušal govoriti, stalno prekinjen.
Med tem se nadaljujejo boji med Elasom In oddelki Edes prav tako, kakor med Elasom in Britanci. To je edina »realnost« te »konference sporazumevanja«.
Severnoameriški general ne veruje v zmago
Ženeva, 3. januarja. Sef ameriškega generalnega štaba iz prve svetovne vojne general March je podal glede nemške ofenzive na Zapadu izjavo, v kateri je ostro kritiziral vojskovanje Anglo • Amerlkancev. Bil bi že čas, da se naprti odgovornost za vojaške težkoče slabemu vremenu in nepreglednemu terenu. On še ni nikoli doživel, da bi sneg ležal samo na eni strani. Januarja 1943. leta je že bil Izjavil, da Nemci 1944. leta ne bodo poraženi, tembolj se brani zdaj prerokovati zmago zaveznikov v letu 1945.
nosil ne omagajo, ampak da zaupajo vodstvu pokreta, da bi se s skrajnim fanatizmom borili v tem boju za bodočnost našega naroda. Kar se tiče mene samega, da bi pomagal k uspehu, se bo, kakor se je zgodilo v preteklosti, zgodilo tudi v bodočnosti. Zato govorim sedaj manj, ne ker nočem govoriti aH ne morem, ampak ker mi moje delo dopušča manj časa za govore in ker sem prepričan, da sem danes ob vsaki uri dolžan, da premišljujem, kako bi se povečala odporna moč naših armad, da bi se upeljalo bolje orožje, postavili novi oddelki in da bi se iz mojega naroda izoblikovale sile, ki bi bile lahko mobilizirane. Razsvetlenje o tem, da v tem času nisem spal, se bo mogoče sedaj pokazalo mojim nasprotnikom.
V ostalem vam hočem, moji rojaki, kakor v dolgih letih boja za oblast tudi danes zagotoviti, da je mora vera v bodočnost našega naroda neomajana. Komur je Previdnost naložila tako težke preskušnje, tega je zbrala za najvišje! Torej sedaj je edina moja skrb, da se potrudim, da prepeljem nemški narod skozi to dobo nesreče In da mu s tem odprem vrata v tisto bodočnost, v katero vsi verulemo, za katero же bo)u|emo In de-
Tam'o.
Ne morem zaključiti tega poziva, da se ne bi zahvalil Gospodu za pomoč, ki jo je kakor vedno vodstvu naklonil, kakor tudi za moč, ki nam jo je dal, da smo bili močnejši kakor nesreča In nevarnost. Ce se mu pri tem zahvalim tudi za svojo lastno rešitev, potem samo, ker sem srečen, da moje življenje s tem še nadalje lahko stavljam v službo svojega naroda. V tej uri hočem torej kot glasnik Velike Nemčije nasproti »Vsemogočnemu položiti cvečano obljubo, da bomo zv»sto in nepokolebljivo izpolnili našo dolžnost tudi v novem letu kakor skala trde vere, da bo prišla ura, v kateri se bo naklonila zmaga tistemu, ki je j* najbolj vreden.
C ZIRCAIO ČASA )
Sovietska vlada namerava, kakor porota »Goteborqs Handels- und Schilfahrtezel-tung«, graditi 800 kilometrov dolg plinovod med Saratovom in Moskvo, ki ga naj ustvarijo izključno deportirani delavci iz evropskih držav, zasedenih po Sovjetski zvezi. V V dotičnih pokrajinah se bodo v to svrho napravila obsežna koncentracijska taborišča iz finskih, baltskih, romunskih, bolgarskih, srbskih in ogrskih ujetih delavcev.
Kakor sporoča severnoameriški zakladnl urad, je Ropsevelt leta 1944. ootrošil več kakor v kateremkoli letu vse ameriške zgodovine. Dohodki so znašali 45 milijard dolarjev, izdatki pa 97 milijard in javni dolgovi znašajo 62 milijard več, to je 232 milijard dolarjev.
Severnoameriški voini minister Stinson f#
pozval Eisenhowerja, naj mu poroča o nemški ofenzivi na Zapadu, kako r tudi imena častnikov, čisto vseeno kakšnega čina, ki mo bili spoznani za krive.
V	Montrealu v Kanadi so se vršile voMtv# župana. Z 62 proti 48 tisoč glasovi je bil izvoljen župan iz 1. 1940. Can Cammilien Ho«-de. ki je bil še pred nekaj meseci zaprt T koncentracijskem taborišču, kamor so ga poslali 1. 1940. zaradi njegove propagande proti vojni. Houde je pozval takrat ko-t mon-trealski župan francosko govoreče Kanad-ce, naj se izogibajo vojaški službi.
V	vojaškem zaporu južnoapolskcga шм(а Otranto se je po vesti »Repubblice Fasciste« uprlo 240 kaznjencev. Upor so morali zadušiti s sodelovanjem vojske, pri čemer }• bilo več ljudi ubitih in ranjenih. Uporniki ao vdrli v skladišče petroleja, katerega eo zažgali tako, da je vsa vojaška jetnišnica zgorela.
Reveži v Belgiji se hranijo z odpadki velikih restavracij in gojtiln. Iz teh odpadkov izbirajo krompirjeve lupine. Na ta način si preskrbujejo delavci in majhni nameščenci svojo hrano.
Iz Lizbone poročajo: L^ota, beda in revščina zavzema v Rimu neverjeten obseg. Na pol sestradano prebivalstvo trpi spričo fantastično slabega gospodarstva. Premog je na razpolago le za angloameriške gostilne, hotele in urade. Nihče nima dela, vsakdo se skuša obogateti z nakupi in preprodaj an jem. Tatvine so zavzele neverjeten obseg. Ponoči so ceste zaradi številnih ropov in napadov popolnoma prazne. Vatikanske kuhinje so na razpolago le za 10.000 največjih reve-žev v mestu. Vsepovsod na cestah vlada pregrešno življenje. Deklice iz najboljših rodbin se vlačijo ponoči po Viji Veneti s popolnoma očitnimi nameni.
Na podlagi poročil švicarskega lista »Bulletin de Credit et de Finance« prinaša »Adria Zeitung« poročilo o inozemskih do-brolmetjlh Italijanov Iz Badoglijeve izdajalske kitke ter bivšega kralja Viktorja Ema-
nueU kot o
ca samega. Po teh poročilih ima 70 tM vodilnih Italijanov v Švici za 300 milijonov frankov imetja. Viktor Emanuel ima 28 mili-jonov frankov, Badoglio 18.5 milijonov frankov, sin komunističnega voditelja Togliatija pa 10 milijonov frankov. Razen tega imajo dobroimetja v Švici tudi sedanji mornariški minister v zasedeni Italiji de Courten ter Sforza. Imenovani imajo spravljene v švicarskih bankah tudi svoje dragocenosti.
V^rla» nnrt Dnirk N3 OaDTerIte and Drackcr«! K4mt<"h »ImhH Kla»enfort — Vtrlairalpiter: Dr PJmll HflMmr 'nt hel der Wehmncht) — Hino'anhriftlHtpr Rriedrlah Hormfmann ZnrMit W Ans^ieenllut* Nr * rtlltle. Г| 11K i^tei summer IIPK. I 176
mene vedno nekaj kakor razdražljlvo groznega in tesnobnega kakor mora. Včasih sem videl starega Hote Ho\e, kako grabi po svojih globokih žepih in Izvleče Iz njih dolge, ostre nože, medtem ko je mene neki vpn^ zadržal na mestu in so se mi v smrtnem strahu naježlli lasje. Včasitj. sem ga videl, kako je grozno se režoč vse moje tovariše peljal v samokolicl in sem Ves v strahu čakal, da bo zgrabil *tudi mene.
Ce je stari spet enkrat prišel, sem,se spomnil vsega tega ves v strahu in razburjenosti. Kljub temu pa sem stal z ostalimi na kraju ulice in vpil za njim njegov vzdevek in se smejal, ako je segel v žep in pačil svoj neobriti, brezbarvni obraz. Pri tem sem seveda imel slabo vest in ne bi sel sam, kakor dolgo je M bil na ulici, za noben denar skozi Sokoli o ulico.
