SI. 28.
f
V Trslu, v sredo 13. julija 1881.
Tečaj VI.
(
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva /a Primorsko.
' V e-tinmti j., ninl*«
»EDINOST« izhaja vsako »reda; cena za v s Satrt leta I gld. 20 Icr. — 1'osimazne štuvilke pri upravnlltvu — Naročnine, reklamacija in Inzerate prejema Upravniitvo »vla Zohta 5
leto je 4 tfld. 40 Ur., za pol« leta 2 gld. 30 kr., za in pu trafikah v Trstu se dobivajo po 8kr.
Vsi dopiii so pošiljajo Uredništvu .vla S, Laizaro Tip. Unala; vsak in »r.i l»itl frnukirau. Rokopisi lire/ posebnu vrednosti sen; vru'uj>. - /n:erati (razni vrst! naznanila in p >*lanie.e) * i zaračunijo p > pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasili z drobnimi črkami s; plačuje za vsako besedo J kr.
Zapisnik
XXV. občnega zbora polit, društva * Edinost* za
Primorsko v Komnu dne 2(i. junija 1881.
(Dalje).
Gospod Stok govori blizu l.iko-le: Čestita gospoda 1
Mislim, da vam je znano, da je bil v starih Časih Kras z velikim hrastovjom obrasten; ko so pa Rimljani v Primorsko deželo prišli, takrat so Kras popolnoma ogulili. — Leta 1815. je prišel v o. k. okrajno sodišče v Sežano za sodnika To-minee, njemu seje Kras smilil, ker videl je golega in pustega. On je zaukazal najprej, da se imajo po Krasu cesto narediti, potem je za dobro spoznal, da bi Inlo prav ob cestah in po gmajnah drevje saditi; zaukazal je, da so morajo v občinah napraviti občinski prostori za sajenje sado. nosnih dreves, katera drevesa so še dan danes vidijo in občinam dohodek donnŠajo. Ko se je ta gospod s Krasa preselil, tedaj je tudi pogo-gozdovanje Krasa zaspalo.
Leta 18'jG. je prišel v sežanski okraj za c. k. komisarja Velušlč; temu gospodu je bilo tudi bridko glodati goli in prazni Kras; zato je povabil vse kraške gospode župane k sebi, in pri lein pogovoru seje sklenolo, da mora vsak mladenič, prodno se poroči, toliko dreves na občinski pašnik nasaditi, kolikor mu j i (i župan ukaže. Tudi to seje spolnjevalo z dobrim vspehom. Ko je pa tudi ta dobri gospod zapustil Kras, opustila se jo zopet, nasadita dreves za nekoliko let.
Ko je bii v Trstu namestnik baron Kellers-berg, zaukazalo se je vsem Županom po Krasu, naj si napravijo v vsakej občini občinski vrt za sejanje sadonosnih in gozdnih dreves, kar se je tudi nemudoma zgodilo pod njegovim svetovalcem gospodom vitezom Majersbaliom. Ko so bili vrti v vseli občinah napravljeni in vrejeni> postavila je visoka vlada domače voditelje, kateri so skrbeli, da so se vrti vsako leto z dobrim semenom obsejali, in da so drevesa, kar je bilo mogoče, najhitreje v vrlih rastla, in ko so drevesca nekoliko odrastla, potem je vsako leto župan nekoliko dreves vsakemu občinarju razdelil, da so jilt na svoja zemljišča sadili. To je bilo eno najboljših del, katero je kmetovalcu veliko koristi neslo, ker s tem ni visoka vlada
skrbela le za pogozdovanje Krasa, temuč tudi za kmetovo blagostanje.
Potem je visoka vlada to dobro delo opustila in so poprijola zgoli gozdnih dreves ter napravila v Rodiku vrt, v katerem se vsako leto sejejo zgoli gojzdna drevesa, ki se polem gozd-narjem razpošiljajo, ti pa jih Županom dolć, da jih sade občtnarjl na občinske pašnike, ki so za pogozdovanje odločeni. S tem sajenjem gozdnih dreves ima visoka vlada veliko troškov, kmet pa nema nobene koristi, ampak celo veliko zgubo.
