Dobri otroci.
Milka je priSla iz 5ole dom6v. Mati jej da<M lep kos l)eh'ga kniha za juzino. Milka se vsede k oknu, da bi jedla kmli, ki so jej ga mati daii. V teni hipu stopi berašk deček pod okoo, ter prosi Milko malo kruha. Milki se do<!ek ? srce smUi, tak6j tmi poda ves kos, rekofi: naa, vzemi ia jej ga; rada ti ga piivožcim!" — ' Deček vzame kruh, prijazno pogleda Milko in se jej zabvali; a kmha ni hotel j^sti, da-si mn je bilo videti, kako zel6 je lačen. — nZakaj ue jeS kruha, ki sem ti ga dala ?" vpraša Milka betaškega de6ka. — nNesem ga niateri, ki ležf boloa v sose-dovem skednji," odgovori deček. — ,,Le jej kruh, ki sein ti ga dala," reCe Milka, nprositi hočem svoje matere. da ti dad^ še drug kos za tvojo bolno mater." — nN6, ne, jaz tega kruha nočem jesti; preveč lep je, in ravno tega nesem bolnej ujateri," odgovori defek in solzž mu zaigrajo v oSesih. — nAH nisi laeen?" vpraša ga Milka. — ,,To je. da sem lačen," odgovori deeek, ,ali moja raati je bolna."
Vse to so slišali Milkina aa.ll, ki so stali Milki za hrbtom pri odprtem oknu. TakcSj pokličejo nbozega dečka v hiSo in ma dadfl cel hlebček kruha in velik kos mrzle peCenke, rekoč : Bna. to vzemi in nesi bolnej materi, ter pridi zopet, kadar boš laren : a zdaj le jej kruh, ki ti ga je dala caoja dobra hiii Milka. Dečnk je pojšdel kruh % veliko slastjii, a pečenko je spravil, da jo nese materi domčv.
Otroci, kako se vam dopade Milka, in kako beiaSki deček, ki je tak6 zcl6 ljubil svojo bolno mater?
I. T.