Vračajoč se s prijateljskega gostoljubne-cfe podeželskega župnišča sem hodil enkrat skozi obsežen, lep jelkov gozd ter pri tem delal dolge korake; bilo je proti večeru In Imel sem ie dolgo poldrugo uro poti pred seboj. Na cesti se je že močno mračllo in že tako mračni gozd se le vedno bolj gosto In sovražno zgoičal, medtem ko so se visoko gori na vrhovih jelk svetlikali še poševni žarki rdeče večerne zarje. Večkrat sem pogledal proti vrhovom, včasih Iz voselja nad lepo mehko barvno svetlobo, potem pa tudi radi potrebe po tolažbi, ker je hitro nastopajoči mrak v tihem, globokem gozdu stiskale objel mojo enajstletno dušo. nisem bil bojazljiv, kdaj pa je bil še latinec bo-jmzijivect Ali tukaj nI bilo nobenega sovražnika, nobene vidne nevarnosti — samo mra-čenje In čudno pomešane modrikaste sence v gozdni notranjosti. In ne prav daleč od tukaj proti Ernstmtihlu so enkrat enega ubili.
Ptice so poiskale gnezda, vse je postalo vedno bolj tiho. In razen, mene, ni bilo n* poti drugega človuka Rodil sem kolikor mogoče tiho, Ho'i ve Ziiknj, in sfm se vedno prestrašil, če je moja nooa zadela ob korenino In napravila hrup. R&dl tega je moj korak postajal vedno роДамејИ nameato
Hote, Hoie čistilni prašek Л.рка, нег».пп не...
me je s prijetno grozo privlačilo In ki mi je kljub bližnjemu sosestvu ostalo čudno tuje In neraziskano.
Ml tovariši pa »mo stali vedno na koncu ulice in čakali, da še je pojavil pritlikavec. In sifio mu potem vedno klicali stari »Hote, Hote čistilni prašek« v vseh mogočih glaso vih. Navadno je šel dalje, se je včasih radi tega zanlčljlvo zarežal, včasih pa je prežeč obstal, obrnil težko giavo s hudobnim pe gledom in spustil počasi z zadržano jezo roko v globok žep suknjiča, kar je bilo čudno zahrbtna In preteča kretnja.
Ta pogled in ta prijem široke rjave roke sta bila kriva, da sem sanjal večkrat o Hote Hote. In sanje spet so bile krive, da sem moral spet mnogo razmlšljevatl o starcu in da sem se zapletel do njega v neko čudno, molčečo razmerje, o katerem seveda ni ničesar vedel. Tiste sanje so namreč Imele za
mMimiiiiiiniMiitiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniimmmiiiiiiMiiiiniimmmimMiiiimimiiiHmmmiimiHmimimiiMiiiMtiiiiHiiHmiMiininMiiMiiiiiiMi
Vpliv elektrike na rastline
Uporaba elektrike, zlasti električne luči v vrtnarstvu vedno bolj napreduje. Najnovejši poskusi kažejo, da je v rasti in razvoju rastlin večjega pomena čas obsevanja, kakor pa intenzivnost električne luči. Rastline, ki cveto navadno poleti, lahko pripravimo i umetnim obsevanjem do tega. da cveto prej recimo, že pozimi. Poskusi so nadalje poka zali, da lahko na drugi strani zadržlme 7 močnejšim In pogostejšim umetnim obseva njem v rasti nekatere rastline in cvetice, k cveto sicer jeseni, recimo, krlzanteme.
Važna je tudi barva umetne luči. Modr*
luč zadržuje rast, rastline pod njenim vpil vom so manjše In debelejše. Rdeča luč pa pospešuje rast, tako da postanejo rastline ood njenim vplivom daljše In šibkejše. Ze lena in rumena luč posebno močno vplivata na rastline. Dokazano je, da ultravljoličasti žarki v ааавгоЦм # iploino rmmširjomlm mae-
njem ne трИтајо ugodno ne rastline, temveč jim cel6 škodujejo In ilcer tem bolj. čim krajši fo valovi odnoino iarkl. Moderni poskusni zavodi so Imeli %a poskuse na razpo ' lago cvetllfinjak s toplotno Izoliranimi, ino-traj belo poslikanimi stenami. Poskusni cvet llčnjak je Imel malo oken. Kraj njega pa je stftl običajen cvetllčnlak. V obeh so gojili za primerjavo rastline In cvetlice enakih vrst pod različnimi pogoji.
Izolirani cvetllčnlak lo obsevali s 300 vat-nlml ternicaml in temperatura v п|еш le vedno enaka, ustrezajoča raeti In razvoju rastlin. Izkazalo se je, da rastline bolje uspevajo v Izoliranem cvetllčnjaku. V njem 10 se rastline In cvetice razvile bolj In raz cvele so prej. Poleg tega so pa stroški z» gradnjo in vdrtevanje Izoliranega cvetllč njaka manjši kakor la navaden cvetllčnjak en&k#a»

Brtda, 8. Jannarja 1945.
KARA WANK^N BOTE
stran S. — Štev. 1.

Leto 1945. - leto Wemcer
Klaqenfurt, 3. januarja 1945.
Minilo je leto, ki bo nekoč zapisano kot eno izmed najtežjih v zgodovini nemškega naroda. Ce v pogledu nazaj premišljamo o njem, se nam kar vsiljuje misel, kakor da je bilo sploh najtežje leto; kajti pač nikdar preije nismo bili tako blizu popolnega propadanja. Nikoli preje nista bila Reich in narod v svoji enoti tako usodna in absolutna v najtežji obrambi zoper sovražnika, ki stremi za popolnim uničenjem evropskega kulturnega iji oblastno - političnega jedra, ker si je v svesti nesmrtnosti svojega boja in se zato omamlja zgolj z radikalnim uničevanjem. Ni treba ponavljati vrste bridkih dogodkov, da se pojasni vsa nevarnost, v kateri emo bili. Bistvo v tragiki leta niso bile opuščen* pokrajine in tudi ne kljub vsem naporom izgubljene bitke, ne navidezna nezmožnost, da bi se mogli kdajkoli ubraniti uiode, ki na: je zadela, veriga hudih dogodkov in očitna objestnost, s katero so si raši sovražniki prisvajali triumf zmage, vse to je postala fizična ali psihična obremenitev, ki je že ekoraj presegala meje znosnega. Cesto emo že izrekli in ponavljamo to tudi ob letnem obratu, da najboljši izmed nas niso »padali med samostojne optimiste, ampak med.one, ki so se s seboj in svojim okoljem zagrizeno borili za izhod. V najtežjih urah, v katerih so se zunaj in znotraj zlomile alt po Izdajstvu in slabosti porušile najdragocenejše pozicije našega oblastnega sestava, je bila njihova volja »In vendar« duševno jedro odpora. Ceflmemo danes, ko imajo dogodki razločno znak obrata, reči, da je imelo preteklo leto vendar tudi svoj blagoslov, se zahvaljujemo za to tistim, za nas same skoraj netehtlji-vim, našim nasprotnikom pa nedosegljivim notranjim silam našega naroda in možem, ki so jih znali držati budne v tej temi. Ni namen tega razmotrivanja, politično kaj priznati ali zahtevati, vendar je to eno izmed tistih dejstev, ki jih občutijo naši sovražniki kot čudež. ker nimajo na razpolago odbojnih sredstev, dejstvo namreč, da so bili pred vsem drugim stotisoči neznanih in neimenovanih mož našega nacionalističnega pokreta, ki so v neštetih naporih in s svojo osebno držo dali narodu vero, moč in trdno nado, četudi bi mu včasih bilo težavno verjeti še v samega sebe Ni odveč, vedno znova omeniti, da je sovraštvo sveta naperjeno zoper našo idejo in njene vodeče politične in socialistične življenjske oblike; in gotovo je eno izmed največjih razočaranj v taboru naših nasprotnikov^, da se jim pri vsej njihovi brutalni uporabi ljudi, materiala in politične lo-kavosti ni posrečilo, ločiti v Nemčiji narod in vodstvo, življenje in idejo, da bi tako priborili zmago, ki njim samim ne nalaga dolžnosti, dati svetu nov red. Niso razbrzdali te svetovne vojne zaradi sreče in bodočnosti narodov, ampak v duhu najčistejšega mate-rializma, zanikali so napredek in zanikanje je zadnja gonilna sila njihovega ravnanja. Zato je ta vojna tako neskončno obširna v »volem obsegu in tako nad vse mere kruta v »vo|i obliki, ker so se sile, ki se vojskujejo tako polarne in nespravijive.