Ko bi visoka vlada, ki ima dober namen, Kras pogozditi, prejela se druzega načina, namreč:
1.	Da bi spoznala kakovost zemljo v vsakej občini, kakošna drevesa so za to zemljo primerna;
2.	<la bi se sadila gozdna drevesa le po takih prostorih, kateri ne neso nobenega dohodka In ne hi se jemala živini paša;
3.	Da bi se vsakej občini odločilo toliko pašnika, da živina zarad pogozdovanja ne bi trpela lakote, ne pa, da se nekaterim občinam toliko prostora določa za pogozdovanje, da morajo posestniki živino prodajati, ker jo nemajo kam na pašo goniti; da bi visoka vlada dobro premislila, da ni potrebno le pogozdovanje, temuč, da je Še veliko bolj potrebna živinoreja, ker od živinoreje živi gospod i kmet.
Dobro bi bilo, da se visoka vlada zopet poprime prejšnjega načela in svojim vrtnarjem zaukaže, da morajo v vrte sadonosno drevje sejati. Ne zahtevam vendar samo sadonosnega drevja, naj se sadi tudi gozdno drevje, le na take prostore, kakoršnih sem zgoraj omenil, ker prepričan sem, ako lil se na Krasu živo popri-jeli sadjarstva in bi se bilo le polovico vsadilo sadonosnih dreves, kakor se je gozdnih, bilo bi zdaj na Krasu na tisočo forintov več, in kmetovalec bi napredoval. Sam sem bil priča lansko leto, ko je posestnik samo iz enega malega vrta prodal hrušelc za G0 goldinarjov. In ta posestnik je vse hruške, katere ima zdaj v svojem vrtu« dobil iz občinskega vrta, kateri občinski vrti so bili napravljeni v prejšnjih časih.
Visoka vlada bi prihranila veliko troškov, katere ima sedaj in pogozdovanje in sadjarstvo bi boljše napredovalo, tnko mislim jaz in gotovo tudi pričujoča gospoda, ako bi tukaj na središču Krasa napravila skupen, no le gozdni, temuč tudi sadjarski vrt, da bi mogel vsak posestnik
Fodlisteli
Delo Cirila i Metoda,
V spomin 5. julija 1881.
Spisal Jaromir Vol ko c.
I.
(Dalje.)
Poklicana v Rim, potovala sta sv. brata skozi deželo bla-tenskega kneza Koclja, ki ju prav z veseljem sprejme. Na kneževom dvoru sta so mudila dalj časa. Sč svojo učenostjo i zgovornostjo, kakor tudi z lepim vedenjem nju učencev, i vzlastl z slovanskim srcu ugajajočlm bogoslužjem, pri katerem je od-pevalo 50 zbornih učencev, priljubila sta se ljudstvu i knežjemu dvoru lako, da so ju zadrževali i prosili, naj pri njih še dalj časa ostaneta. Ko vendar sv. brata omenita, da se hočeta gredoč iz Rima vrniti naravnost k njim, vtolažijo in poslove se prav srčno od sv. mož. Knez i njegovo dvorjanstvo pa ju še sprejmo daleč do meje svoje kneževino,
Dalje potujeta skoz druge slovanske dežele i kdorkoli sta se pomudila, spevata liturgijo v slovanskem jeziku, ljudstvu v veliko radost. Na potu v Rim obiščeta tudi Runetke. Tu se vzdignejo proti njima latinski škofje, duhovniki i menihi, ter začno hud prepir ž njima zaradi slovanskega obrednega jezika. Očitajo sv. Cirilu: »Ćloveče! povej nam, kako si napravil Slovanom pismena, kije učiš, katerih ni poprej nobeden razumel, ni apostol, ni rimski papež, ni bogoslovec Gregor, ni Jeronim, ni Avguštin? Mi poznamo le tri jozike, s katerimi je spodobno slaviti Roga: grški, hebrejski i latinski.«
na KraŠu dobivati gozdno in sadonosno drevje iz njega. Poleni naj bi vsaka občina odločila sama prostore za pogozdovanje in prostore za sadjarstvo; dobro bi bilo, da bi imel vsak posestnik na Krasu toliko sadonosnih dreves, da mu vsaj sadje nekaj nese, ako trla no rodi.