Ali ne vemo Iz svojega lastnega življenja, vsak iz svojega lastnega izkustva, da pove-de materialistični način mišljenja in ravnanja hitreje do uspehov kakor Idealistična? Ali pa ne vemo tudi, da samo dobro in plemenito povede k trajnemu osrečenju, torej do zmage nad vegetabilnim samo — biti? Resnično je, svetovi nas ločijo od naših sovražnikov, svetovi, med katerimi ne more biti nobene sprave. To vedo oni drugi, zato se bojujejo z največjim naporom, kar ga sploh imajo, in z vsemi sredstvi, ki jim jih daje materija, ki jih more skupaj spraviti duh zanikanja, sovraštva, razdiranja. Njiho-
vo bojevanje torej nima nič človeškega več. To vemo tudi mi, in zato se oborožimo z vso silo naše nemške duše, zato stoji vedno nad nami prapor ideje, zato žrtvujemo, delamo in se bojujemo s tisto sveto strastjo, ki lahko izvira samo iz volje do dobrega.
Četudi smo idealisti, pa smo vendar prosti vseh iluzij. Ker poznamo uničevalno moč naših nasprotnikov, se ne zanašamo na dvoumne stvari in na vero v čudeže, ampak gledamo reči tako trde in jasne, kakršne so v resnici. Morda ni bilo vedno in povsod tako. nekoč .se je zdelo, kakor da nam bo zmaga pripadla preje, nego smo sami upali. Cas nam je bolestno in hkrati razrujoče dal spoznati, da se brez boja in žrtev ne poraja nič velikega. Ce danes pogledamo nazaj in se pred našimi očmi v duhu vrste dogodki preteklega leta, se nam zdi, da smo kakor jezdec, ki se po dolgi ježi skozi nehoden svet ozre nazaj in opazi, da je jahal preko grozne smrtne globine. Nismo še popolnoma varni ob bregu življenja, čutimo pa v sebi zopet moč, da to dosežemo. In to je mnogo, to je vse!
Utihnilo je pri naših sovražnikih govorjenje o zmagi, glasneje pa je okrog problemov, ki dajejo nenaravni aliansi značaj strnjenega političnega podzemlja. Kretnja tri-umfa je otrpnila v presenečenju nad močjo, s katero smo mi iz globine naroda sunili njihovim masam nasproti. V brezdušni, nehar-monični širini njihovega političnega bojišča pa se oglašajo duhovi, ki so jih klicali, in hočejo prisiliti mojstra da pride z barvo na dan. Marširali so pač, marširali, in pridobili ozemlja, toda narodom, ki so jim obetali
svobodo In mir, so položili stisko, bedo in obup v dvignjene roke. Lahko bi navajali nešteto primerov, kot dokaz politične prevare, s katero skušajo prikriti ko prepad globoko praznino svoje bojevite brezdušnosti. Nemški narod jih pozna — drugi »pristni« zavezniki in goljufani goljufi se branijo več ali manj odkrito, pa zaman spoznanja,da bodo kot sredstva do smotra ostali na koncu v brezupni osamelosti. Materialist! ne dajo ničesar, on! samo zahtevajo! V šestem letu vojne je nastal našim sovražnikom grozljiv nasprotnik v nezadržljivem hrepenenju po miru pri narodih, ki nas gotovo niso ljubili, ki pa bodo sovražili tistega, ki jih je osle-paril za up miru. Leto 1944. je izpolnil hud boj za čas. Bili smo ta boj z najtršim delom in z najtežjimi žrtvami. Izkazalo se bo, kako visoka je cena, ki smo jo s tem pridobili.
Obračamo se k vzhajajoči luči. Vso vero in vse upanje vsebuje beseda. Mi Nemci smo naravi bližji in nagibamo bolj k simbo-liki'in mistiki kakor drugi narodi. Zato združimo tudi posebne misli z obratom leta in slišimo zvoniti glas zvona naših upov. Toda naši sovražniki so nas naučili, da so notranje vrednosti našega značaja za vedno zgubljene, če si ne bi mogli ustvariti trdnega, realističnega temelja našega večnega nem-štva. Veliki izpraševalec, zgodovina, nas je postavil pred nezaslišano težko nalogo. Moramo jo rešiti, če hočemo živeti. In rešili jo bomo, če niti trenutka ne pozabimo, da je ključ do tega v boju.
Naj nasprotniki vknjižijo preteklo leto sebi v dobro, mi vemo, s kakšnimi žrtvami so izvršili ta vpis in s kakšnimi silami še razpolagajo. To znanje nas napravi močne in verne v našo končno zmago. Leto 1945. bo leto Nemcev!	Armin Peer.
(To svetu
IVemrila in Japonska sla neomajni
Japonski glasnik ob letnem obratu - Trdno zaupanje Japoncev
Tokio, 3. januarja. Nemčija in Japonska ostaneta trdni in neomajni in se bosta dalje bojevali do zmagovitega konca, je izjavil govornik japonske vlade o priliki letnega obrata.
Minulo leto je za oba zaveznika prineslo razne spremembe. V Evropi so se nemška čete izza invazije umaknile do meje, toda tam, kjer je ena volja, je tudi ena pot, kajti Nemčija je baš zdaj zamahnila s krepkim udarcem.
Tudi politična plat je za nasprotnika vse prej kakor mnogo obetajoča. Sredi vseh teh zmed stoji edino Nemčija kot branik, na katerem se bosta nekoč lahko zgradila nov red in splošna blaginja.
Tudi Japonska je pretrpela v vzhodnoazijski vojni reakcije, zgubila 1e razne dragocene pozicije v Tihem oceanu in vojna se je
bolj približala japMiski matični državi. Toda sovražnik je moral plačati svoj vdor v Japonsko z mnogimi krvnimi žrtvami. Kljub vsem naporom in važnim odločilnim bojem, ki nas gotovo še čakajo v novem letu, tako je zaključil govornik, gledata Nemčija in Japonska s trdnim zaupanjem v bodočnost, ▼ svesti si zmage, spolnjujoč svoje ideale la novi red miru in pravičnosti.
Brezupne razmere v Parizu
Lizbona, 3. januarja. »Tragedija osvoboditve«, tako je označil francoski dopisnik londonske »Daily Telegraph« sedanje razmere v Parizu, ogledi, ki se danes nudijo v Parizu obiskovalcem francoskega glavnega mesta, so naravnost pretresljiyi. Medtem ko ima mala skupina vojnih dobičkarjev in zavezniških častnikov, pred vsem Amerikan-cav, vsega v izobilju, je mnogo ljudi brez dela in dohodkov in je uganka, kako prebivalstvo sploh more živeti. Delitev živil je popolnoma nezadostna, tako da sploh ne pride do tega, da bi se razdelila. Vlada je nasproti črni borzi tako brez moči, da je bila sama, ko je sedaj rabila karbid, primorana, da ga je nabavila po oderuških cenah, Na kakšno obnovo se nikakor ne more misliti. »Mi ne živimo samo na noževi ostrini,« tako
Nemški pesnik Adall)*' pl- Chamisse
(1781—1831), ki je slovel-tedanji čas kot izvrstni botanik in živaloslovec, je v enem svojih znanstvenih del resno zapisal, naj b* morske pse uporabljali za vprego ladjam. Chamisso je predlagal, naj bi morske pse že mlade ulovili, jih odgajali v plitvih zalivih in jih učili voziti vprego. Posebni gumijasti obroži, podobni rešilnim pasovom, naj bi preprečili, da se psi ne bi potapljali.
107 let je učakala Marija Magdalena Mi-dena iz Vidma. Njena pred k leti umrla sestra je tudi učakala nad 100 let, njena druga sestra pa nad 90 let. Midena ni bila nikdar resno bolna in ni jemala nikdar nobenih zdravil razen ricinovega olja. O avtomobUih, telefonu in fotografiranju noče nič slišati. Ima pa rada radijske oddaje in glasbo. Kot skrivnost svoje visoke starosti je označila: malo jesti, rano vstajati in o pravem času leči v posteljo.
Največji del Severne Amerike je zajel hud val mraza. Na mnogih mestih je sneg visok 60 do 70 cm. Številni ljudje so se ponesrečili.
V	Kanadi je prišlo 18 oseb ob življenje.