Dalje naj bi se ustanovila ogledna komisija, katera naj bi vsako Itdo ogledala vsa posestva po Krasu, posestniku, ki hi dobro obsadil z gozdnim drevjem svojo pašnike, namreč kamenite, ki niso za pašo, naj Id se dalo darilo k pomoči, ker je bil marljiv in priden, in ta daril i bi morala imeti več, okoli ft vrst; prav tako naj bi se obdaril tudi oni posestnik, ki pridno nasadi sadonosno drevje po svojih vrtili in zemljiščih, z;i-nikarneži naj bi se postavno silili drevje sadili, liodisi gozdno ali sadonosno in ako tu' bi spol-novali svoje dolžnosti, naj bi se kaznovali. Mislim, da na tak način bi slo pogoz lovanje nuj-hitre od rok in visoka vlada hi si mnogo troškov prihranila.
Ako bi imel vs;ik posestnik na Krasu svoja zemljišča in vrle nasajene sadonosnim drevjem, ne bi se po noči lalvino golile, ker ne trebalo bi nobenemu hoditi sadja krast, ker bi ga vsak posestnik za se in za svojo družino imel; zdaj pa, ker je sadonosnega drevja po Krasu le prav malo nasajenega, pripeti se velikokrat, da zvečer vidi posestnik lepo svoje* hruške, breskve ali drugo sadje v svojem vrtu, ali na polji; ko pa zjutraj vstane, vi II vsa drevesa oropana in časih šo celo drevje polomljeno, da ga jeza zgrabi in poseka šo ono drevje, kar ga jo do zdaj imel, kajti čemu ga ima v svojem vrtu, ako iz njega nobenega sadu ne uživa; in vse to se godi zarad tega, ker je na Krasu nasajenega prav malo sadonosnega drevja; ako bo vsak posestnik svojo sadonosno drevje imel, mirno bo tudi vsak svoj sad užival.
Veleslavni zbor »Edinosti«, priporočam tedaj: pošljite ministerstvu resolucijo, naj bi visoka vlada po zgoraj omenjenem mnenju ravnala in skrbela ne le za pogozdovanje Krasa po praktičnih pravilih, marveč tudi za sadjorejo na Krasu.
G. V. Dolenec so ujema z govorom g. Stoka, in pravi nadalje, da kakor gledć šole, tako tudi glede pogozdovanja je trebi v prvi vrsti na to delati, da se ljudstvo samo poprime ozbiljno stvari; to več koristi, nego vse drage komisije.
Sploh je znano, da naše vlade so raalokedaj kako novo stvar poprijele praktično in na pravej strani. Učitelji, duhovni, župani, pa ljudska šola sploh, lo so prvi faktorji, kateri morejo največ storiti o zadevi pogozdovanja, vlada naj te glavne faktorje lo na pameten način podpira, potem pojde gotovo dobro in po ceni. Govornik jo svojo inenonje o pogozdovanji uže izrazil v listu »Edinosti« in ga veseli, da je to menenje skoraj menenje vseli inteligentnejših Kraševcev. Vlada naj skrbi, da bodo pašniki dobro razdeljeni, naj odmeri bolj golo grič; za pogozdovanje, naj napravi po Krasu več drevesnic, potem pa naj razpiše vsakoletna darila za lake posestnike, ki Ito lo najhitreje in najbolje pogozdovali in določi kazni za take, ki nočejo nič delati; nadalje n i j vla la oprosli vs icega davka vse one goličave, katere posestniki pogozde, vsaj za 10 do 15 let. Tudi naj vlada zaukaže učiteljem, da mladini in odrastlim predavajo večkrat o sadjarstvu in gozdnarstvu; naj sestavi nadzorovalen odbor, sestavljen i/, par vladnih zastopnikov strokovnjakov, pa iz posestnikov, županov, duhovnov; ta odbor naj bi vse potrebno določeval, tudi premije; sploh naj se vlada popolnoma vpira na ljudstvo in no na uradna komisije, potem reč dobro pojde in z manjšimi troški. Nobena vladna naprava no more napredovati, ako jo mrzi ljudstvo, prva umetnostjo, da se stvar prikupi ljudstvu, katero nepopularno stvar le zavira. Govornik pravi konečuo, da ni zadosti resolucija, kakor jo jo nasvetoval g. Stok, ampak da tukaj treba jako energične peticije na ministerstvo in zdatne podpore od strani deželnih in državnih poslancev; predlaga torej, naj zbor sklene, da odbor »Edinosti« pošlje ministerstvu poljedelstva peticijo v smislu g. Slokovih in njegovih podatkov in naj lo peticijo oddajo o svojem času naši poslanci na Dunaji.
G. Foriii iz Prcserja se ujema z g. Stokom, posebno glede sadjarstva pa pravi, da no ide, ako ne bo vlada delala ljudstvu veselja do to stvari, ki jo namenjena šo lo potomcem.
On je tudi za prošnjo, posebno pa bode kmeta to vzbujalo, ako ga vlada oprosti davka od golicav za pogozdovanje namenjenih.
G. Ican Ličen iz Rihenberga prosi pojasnila, kako bi bilo zarad drevesnic, ali naj jih
V poočitovanje svojih dokazovanj vzdigne vsak tri prste kvišku tja proti sv. Cirilu i Metodu tako, da bi si človek lehko mislil, da ti prepirljive! prisegajo bogu posebno imenitno cerkvene obljube. Da so so spotikali ob slovanskem pismu, ka-(erega niso umeli niti propirljlvci niti imenovani cerkveni možje, to ni Čudno, ampak čisto naravno. More li slepec soditi o barvah 1 Prenapeta je misel, da zna slovanski, kdor zna grški.
Sv. Ciril, jako zgovoren učenjak, tem prepirljivim Longo-bardom iz sv. pisma dokaže, da so sme Roga slaviti v vseh je-ziclh. Govori jim poleg druzega tudi tako: »Ali Bog ne pošilja dežja vsom ljudem i narodom? Ali no sveti solnce vsem? Ali so ne sramujete, tri jezike vsiljevati vsem plemenom i narodom na svetu, ter ukazujete hiti slepim i gluhim? Mi poznamo mnogo narodov, ki imajo svoja pismena i Boga slavijo v svojem, no pa tujem jeziku, taki so: Armeni. Persi, Avazgi, Jverl, Gugdi, Goti, Olni, Tursiji, Kazarl, Arabi, Siri i še mnogo drugih.«
Ko sta bila sv. brati uže daleč doli na romanskoj zemlji, zvesta o smrti papeža Nikolaja I. kije umrl dne 13. novembra 807. Njegov nastopnik je bil Adrijan (Iladrian) II. po rodu Rimljan.
Ko papež zve, da potujeta slovanska blagovestnika sv. Ciril i Metod proti Rimu, i da neseta z seboj telo sv. Klemonta, gre z vsom svojim spremstvom v svečani cerkveni opravi njima naproti ter ju zelo prijazno i spošlovalno sprejme začetkom lota 808. Le carjem i kraljem so v istoj dobi papeži i rimsko ljudstvo skazovali toliko čast, kakor zdaj sv. Cirilu i Metodu.
Uže iz tega slovesnega sprejema je soditi, da papež ni verjel lažnjivim pritožbam nemških i latinskih podpihovalcev.
Naša ljubeznjiva brata stopita srčno brez bojazni pred papeža i njegov cerkveni zbor, v kateri je bilo poklicanih tudi mnogo vnanjih škofov. Sv. Ciril i Metod odgovarjata na papeževa prašanja, ter so v vseli, vero zadevajočih točkah, slavno opravičita, in založbo svojih protivnikov popolnoma uničita. Mej
drugim tudi papežu i zbranim Škofom vse jasno dokažeta, zakaj sta Slovanom napravila vlustna pismena i poslovenila sv. pismo stare i novo zaveze, pa tudi drugo knjige za rabo pri liturgiji-
Temeljito sta dokazala, da je vse to velikemu slovanskemu narodu zelo potrebno i koristno, ter pristavila, da se prav s takim sredstvom vpešno širi krščanska vera mej poganski ljudstva. Osobito dobro ludi raztolmačita i razgovetno poočitujeta papežu Adrijanu lepoto i bogastvo slovanskega jezika, v katerem opravljata svete cerkvene obrede, ki silno vplivajo na to, da se krščanstvo mej narod vspešneje širi i plodovito razcveta.