Po sedemletnem odmoru je pričel decembra pr. 1. zopet delovati vulkan I^ijučoskaje Saopka na polotoku Kamčatka.
Po višku, katerega je dosecjla epidemija otroške paralize v Združenih državah meseca septembra, javljajo v tednu, ki se je končal 18. nbvembra, 451 "novih primerov. Časopis »Time« opozarja pri tem, da so zabeležili v letu 1944 že 18.490 primerov.
Redek Jubilej je obhajal pred kratkim 31-letni višji policijski stražnik pri mestni policiji v Pragi Karel Holeček, ki je že 250-tič dal kri na razpolago za transfuzijo.
V	celem je doslej Holeček žrtvoval za bolnike 50 litrov svoje krvi, kar prav gotovo predstavlja svojevrsten rekord.
Ne smemo živeti v veri, da je Italija prava domovina makaronov. Prve makarone so jedli na Kitajskem, prav kakor je kislo zelje doma na Daljnjem Vzhodu in ne morda v Evropi, kakor ta ali oni misli.
Narodni grenadirji darovali 422.000 RM
Berlin, 3. januarja. Neka Volksgrenadier-Civision, ki se bojuje na bojišču pri Aachnu, je za božične praznike darovala zneiek k72Akk RM, ki je bil odkazan zimski pomoči nemškega naroda.
se pritožuje francoski dopisnik britanske obveščevalne službe,' »ampak tako rekoč na optrinj, britve. Osvoboditev i* torej,— to je naziranje britanskega poročevalca — postala tragedija osvoboditve«.
100.000 severnoameriških Izgub na mesec
Berlin, 3, januarja. List »New York Times« izraža mnenje severnoameriških kritikov, ki soglašajo v tem, da so po nemškem napadu že zdaj razdrti zimski načrti Anglo-Amerl-kancev. Zlasti je zelo bogat s pojasnili komentar newyorškega lista »Daily News« glede visokih Izgub severnoameriških čet. Te znašajo mesečno 100.000 mož. List pa ugotavlja, da je v bodočnosti pričakovati še znatnega naraščanja številke izgub.
Francoz! pozivajo na bdj proti boljševizmu
Na ledeiu francoskih vladnih odborov,
3 januarja. Časopis »La France« objavlja proglas svojega novega udruženja »Alliance France — Allemande«, ki ga je ustanovila zveza bivših frontnih bojevnikov proti boljševizmu. Manifest pravi, da hoče na novo ustanovljeno udruženje združiti celokupne revolucionarne francoske sile. Francozi nočejo, da bi se njihova država izročila boljševizmu. De Gaullov eksperiment pa pomeni revolucijo. Biti proti boljševizmu pomeni' stati ob strani Nemčije. Treba je napraviti brez usmiljenja konec z de Gaullovimi atentatorji in se vojskovati skupno z Nemčijo. Allansa Francije z Nemčijo jamči za evrop-,. ski mir.
Sovjeti Izkoriščajo jugovzhodne dežele
Gospodarstvo vseh jugovzhodnih dežel, ki so jih zasedli Sovjeti, se od Sovjetov izkorišča za vse mogoče vojaške namene. To potrjuje tudi vest iz Sofije, po kateri je izdal finančni minister Stojanov dosedaj že 3.5 milijarde levov za plačilo obveznosti, ki jih je dobila Bolgarska s sklenitvijo premirja. Bolgarska vlada bo morala za kritje teh svojih izdatkov razpisati novo posojilo.
Iz Romunije pa se poroča, da je napovedal državni tajnik za notranje zadeve nov poseben davek, ki se bo izterjal z najbolj drastičnimi sredstvi.
trejši, m moje misli жо zašle v pravljično deželo. Mislil sem na Repošteva, na »tri mo-žlčke v gozdu« in na tistega, ki so ga tam kaj proti Arnoštovemu mlinu so enkrat enega ubili.
Rrr — je nastal rahel šum. Obstal sem In poslušal: rrr — to je moralo biti na cesti za menoj. Videlo se pa ni nič, ker med tem •• je popolnoma znočllo. Voz je, sem si milili. In sem sklenil, da ga počakam. Me 1зо že vzel s seboj. Razmislil sem se, kateri konji bi pač v tem času bili na cesti, Ali ne, morala je biti samokolnica, preveč počasi se j# bližala in tudi po šumu. Seveda, samokolni-cal Pa sem čakal. AH je bil mogoče mlekarski voziček? Morda z Lesjakove kmetije? Vsekakor je moral peljati v Strojidol, pred njim ni bilo druge vasi ob poti in jaz sem čakal.	, ,
In sedal videl voziček, mali visoko napravljeni zaboj na dveh kolesih In za njim sključenega moža. Zakaj se tako globoko prlpoglba? Voziček je moral biti težko na (ovorjen.
Končno le bil tukaj. »Dober v^er«, sem gaklical. Zamolkel glas mi je pokalljajoč odvrnil. Mož je rinil voziček dalje, dva, trije koraki in je obstal pri meni.
Bog pomagaj: Hote, Hote čistilni prašek je bili Pogledal me je za trenutek in vprašali •V Strojidol?« In je šel dalje, jaz zraven njega. In tako sva hodila približno pol ure drug craven drugega v molčeči noči. Besedice n. spregovoril. AH vsakih nekaj minut se |e sam v sebi smejal, tiho, prisrčno In škodo željno. In vedno ml je šlo hudo, zmešano •mejanje skozi kosti. Hotel sem govoriti, po •peiiti hojo. N1 ml uspelo. Slednjič sem z piuko povedal nekaj besed.
»Kaij pa je v vozičku?« шмп vprašal obotavljajoč. Vprašal sem zelo vljudno in ponižno — prav tistega Hote, Hote, ki sem se stokrat Iz nlega norčeval na ulici.
Stari le obstal, se spet zasmejal, mencal z fokami, se ml zarežal In je počasi šel t 11-
6oko desnico v žep suknjiča. Bila ie grla, umacana kretnja, ki #«m io tolikokfat ^
del in o n|e| sanjal — poseg po tistem dolgem nožu.
Ves obupan sem zbežal, da |e odmevalo v temnem gozdu in nisem prestal, dokler nisem preplašen potegnil doma za hišni zvonec.
*
To ]• bil Hote, Hote, čistilni prašek. Od takrat sem postal iz ozkoprsnega dečka mož;
naše mestece se je tudi povečalo, ali ne polepšalo; in še cel6 v Sokolji ulici se je mnogo spremenilo. Čevljarček je umrl. Oba mesarska vajenca sta se popolnoma zgubila in propadla. Ali stari mož pride še vedno, pogleda v okna kleti, stopi v vlažne veže, poklepeta z zapuščenimi ženskami in pozna vse tiste mnoge neumite slamnatoplave otroke po imenu. Ni videti mnogo etarejši, kakor takrat.
IVaiiKje in nm|nH:|e leiiiperaliire živllenja
Vsako živo bitje ima, računano navzgor in navzdol, določene temperature, ki jih ne sme preveč prekoračiti ne na eno ne na drugo •tran, da ne bi bilo oškodovano. So enoeta-ničAa bitja, ki so lahko zaprta v polarnem ledu in so sposobna za nadaljnje življenje, čeprav se pri obdajajočih se ledenih gmotah lahko zniža temperatura do 40 stopinj pod ničlo. Najnižja temperatura, ki se lahko meri pri živem človeku, je 23 stopinj Celzija. Bakterije pa so lahko Se dokazali v tekočem zraku pri 192 stopinjah mraza, т tekočem vodiku pri 253 stopinjah mraza in v tekočem helij« ceI6 pri 269 stopinjah mraza in se pri tem nikakor niso mogle smatrati kot mrtve.
Prav'tako prenesejo trosi kremenastih alg ohladitev do izpod 200 stopinj, preden poginejo. Psi In mačke pa poginejo že, če se zniža njihova telesna temperatura na približno 19 #tot)in|.
2e lamo iz te primerjave sledi splošni %a kljucek, da lo toplokrvne živali vezane na lelo ozke mM* temperature. Zdi se nam, da )• med n)lml te najbolj odporna planinska sort, ki ima telesno temperaturo okoli 40 stopinj, ki pa j* ie vedno sposobna *a življenje, če se zniža temperatura za 40 stopinj pod ničlo.