Sočutje do nedolžnosti i stud do krivico se čita na obrazu posameznega zborovatelja v tem cerkvenem zboru. Papež sain, ko vidi pred seboj nedolnožuost i poštenost sv. Cirila i Metoda nju učenost, potrpežljivost, ponižnost, nenavadno marljivost ' stanovitnost; ko vidi storjeno gorostasno delo na krščanskem polju; ko vidi pred seboj M izbornih učencev, viteških moravskih mladeničev, namenjenih svečeniškemu stanu; ko vidi verno družbo, ki jo iz gole pokorščine i ljubavi do papeža prišla v daljni Rim: ko se prepriča, da ji; na drugoj strani lo zavist krivičnih tožiteljev: — zavzame so ter ostrini nad vso nepričakovano dogodbo, tako zelo ga je presunil ta nenavadni prizor v sočutju do resnice i pravico.
Papež reši nemških i latinskih škofov zlobno pritožbo tako, da mej drugim tudi slovanske cerkveno knjige odobri i pohvali.
Da sta dotično liturgično knjige iz grščino na slovanščlno veleprosvclljena učenjaka i odlična jezikoslovca izvrstno preložila, o tem ni dvomil niti papež niti ostali cerkveni zborovatelji.
Papež Adrijan 11. vzame iz rok sv. Cirila slovanske knjige, položi je na žrtvenik (altar) sv. Petra, ter v nazočnosti cerkvenega zbora, sv. Cirila i Metoda, "><) nju učencev i zbranega rimskega ljustva, — jezik slovanski i njegovo cerkveno literaturo blagoslovi, (»lihros versos divino ultari imponit, (juasi sa-
EDINOST.
napravi vlada, n]i vsaka občina zase Najbolje bi bile take vladne drevesnice in vlada naj bi tudi preskrbela dobrih cepičev, plemenitega sadja od vseh strani), ker to občinam ni tako lehko mogoče.
G Stok pojasnuje, da bi mor ila imeti vsaka občina za-se svojo drevesnico, katero naj bi vlada podpirala na vse mogoče načine tudi s čepiči. O je mogoče, naj bodo tudi občinski sadni vrti, kajti s Ioni se pride v okrnil tudi tatvini, ki zdaj močno zavira napredek sadjarstva.
G. F trd, Lah i/ Dutovelj povdarja, da je treba v prošnji odločno izreči, naj vlada odmori za pogozdovanje le take goščave, kder ni paše in kder kmet nema nobenega dohodka, ne pa takih, ki so v korist poljedelstvu in živinoreji; tu načelo je vlada dozdaj prezirala in na Krasu ravnala teoretično brez pravegapremiselka. lile It'-sadjarstva metli on, da je to prva naloga uči-uljev iu duhovščine.
Predsednik g. Nabergoj je ludi tega mnenja* da je treba pogozditi le lake goličave, od katerih ni nobene rente za srenjo in posestnika, ne pa lakih, kakor se lo godi v Iržaškej okolici, da naslajajo celo nevarni prepiri, ker ljudem de-vajo v prepoved taka zemljišča, katera so okoličanom neobhodno potrebna; — dobri pašniki naj se puste ljudem, .saj je druzega prostora neizmerno dosti.
(}. Vidmar iz Komna: On zna za srenjski pašnik, ki meri Sil oralov, za katerega plačuje srenja M gld. lelnega davka; polovico tega pašnika pa se je delo v prepoved zarad pogozdovanja. Kolika škoda bo to za dotjčne obči-narje, ki bodo morali plačevati visoke davke, pa nič ne bodo uživali! Pašniki naj se dobro pregledajo, predno se dekretira pogozdovanje.
Predsednik naznani konec delntc in dene na glasovanje Stokov in Dolenjcev predlog. Zbor sprejme z večino predlog Dolenjcev, da se napravi peticija na ministerstvo v smislu Stokovih in drugih razprav in pojasnil.
(Dalje prihodnjič.)
Dopisi.
\» llarkl, dne 2. julija.
(Trst in toda.) Uže mnogo let se govori In piše, da hočejo Tržačani v Trst napeljati vodo Bistrico, vkalero se tudi druge manjše vodo in potoki zlivajo in so potom voda imenuje Reka.