Kakor se nam zdi. preneeejo pri nas nal-večjo vročino jedrca sončnice, ne dt bi pri Uat tacrubila каШво «po#abno#L AJi к trop-
skih krajih so rastlinska temena, ki tudi ie pri razgretju do 80 stopinj Celzija lahko ie popolnoma izpolnijo svojo življensko nalogo. Tro«i senenega bacila prenesejo, kakor so dognala novejša raziskavanja, cel6 raz-gretje do 130 stopinj, ne da bi odumrli.
Wolfgang Gresser.
Elekritno drevo
Med naibolj čudna drevesa na svetu spada gotovo električno drevo, ki ga je dobiti poredkoma v pragozdovih Srednje Indije. Listi tega drevesa so Izredno občutljivi in tako nabiti z elektriko, da doiblš električni udarec, če se jih dotakneš. Kako močni so ti naboji, je najbolje razvidno od tega, da vplivajo še na daljavo nad 200 m na magnetno iglo. Elektri&ii naboji so v ostalem v raznih dnevnih časih različni, najmočnejši so -opoldne, najšibkejši okrog polnoči. V vlažnem vremenu jih skoraj ni. Zelo umljlvo je, da se ptice tega drevesa Izogibajo In da tudi žuželk niso nikoli videli na njem. — V nepalskih džunglah imajo drevo, ki druga drevesa — požira. To j'e tako %vanl sajmal. ali volneno drevo. Semena tega drevesa prenašajo ptice na druga dreveat, kjer včasih obstanejo in pričnejo klltl. Iz ka>ll s* tpuMa nekakina korenina navzdol in požene т«|о. ki vzraste iz nje spet nova veja. Tako prepletejo sajmalove veje počasi gostlteljsko drevo, ga izsrkavajo in uničijo, dokler ne ostane na njegovem mestu lep sajmal z žareče belo, gladko ikorio In čudno ofalikov«-al« debloati
Obi*ftno
Kupec prodajalcu: »Povejte mi, kakšna jabolka so to, slovenska ali inozemska?«
Prodajalec: »Ali hočete mar z njimi govoriti?«
Huda žen«
»Ce prideš *e danes tako pozno domov, ■i zapomni, da ne spregovorim i teboj vei teden.«	. ,
»Sprejetol«
Merilo inteHaene«
»Moj brat je zelo inteligenten. Oženil se j# I doktorico.«
»Moj brat je pa ie inteligentnejil. On se sploh nI oženil.«
Med prlialelH
Na srečo najini soprogi nista vedeli, kam sva midva ila včeraj zvečer.
Da, gotovo, toda kam sva prav za prav ilat
Vrag naj me vzame, če se tega spominjaml
Verjetno
»Ce mislite, da vam verjamem, potem si morate poiskati ie neumnejiega od mene I la takega boste težko našli.«
Nadobudni sinko
Janko, ti si lenuhi V tem letu nisi dobil nagrade v iolil
Ne razumem te, papa! TI sam si ml vendar pogosto rekel, da se prava zasluga ne nagradi.
Mala vloga
Mlada igralka (ki je prvič nastopila s čisto majhno vlogo, po predstavi svojemu zaročencu: »No, kako sem odigrala svojo vlogo?«
Zaročenec: »Oprosti, ljubica, nisem je sil-ial — moral sem ravno takrat klhniti.«
Pri lobnem zdravniku
Pacient: »Kaj, la to, da ml boste Izdrli tale gnili zob, bom moral plačati pet mark? Saj #e pri tem komaj četrt ure zamudite.«
Sobni zdravnik: »Dragi gospod, č«
t Bab hbko Mijraa ttidi pol

Ппа Ш. — Mer. f.
КДКДИГАМКВМ »OTI
АжДа, a. ^инмЦа
Novo brezumno sramotno dejanje of-arskih banditov
Lastno poročilo
»H V*Id*i, 3. januarja, OF-areki banditi se lahko ponašajo z novim »junaškim činom«, ki je prav tako cinično ko brezumno, kakor vsa njihova dejanja. Pred nedavnim so ne daleč od Vigauna napadli poštni osebni avtobus, ki je vozil na progi Veldes—Lees— Radmannsdorf—Vigaun. Ustavili so na poti avtobus, ki je bil prazen, in ga zažgali, šoferja pa odvedli.
Avtobus, ki je zgorel, je rabilo skoraj izključno civilno prebivalstvo, zlasti ono iz Veldesa, ki se je vozilo z njim do kolodvora Veldes—Lees, če je hotelo kamorkoli potovati, in do Radmaimsdorfa, kamor je šlo po potrebne listine pri okrožnih O'blasteh, nadalje da opravi nakupe itd. Zdaj morajo ti ljudje v mrazu ali dežju hoditi peš v Lees in Radmansdori in nazaj, t. j. prehoditi 14 kilometrov. In v prvi vrsti morajo trpeti v tem primeru, kakor skoraj pri vseh sabotažnih činih banditov, slabotni starejši ljudje, žene in otroci, ki so jim take pešhoje posebno težavne. Tako »junaško« se bojujejo komunistični strahopetneži tudi še naprej proti svojim rojakom, ki se ne morejo braniti, vtem ko jo pred enotami Nemcev ali domobrancev popihajo. Pri tem so očitno trdno uver-Mmi, da je še zmerom dovolj neumnežev, ki oiarske bandite kljub vsemu njihovemu narode sovražnemu delovanju hvalijo in bodo hvalili kot »osvobodilce naroda«.
Tržni red za klavno živino v leto 1945.
1 januarja je stopil v veljavo po odredbi Hauptvereinigung der Deutschen Viehwirt-schaft (Glavnega udruženja nemškega gospodarstva z živino) določeni tržni red za klavno živino. V glavnem je ostal isti, kakor tržni red za klavno živino v letu 1944., samo da so vanj sprejete v teku preteklega let« izdane spremenjujoče odredbe, ki so po-itale potrebne radi vojnega goispodarstva. Prihranitvi prevoznih sredstev služi predpis, da smejo izdelovalni obrati meso in mesne izdelke odpošiljati sedaj samo še 50 km daleč, mesto dosedanjih 100 km. Pošiljanje klobasnih in mesnih izdelkov po pošti je še nadalje prepovedano. Sprejeta je ▼ tržni red pred kratkim izdana odredba, da se klobas-ne vrste, ki ee oddajajo v večkratni količini, n« smejo več polniti v čreva.
WAFFEN GEGEN KOHlENKlAlk
Wer #*me hot« toll #%# taglich alsWoffe gepen KonUnklau gebrowdi#n I
Umor olrok V Usslinqu končnovel!avno po!a$n!en
Storilci so Člani SKOJ-zveze komunistične mladine v Sloveniji
'	Lastno poročilo »Karawanken Bote«
vH Assling, 3. januarja. Preiskava glede atentata v meščanski šoli v Asslingu z dne 29. novembra 1. 1. je zdaj končana. Preiskava je neizpodbitno ugotovila, da so ta zverinski zločin izvršili, nahujskani po banditu »Vinku« — Vincencu Hvastji iz Male vasi, 12 do 13 letni člani zveze komunistične mladine v Sloveniji (SKOJ). Hvastja je na večer pred atentatom izročil eksplozivni material »Elastic« angleškega porekla na mostu med Asslingom in Jauerburgom članu »SKOJ«, 13 letnemu Miroslavu Okrožniku iz Jauer-burga in poučil njega ter nekaj drugih članov »SKOJ« in sicer 12 letnega Valentina Slomika, 13 letnega Vladimirja Walterja, 12 letnega Borisa Licova, 13 letnega Vinka Paulenca, vse iz Jauerburga, in 13 letno deklico Nado Barutovo iz Asslinga, kako je treba naviti peklenski stroj in kako ž njim ravnati. Okrožnik je nato prinesel peklenski stroj v aktovki v meščansko šolo in ga s pomočjo svojih drugov postavil v omaro v sobi svojega razred*. Peklenski stroj je bil tako navit, da bi moral eksplodirati 29. novembra kmalu po 16. uri med poukom k. dekliškega razreda. Ko so bili mladi zločinci tako pripravili mnoštveni umor svojih nedolžnih to-varišic, so čisto mirno, kakor da se ni nič zgodilo, ostali ves predpoldan v urah pouka svojega razreda. Pri preiskavi so vse popolnoma priznali in pripovedovali vse podrobnosti, kakor so dovršili gnusen zločin.
Dozdevno so nameravali komunistični bandit je izkoristiti ta množestveoi шпог otrok za to, da bi pozneje raznašatt vest, da so
Nemci shranjevali municijo v šolskem poslopju, ki je na nepojasnjen način eksplodirala, da bi tako vzbudili ogorčenje prebivalstva proti Nemcem. Tako govorico so tudi takoj po atentatu poskušali razširiti med prebivalstvom. Toda ne glede na neverjetnost takega pripovedovanja je bila ta nerodna laž odločno ovržena po podatkih posebne preiskave, ki so se jo udeležili tako izvedenci kakor sorodniki žrtev atentata in ki je neizpodbitno dognala, da le raz-strelbo v asslinški meščanski šoli povzročila eksplozija peklenskega stroja in da se razen tega peklenskega stroja v šolskem poslopju ni nahajal noben drug eksplozivni material. In da bi to obrekljivo obdolžitev podtaknili Nemcem, se stari in mladi ban-ditje niso zgrozili nad tem, da so na naj-krutejši način umorili več nedolžnih gorenjskih deklet!
Tako daleč je torej že prišlo na Gorenjskem, da se je komunističnim banditom, ki jih molče podpira prebivalstvo, posrečilo, vzgojiti nov rod zločincev, ki nimajo nobenih človeških čutov, nobenih pomislekov, nobenega sočutja do bližnjega in ki so zmožni vsakega, tudi najbolj krutega zločina. Koliko nesreče in boli bodo te male pošasti še prinesle svojemu narodu, se ne da pregledati. Z gotovostjo pa se lahko trdi, da bo kmalu zapečatena usoda gorenjskega prebivalstva, če bo še naprej brezdelno gledalo komunistično razkrajajoče delovanje in se spogledovalo z banditi. So nemarnosti, ki so hujše in usodnejše od zločinov. Vsak Gorenjec пгИ to preudarM
be z novimi živilskimi kartami »geepođii^ ski izkaz za neposneto mleko, ki velja 71. do 74. dodelitveno periodo in vsebuje po* leg temeljnega odrezka dnevne odrezke. Naročilnice za mleko so na temeljnih kartah za otroke. Glase se enotno na litra mleka. Temu primerno ima temeljna karta za najmanjše, otroke, ki dobe % 1 mleka, tri take naročilnice. Mlekarski trgovci, pri katerih se bodo oddale naročilnice za mleko, zabeležijo število litrov v zato določenem prostoru novega gospodinjskega izkaza za neposneto mleko. Gospodinjski izkaz za posneto mleko zgubi s koncem sedaj tekoče periode svojo veljavo in bo za 71. do 74. periodo na novo izdan. Da bi se zmanjšala oblika, sta po dva dnevna odrezka na enem dvojnem odrezku.
Z iztekom 70. dodelitvene periode zgubi karta za marmelado svojo veljavo. Preskrba z marmelado se bo v bodoče vršila prav tako po temeljni karti, ki ima sedaj tudi odrezke za marmelado. Potrošnikom je dan* na voljo, da si nabavijo na te odrezke namesto marmelade polovično količino sladkorja. Odrezki se glasijo torej na 750 g marmelade ali 375 g sladkorja. V bodoče bo večkrat potrebno, da se izvrše dodelitve živil po prostih odrezkih temeljne karte. Število odrezkov Z je bilo torej pomnoženo na 10.
Slevilo odrezkov „T povelano na 10
Tudi ¥ 71. dođeiitvenl periodi iste dodelitve kakor doslej
W«nn wk
gebrau Ko##*
od#r
Swppe	fvMen wir
Mr »patf MoW вИ1. Dann $p0fn w atdrt nvr Z«i>, undem
Got.
S«M ouf Hu« iHi4 tr«m Им дм»1
V 71. dodelitv&ni periodi od 8. tanuarja do 4 februarja 1945. 1. veljajo z nekaterimi izjemami iste dodelitve kakor doslej. Na velike odrezke za mast «e bo kakor doslej dobilo na odrezek A 1 in A t 200 g svinjskega mesa ali 160 g zaseke, na odrezek D 125 g presnega masla. Na odrezke B 1 in B 2 se bo dobilo prav tako kakor do sedaj 250 g govejega, telečjega ali ovčjega mesa ali mesnih izdelkov. Nad 6 let stari potrošniki dobe namesto 125 g margarine isto količino zaseke. Zaseka s« lahko dobi na veliki odrezek C, ki je do sedaj glasil na 125 g presnega masla. Teh 125 g presnega masla se bo tokrat oddajalo po malih odrezkih skupaj cca 250 gramov presnega masla (dosedaj 125 g) temu nasprotno radi zamenjave mar-crerine z zaeeko samo maU odrozki L3S mar-<7arine Mo sedal 380 g$.
Nabava po Izbiri 100 g jedilnega ol^a mesto 125 g margarine v novi dodelitveni periodi ni mogoča. Dodelitev sira se bo izvršila na polovico na odrezek, glaseč se na 62,5 g sira, na polovico na prosti odrezek Z
temeljne karte ali na neki svobodni odrezek W karte AZ. Radi tega je mogoče, da se lahko ozira na mogoče nastopivše poboljšanje v preskrbi s sirom. 10- do W-letni dobe, kakor je bilo že objavljeno, v novi dodelitveni periodi 125 g umetnega medu. Na s »ST* označene štiri odrezke hranil, ki upravičujejo za nabavo izdelkov iz krompirjevega škroba, se je dobilo v вв. in 70. dodelitveni periodi mesto 25 g samo polovico označene količine Karte 71. dodelitvene periode se ozirajo na to zmanjšanje, ki fe obsegalo že 50 g. Na odrezke »ST« se bpde torej dobila polna količina, to je 25 g na odrezek.
Potrošniki so bili « sladkorjem, ki jim pripada za 71. in 72. dodelitveno periodo preskrbljeni ž« v tekočI dodelitveni periodi s tem, da so dobili sladkor naprej. Ker s* #» nadalfe sladkor ne bo oddajal Tiaprej. nimajo nove temeljne karte sladkornih odrezkov.
Oddaja »©posnetega mleka otrokom se poenostavlja in prilagodi oddaji posnetega mleka. Gospodinjstva z otroci do 14 leta do
Gorenjska zatemnjuje т času od 1. de 7. januaria od 16. do 7.30 ure. Če zadoni akustični signal »Javno protiletalsko avarilo« ali »Letalski alarm«, ob času, ko ae smračl, se mora tpdi izven odrejenega časa ж#*ет« njevanja takoj zatemniti odnosno a* mor« odklopiti razsvetljava.
Atif led## КНо
kommt #с on I
Kein einziges Kilogramm der GOte»-wagen-Tragfohigkeif darf heute un-ausgenutzt bleiben; loderoun; gehort der Fronti Hier 2 weitere Merksafzei
H.Reichsbahn-Guterwagen naeh Moglichkeit iiber die ange-schriebene Tragfahigkeit hinr aus bis zu folgenden Grenzen auslasten: gewohnliche ge-deckte und offene Wagen mit 2 t uber die Tragfahigkeit (bei Erz 1 t) und die iibrigen Wagen mit 1 t uber die Tragfahigkeit. Nohere Auskunft er-teilen die Giiterabfertigungee.
12. Es sind nur kriegswichtig# Giifer zur Beforderwng oufiw-liefern.
W«r der Ralchcbehn hiitt der Front I
Auiichneiden, lammtin, Immar wi*d»f
AMTI-ICHE BEKANNTMACHUNGEN
Dar ReieksitatthaltM W KSraten.
Dm Chef 4мг liviiverwaltnnc in den beeetzten Oebieten Kiiriiteiie and Kraina.
ITd-Pb-34-a-19«
Ph-84-t-lM4/4C	KlaepnfuK. Ж. Deaembtr 1M4.
Bekaantmadiang Ak ^MknHielMtMchHtprpiMe fitr SneiHrkartoffeIn hi den Munaten Janner UDd Februar MMS.
Ml MiMlelwWx« Sortaa in> Fc*isj)ebiet
I	M
».eo 8.40 O.se «.4в i кв RM 0.11 0.10
' MWllcitdiise Sortm 1ш Frttogebl«! 1 ■ ( a.m т.8в
^ O.M 0.45
e.ll
t).09
ie 100 RM .№ 6 kg RM je
i» 100 kE
te 5 kg Ja I kg
kn tlbrigen wird auf die Beetimmengen der Ajiordnung aber and EUndeicepannen ftir Speieekartoffetn tm Kartoffel-nftajahf	vom U. Auraet 19^ Terwieeen.
int Avttram: Dr. Kalmano e. h.