Mesto Trst jc veliko tisoč za to potrosilo in vendar mu vode še zmerom primanjkuje. Slišal sem. da je lansko leto meseca julija, ko je bila velika suša, prišel sedanji tržaški župan s komisijo vodo ogledovat. Prišli so pod Skocijan in našli so prav tnalo vode. Polem so šli gor do mlina Franca Gombača ker so menda slišali, da na tem mestu je voda največja in vsa skupaj zbrana, a tudi tukaj so jo malo našli in menda sklenoli, da je nikoli več ne pridejo gledat in tako so jo zbrisali iz večnega spomina. Ker sem jaz prav pri tej vodi rojen in tudi zdaj blizu nje bivam in prav moja zemljišča lam vodo o su>i požirajo, in ker sem veliko let ob Času suše to skrbno ogledoval ter so mi vso njeno lastnosti tako dobro znane, da nobenemu ne bolj; zalo si v dolžnost štejem, na kratko in resnično popisati vso, kar vem in znam.
Zgoraj mlina F. Gombača do pod Bistrice je II velikih mlinov. Ti mlini imajo vsi veliko jezove in velike vodne zaloge: dolge, široke in
globoke vire in kadar po 5—0 dni in noči njih kolesa tečejo, spraznejo se ti prodori in prigodi se, da dela munjo, pis-'inooh n d djih in praznikih vo lo vsi zapirajo in tako 12—24 ur zaprto drži*. Kadar pa jo vsi odpr6, toliko je priteče v 12 urah do F. Gombača, da lahko !>—f; koles goni. Ker je od Bistrici- dalje na stotine tnajhnin izvirkov in potokov, kateri o od desne in levo t rani v glavno reko stekajo in ker nihče trditi ne more, da jo kde zemlja požira, samo ob sebi je umevno, da j<- pri F. Gombači največja. To je vsem bližnjim znano, da v naj-veČi suši ii mlinska kolesa goni, če ni od gornjih mlinov zadržana, kar je bilo uže prepo-Vrdano, pa ne koles na koree, ampak na lopate. Oc se vsa ta voda v Trst napelje in če se na skočniku 2 melra pod veliko kolo po novi iznašla zažene, lahko 12—10 mlinskih kamenov goni. Da bi vso lo zadnji ogledni komisiji znano bilo, gotovo ne bi bila nad to vodo obupala.
Sedaj pa moram povedati, kde in v koliki daljavi zemlja vodo požira. Kmalu pod zapuščenim mlinom g. Janeza Ddilove, kateri se Stranski mlin imenuje, začne jo Eemlja požirali ter jo požira So pod mlinom g. Janeza Dekleve; od lod pa se je prav nič več ne zgubljava, ampak priteka jej mnogo majhnih izvirkov od ene in druge strani do Skocijana. Daljava poziranju je, kakor sem na oči cenil, okoli 1860 metrov.
Tukaj sto samo dve skrivnosti, kateri morda nisto bil.1 TržaČanom pojasnjeni. Prva je, da se vodi če/, požirke nova pot ali struga tik stare iu navadne poti skopa in sicer za 2 metra široka in 2 visoka po ulitih cevćh, ali cementiranom vo lotočju pod zemljo prepelja iu potem nazaj v stari tok zavrne. Druga skrivnost je lahka in brez troškov: po državnih zakonih Iti se moralo zapovedati, da mlinarji po dokončanem delu no smejo vode zapirati. Napeljanje vode ne bi dosti stalo in tudi posestnikom no bi dosti odškodnine trebalo, ako bi kanal pokrili in kmetje bi lahko travo po vrhu kosili. Tako bi ostal brez vode le mlin g. Dekleve, kateremu bi se dala odškodnina za vsako leto po 2 meseca. Kadar bi pa bila voda do Skocijana pripeljana, ne ostalo bi druzoga, nego namenjeni Kras do Lonjerja prekopati, to se ve da bi stala stvar milijon, ali v 4 letih bi Trž ičani pili vodo iz Reke in tudi vsake vrste strojev bi si lahko napravili po Bošketu, ker voda bi dosti metrov nad morjem na svetlo hahlala in tako imela velik pad. Ni človeka pod solncem, da bi i/račun II, kakošno obličje, kakošuo slavo, kakoŠno korist bi si to lopo in bogato mesto s tem pridobilo, to bi se še le pozneje videlo in spoznalo.
Ćital in slišal som, da so načrt naredili, i/ glavne jamo iz Bistrice vodo po litih cevćlt v mesto napeljati; to je čuden načrt in ta voda sama na sebi je tudi manjša od zgoraj imenovane pri mlinu P. Gombača. Od glavnega izvirka do Skocijana je okoli 42 mlinov, kateri bi se morali bogato odškod vati; zemlja, po kate rej bi se napeljala do dolenjih Ležeč, vsa je skoraj obdelana s travniki, vinogradi in sadjem; koliko bi se moralo odškodnine dati posestnikom!