Sporofamo veem žuloetno vest, <U naa ie dM 18. dec. 1944. pi' dolgotrajni ta talki boleuii za vadno npuatiia dr«#* tena. nHtH. hei, »аМга
кхожи таол
roj BUUKUUTSCH,
žena kleznl6ar)», т »Uiroeti 73 let. - Pogreb ja к>И v četrtek, dne 21. dec. lAM., popoldne 1% hite talnetl. - Za mnugoitevilne tople izraze lekrenega aožaljti Izrekamo tem potom vrnem prijateljem, mancem. darovalcem vence* Ж	P*Wr*no za-
hvalo.
Teiđeaar-Saa. »atba«*,
v daoembru 1944. t«lnjo«ii mo# BndoU. ilnova Sndi In Boril, nturil Tiani In lUria Blaaohltioh, brat Viktor Blaaohitaoh, teatra Jodoa Bla-■ohltanh in oatalo zorodfltvo.
Vsem, ki ae ob trsgiAiU iagubl nate preljub« h««rklo«
TvmuH А&опаж.
učenke IV. resred*, iakasali so-futj«. JI poklonHl vence In cvetje, ter Jo spremlH na njeni zadnji poti. Posebna salwak za (lan.vane vence, kakor tudi go-v.rnlkom g. Hofer-Ju In g. .le li»tfl('hnik-u. Ipr (.hetna godbam; :n lovcem.
A&ling, v tifrembru 1И44. aslojo«! stsrU XuU Ш miohard ter oetsll brsM im seetriee
MALI OGLASI
SLUŽBO DOBI
.sčem ponteiio ±#нжко za mulo ik)-шоЛ v KOHpudlnjHtvu, Ш kar dam Krezplat^no atanovanje (»obo) in \ rt — uro pi4>^ od mewta K rain-burg. Druiffo p(/ dogov()i4i. - Maria Sie<iherl, Prebatechewo 49, p. IQ-uin-burg.	4602-1
V dobvo meščanmho bMo ▼ Zr&in-bargu aprejmem pošteno in pridno dekl#, Ш gospodinjska dela. - Po-imdbe ж naslovom na »Xarawanken
4б1К-г
MEN
M
Menjam »luno, meno in otavo za dobro kravo ali par mladih prašič-kov. - Koeohir Johann, Preika 13, Medvo&e.	4670-15
Dobro moiko kolo menjam жа mi-sarvki mkobelnik (Hobelbank). - Ponudbe na Ж. B., Krbg. 4684-15
Veliko kredenco menjam м m&njšo. Ponudbe na Ж. B . Krbg. 4690-15 Dammka plašč v dobrem stanju, dm. menjam жа drngobarven p^aU. -Poimve #e pri Julia Dobm, Palken-dorf, Bpeefbergamme S. Ikrainburg.
4691-15
КотцНе^по »palnioo, veiano (ipera-no), l^po menjam sa dober šivalni ■troj. . Ponudbe na Ж. B., Xrbg.
4692-15
14 letnega konja menjam sa elektromotor 5 P8 event, ga tudi prodam. Naalov v X. B., Xrbg. 4608-16
Dobro ohranjen Športni voaič^ sa-menjam sa S kompletna modroca ali sa 9 m gradi na aa modrooe. -Naslov v X. B, Xrbg. 4616-15
šivalni stroj menjam aa damsko kolo ev ga tudi prodam - Oaliot, BergstraAe 9, Xrainburg. 4614-16
Moške galoše št. 41^ skoraj nove, samenjam sa dobro ohranjene dekliške sneike Št. 36. - Plav volneni šeneki kostim samenjam sa dobro ohranjeno športno obleko sa 16 letnega fanta. - Xuplm tudi detektor s slušalkama. - Zgiaslte se med 4 in 6. uro popoldan. Naslov sveete v upravi X. B., Xrbg.	4621-15
Bot*«, ЖпИиђпгу.
» & V * B «
IŠČE
ffoepodinjsko pomočnico grem takoj k dobri družini. - H. Xmlo, St. Veit a. d. Saw# 100.
R
M
Prodam lep« komplatn« JmIIg« v klpoUi Ml bm 60. ■ hmIov v k. b.. KralalMu«.	4eOi-đ
FrodMB ahonij sovo ataaimHiJako opravo meat. # ро«Ш]п1по vr#đ ш ВМ 800—2000. - FonnđlM na K. B.,
Krbar. pod Mfro »Bl«d«, 4riSS-r.
K V P I M
-/obro ohranjene tencke čevlje ■/. iiMiijeiiinil podplati nizke ali vlHOke, Alev, Ж, kun*m. - Oenjene. ponudbe na K. B.. Krbg	iWro »Takoj«.
Naslov T upravi H. Bot«. Kraln-liiirjf.	7410-7
Knptm mali radio »Bnudtaukaea. der«. . Maalovi Svoraohak Vlktorla, Oallanfela, Жгапкапћао«. 4618-7 Кар1ш novo aii rabljeno Uavirvlio hamoWko. - Vonndbe pod »Takoj«
M ж &. тлш-	4MT-T
Ž B N I f
Spodnjeitajero, •l«ktroinehanik, *eU rennegA »пааја r&di šeaitve i Wr. nlm in dobroiPČnim kmečkim dekl«. torn, all vdovo hres otrok M do 48 let etaroitl. - Le rewo »»rtec« po-nndbe. po moinoeti •
»Mirno In mr#6no Wvljenj# ua Ж. Bote, Xrainburg.	4544-21
Znanja 9k Ml 361#tnl мшмс. tovar. nlikl delavec, i dekletom, etartm M do 84 let. Vdove в enim otrokom nl#o Imključene. Prednoet im^o il-"ilj« Ж laatnlm ■tanovanjem ali malim poeeetvom. Ш1ка laž^ena. Po-iiudbe poelatl na K. B.,
»Вг«ба« boAo6no#H.	4в88-..1
Dekla aU vdovo, mt#PO во WW. tudi a otrokom, po motnoatl ■ iMt-uim atanovanjem, poročim po dogovora takoj. - Besne ^nudve a aliko poalaU na X. B., Xrbg. pod >»Bov<riietna areča«.	#4-31
Goapod arednjih let tali ananja v avrho ftenitve a gospodično, ataro do 36 let, anačajno in po inok»oati trgovako naobratono. - Cenjene po. nudbe proaim pod anačko )»SreČa M X BoK XrWmbw#
Katero đokle bi se hotelo seznaniti /. 29 letnm fantom, ki je vedre narave in dobrega srca. Poznejfta ženit ev ni izključena. - Sporc-fila v slovenščini proBim na K. B.. Kla-genfurt, pod »J. S., Assling«. 2639-21
IZGUBLJENO
v floooto, aae lb, dec. шеш ua povu od cerkve do »Amtagerichta« zgnbil rjav klobuk. Poiten najditelj je naproxen. da ga odda pri »AmUfe-rioUtu« ali pri K. B., Xrainburg. proti nagradi.	4609-22
Dne M, d#c. 1944. жеШ sgubla v prvem vlakn, ki pelje ii Krainbur-ga proti Aaniingn. do Podnarta denarnico X VMbino približno 50 BM. X mojimi in otroškimi ilikami in potrdilom za dva meeeoa črne moke ■ ktampiljko »Ludmila Potočnik«. ■ Poštenega najditelja naprošam, da omenjeno odda na X. Bote, Xrainburg.	462.5-22
V	btltini B<Hnlike blagajne najden« ključe je dobiti pri Hvala. Lalba-cherstraiie 5, Xrainbmr*. 4623-22
Izgubila Mm 4в« % Oac. v Xrain-bnrgu do St. Oeorgan z 360 BM In nekaj kartami za m**o in liztkom na nlezarja Qaaperlin. St. Beorgen. -Pošten najditelj je naproien, da navedene reži odda na X. B., Xrain-bnr*.	4589-22
V	zoboto, 16. deo. ot pol 9. nri zjn-traj zem pnztila v Azzlingu na po-atajl pred potniško blagajno malo denarnico za drobiš, v kateri Je bilo šeat kljniev. - Najditelja vljudno prožim, da mi vrne ključe proti nagradi. ali pa m« pismeno obvezti na najdovi Gabrltzcb. Azzling-Sawe, ScblUergaM« M..	4619-22
T n«MJo zmčvr, 84. dec. 1944. J«
v Xrainburgn pred Pokoj ninzjum
zavodom naš«! dva
zkom rjavega
XarU. ki ztannj« v ba^*^
aaUenfelzztraO«. Xrainburg. 483J
I^pa bodočnot z«
JS vdovi br«i otrok, zt^ ao 3:^
r
Жеп*:. - ponudbe je rozlatl na
K Bote Xrainburg.	'Ifi-O- .!