Mnogo je prepadov, zavinkov iu globokih potokov, Črez katere bi se morali mostovi zidati, predno bi se voda vrhi Krasa tik dolenjih Ležeč napeljala. Od Ležeč preko Divače bi se moralo najmanj 1 m. pod zemljo kopati zaradi zmrzlinc
in vročine in pa lite cevi do Lonjerja speljati, kar je z ogromnimi troski združeno in vendar ob suši bi imeli le malo vode.
Cital sem tndi, da se Rižau v Trst napelje, ali ta voda je manjša od naše in tudi n^ina skoka, ona ne |,i koristila za drugo, nogo le za amo pijačo in kuho, za drugo obrtnijo ne.
Zadnja poročila so po mojih mislih uajbo|| gotova in najcenejša, če so le verjetna in resnična , da imajo Tržačani čudo vode pod sv. Križem blizu Trsta. Dobro seje treba prepričati, daje voda gotova in tekoča in da ni kakšno podzemeljsko jezero, katero bi pa no imelo pada ali skoka. To naj se preišče, kakor hitro mogoče, ker nemamo Matuzalemovih Icl, mesto pa vsak dan več prebivalcev.
V Hojami, 1. julija.
Devetnajsto stoletje se zove doba železnic, strclopi.su, Iznašb I velikanskih polvzetij. Pulili hvalo-p vci rimskih i drugih starin ne morejo se načuditi staviteljstva strokovnjakov sive starodavnosti i praznim ponosom prstom kažo na rimske ceste — i vodovode, gledišča, okrog-lišča, koliseje, pantheon ; češ: Pridite le-aeut, sovremeniki gradbo-veščaki i stvorite kaj temu jednaeega — ako ste zmožni? Kar se pa zdaj po širem svetu napravlja, to njim ni nič! Onj so enaki filepctt, ki dobrodelno solnčno gorkoto uživa, ali barvo posameznih njegovih žarkov ne poznava. Drugače bi morali poznati, da temu, kar so zdaj zvrševa •- minolosl še senca ni. Ivo bi se zdramil iz groba i trohnobe spon preslavni latinski umetnik Amonij i ako bi so stavil predlog o gorovja predoru Mons-Cenis, vskliknol bi gotovo z glavo maje: impossibile est! Ako bi mogli starodavnikl svojimi očmi opaziti velikanske naprave sedanjosti daljavo zbližajoče, v kozji rog bi pognali vso njih ne-čemurne hvalo-povce. Sueški prekop, predora Mons-Ceni i Sv. Gotthard; Pacific železnica v sevornej Ameriki i sedaj so gradite še dve do tihega morja; prekop Panama mej srednjo i južno Ameriko, podmorski prodor LaManche i načrtana rusko-azljska železnica do velikega oceana, ki bode najdaljša na zemeljskej obali: ali nis* to dela nedosegljiva neumornega človeškega duha 1 Ali v poslednjih dneh so stopila na dnevni red i šo posebna pogajanja mej grško vlado i generalom Tiirr-om o prekopu korinlskega medzem-Ijišča, ki za večne Čase zedini Korinta zaliv sa-ronskim morjem. Ožina zgine i ladja bo plula skoz staro Megarido na Egino, na staroslovanskj Solun i naprej i tako si prikrajša pot okoli pe-lopovega otoka. Peloponez (sedanja Moroja) resnično postane, za kar se jo v starem i srednjem veku smatrala, namreč: otok. Priča nam je starina »nosos« 1 v srednjem veku jadranskega morja gospodarji silni Benečani. Šo zdaj se nahajajo pred baziliko sv. Marka v Benetkah trije stebri, na koje so ob nedeljah i družili svečanostnih dneh razobešavali zastave treh njim podvrženih največiii otokov v srednjem morju: Cipar, Kan-dija, (Kreta) i Moroja. Kar so starodavnikl smatrali le iinenovalno za otok, v 19. stoletju postane resnica. Tedaj ono hi bilo poosobljenje ali vresničonjo prastarih idej. Uže v starem veku so večkrat skušali morja zedinlti i v povestnici se premnogo pot čita o slučajih i namerah — kako bi se dala ta velikanska ideja izgotoviti. Celo pričeto je uže bilo delo, kar se Še zdaj lihko spozna; ali radi tadanjih nemirnih časov,
ali nepopolne trigonometrične vede, zopet so započelo opustili. Ali v 10. stoletji, ko neizmot-Ijivi prerok. /■ inljemerna oblika, dokazuje vrednost i stališče neznanje — vso je mogoče i Dellis i Do Iona morata so pred lučjo resnice pomakniti v senco i temo pozabljivosti.