B A Ж * o
Dr Johnnn Ambro.cUit»ch glbt bo-k»„nt cua er *w 1. Jhniier 1945 dl* Ordluktlon	'"trttich ulMr.
lilmmt. . _
Dr. Johitnn AmDroeonuloh j# pr«. v«el Ж 1 januarjem 1M5 dr Pe trltacJievo ordinacijo.	4«1S-2H
Optik JoUanii Sohlebnig. Domachale. redno poalnje. - Oddelek aa popravila aparatov te vaeh optičnih iii^
VERMISCH I F S
Bei Karzachluli imch einem An^riit erst versuchen. die Ursache feetzu-stellen. Gentipt eigene oder nach-barliche Hilfe nicht. muU der РЛек1го1ЈсИ1-Ка(.'Нтат1 her) Denn meist iflt es eine durch RrschUtte-rung gebrcxihene Leltung; da helRt
05	vorslrhtig sein — warnt Doppel-wendelJiJ, der JEtatgcber fUr Licht imd Lampen aus decn ffause OSRAM.	7250
Bettfedern gegftn BozuK.4rh#»in lle-ferbar. Ј<ж. Chrintl Nachf., GmbH., Cham i. Wald (13a).	74U0
T&glich коп>тет1 die BeHcliwerden. da(/) Braiwe-Kedern seltmi werdeii. Dnim pflege sie und bait' sie rein, die RiMtlra und Oito-fein.
Brauae & Co., laerlohn.	780V
Nicht weniyer nehmen, ala die Ge-
brHUchwanweisunK vorsrhrelbl' Sa-natoRen. Fornmmint, Katxan gibt ea heute zwar seUener, aber do* h in unverminderter GUle. Die jeder Packung aufgedruckte MlndofltrioHln bildet die Grundlage fUr die Wirk-aanikeit. Wenlgrr nehm«n hl»»(?.e врг^ ren am falw'ben Fimk! - BAUKR
6	Cie, JOIIANN A. WtH^KlNC, Berlin.
Prtooh »nx werk! ZahnpHeee n^cht
ganp vernacblKwMigMi. ^
voller Heifer let heute ^	BChon 111
MNiKe nehr wirksam ist. Ro-Hodont* BMKmanne feete Z^m-paata.	™-
Knmkh.lt keine Privutiache! Jeder Krnnke ItlBt eine LUcke In der Kanipffront der Heimat often. Der Will« zur echnellen Gesundung Ist deBhalb Pflicht! Er mutt die »innt derXrate und die Wlrkung bewlilir-ter Ar/.nelmittel unteistUtzeii' AatH-Arzneimlttel.	g,)g,
®rd» zipht eln Volk die Krkfte, die e# brauoht, nm Im Wan-del der Zejten be»tehen zu kttnnen.
»»Intr Brd», die Ihn trllKt, 1т . , und Ihin helllKM Erbe der Vorialkren let, erwacheen auch deiii ElnzeJnen die KrHfte, die Ihm In Reaunden und kraiiknn Tasten hel-fend und retteiid zur Selte aleheti. Dr. MikdaUH & Co., Ansiielmlttel auR 1<^г1аоћрПапмп влх1 deutaohem Boden ",«wonnen.	7103
Voralobt vor Anateoktiuffl Rliie kleine. dur*h NachlUMlKkelt hcr-vorgeriifene Anateckung hut hUuflK eine a<'hwerwlflKende Brkrankuiig zur Kolue. Dann wild die АИкр-melnhelt duich Arbeltaauafiill be-IhhIpI. Nli'ht HiigMllch aein, ubiT vnralihllif! Tm Krn.Mtfnlle alml Ilir rlchtlren CJeit«nmWt«l, *. B. CHINO-*OL. MThAlUioh.
1>1<е(1а.аШхшг« (die stilrkenden 11»-Кеп- u. Verdauungstn.pfen) k Ann«* nur beschrfinkt erzeugt werd*k Selen Sie »parsam; auch Wn Mel-tie« Quantum hat voile Wirkaun-Ueit. In Apotheken erhaitfich, — ErzeuRunK: »Schubert* - ApotNek« Wien XIl/82, Glerstergaeee 5. 78Mi Oaaiinder leben, Dae M nicht nur kluK, sondern auch Vurauesetzujix fUr jede Steigerung der Lelatunf. DeKhalb ist en* wichtig, auf all«« fu achten, wan ge«Underee Leben fOr-<lert. DARMOLi-WERK Dr. A. * U Schmidgall, Wlen.
Ank«u( w>n Brlefm»rk«n, eventuell audi Ubernahme zuni koinmlMion*-weiHon Veikauf auni von 1 linen v«r-liingten Preie. - Joh BBelacek. 12 a Wien 60, Wledner HauptstraUe 3-*.
7968
»20 Jahr« Wttiteerotl« ZehnUuwn-
cle ii'amilien verdanken WUitenrot ilir Kigenh^ni, viole taunende Oet-inHrker N paren bol WUstmriyt auf eln VermOgen mlttelB Sparbrief Oder VermOgenabuch. Zahlrelcher 11I.4 In don rrledensjahren sind die Neunb!<clilU.4He von BauBparbriefen Sparbrlefen und VermiigensbUchern'« j'roBpekte koatenlos von der klte-.4ten und gr(i(ilen Ваиврагкавче dmr O.stinark G. ,1. K. WtLst^of Salt burg. BeratiiiiK.saielle KlagenfuH Doingaese 8, Hut 28-58. ' ^24
4?! 7'*?^*' '"® WachniamiHclmft des •feUdostdeuldchen VVa( h(llen»te.4« Ivliigeiifurt, li'eldniiir.^chall-Conrad-I luU 9. Huf 10-30, Uber Ihr Ilaus, (лбмсн&п, Lager umw. iind whlitzi Sie vor Kinbruch, Keuer- Utus- unij «<m8tigeu achlUicn. л1но Schadeu verliUten uud Лнл blllige Bewa-cbunKs-Aboimemenl be.ilellenl 7264 manche Xrankhelten lamien sich oft »I'hon durch i'hckuiigen, BUder. Мн.ч-SHgeu e<c., also ohne Medikumente heilen. Dann k<»nnen Arzneien fUr harinttckigere Kftlle genpart werden. Dan gill aurii fUr die hoknrinteii. nue friMchen deutacheit Hrllpflanzeii K<*w«»muMien Ymain-BUrger. 7469 Unwagbar а»>лг HumMchlmggebmnd i«t die. Idee der Jungfen Natlonen Im iieutigon Hrhi( kHulMkanipf. UnwKg-bar ulnd die Spuren an 'Hormonen, Knxymmi oder Vitaminen. dim den Krfolg mine* Arr.m^imit1#l8 entF<*h#l-d«u ktimtfvii. Langjtihrige Krfahnm-gon Miehen ипн zur Krkennuug die-мвг iiorhwirk.Municn KrUfte zur Ver-filgutig. Dr. Mad ana & Oo. Arznei-initlel uun Kri.4chpflunxen auf deut* >!( hem Buden gowonnen.	7406
ReparatnrateUen nmlmmn nur ge-wu.4ib»4ie HtrUinpfe an. RtrU?Tipfe inmier nnr n hwurh warm wamrhen; vtuoiHt diM bflleien und dwnn die dunkl»»it*n Kiul)ni. NImtihIm relbcn, -imdrni nur lelrbl dun |idr(* ken. SirUnU'f*' nifhl in Si)iu)«* uder Ofcn-niUif irocknen und inuner an der Ful.Hp!t/.c» HUfhllngen. W»t .md Kleldung pflegaam behande^ di#nl Kriigawlrtjchafl. Vl0f