Leta 62f» pr. Kr. je Korintu zapovedoval glasoviti irinog Perian ler, uže on je menil prekopih ožino, kakor poroča povestničar Diogen Laereij. Slavni zgodovinar Si rabo piše, da i Dmitrij Poliorcet se je i on hotel dela polotiti; ali lastni mu inženirji odsvetovaje nm so trdili, (a on je njim i tudi verjel), da zrcalo korinlskega vodovja je dokaj višje ud onega v saron-fekem zalivu. I ako bi ožino dal prokopati, napravil hi ogromno Škodo; kajti voda bi naplavom uničila Egino i vse bližnjo otoke. Tu li Julij Cezar je bil poveril lo izvršitev svojemu inženirju A meniju, kakor pričajo: Svetonij, Dion Ivasij Plutarh.
Svetonij pripoveduje, da je car Kaligola imel posebno veselje do velikanskih stavb i da je poslal po širem carstvu umetnikov, da mu jih grade i tudi v Korint posebnega stotnika, da pri prekopu priprave stvori i začetna dela otvori. Ko je grozoviti car Neron zasedel uže razpadajoči rimski stol — prva naloga mu jo, osobno pohoditi carstvo i dospe tuli v Gre-cijo, da se sam prepriča o potrebi podanikov. On sam matikoj prvim udarcem v tla delo otvori. Pri tem poslu mu je delalo dokaj tisoč Židov i zatvorjenlh po cesarskih ječah hudodelnikov. Ali pobuna napram Rinistvu Vindix Julijeva v Galiji je nadaljevanju pot zaprečlla.
A. B.
(Konec prihoilnije.)
Iz novoftrnjMkcffit okraja. 2. julija.
UČaknli smo, da je prišel na dan strašan čin, izvršen dne 2i. maja 1871 na neserskem vrhu pri Trstu. Vozil jc mesar Peter Šiskovič tisti večer janjce v Trst. Napali pa so ga roparji na c. k. cesti i na strašen n ičin umorili. Bila je obravnava v Trstu m. in. zatoženca sta bila P. Dobrila i F. Kastelec. Gosp. državni pravdni k ju je ostro tožil, zagovarjala pa sta ju dr. Fer-jančič i dr. do Angeli. Zatoženca sta bila obsojena na vešala.
Hvale so vredni vrli c. kr. Žandarmi iz Materije, ker so z velikim trudom temu hudodelstvu prišli na sled ter je na dan spravili.
Pokojni P. Šiškovič, več časa vdovec, bil je vrl mož, poštenjak i občinski odbornik, njegovo Ime je slovelo. Kadar je janjce prt vaseh pobiral, vsak mu jih je rad prodal, za gotovo denarje ali ne, ker jo bil pošten trgovec. Zapustil je lepo posestvo, dve hčerki i staro mater. Ker pa ni gospodarja v hiši, vse jo šlo po zlu. Marsikdo bi moral položiti roko na srce pri tem strašnem razdiranju i obrnoti milo oko na zai puščene uboge, usmiljenja vredne sirote.
K Dunaju, 30. junija.
Dne 20. junija t. 1. se jo ustanovil tukaj »agronomični odsek« ko oddelek akademicnega društva dunajske »Slovenije.« Namen mu je, razpravljati stvari, spadajoč v poljedelsko in gozdarsko stroko s posebnim ozirom na slovenske dežele, ter se doseza ta namen s čitanjem in presojevanjem predavanj omenjenih strok v slovenskem jeziku.
V izvršujoči odbor so voljeni ti le gospodje: Jurij Kraigher stud. foresl. za predse Inika, Va-
erilieium oflferons Deo.« Cap. H.) potrdi i zaukaže: naj se v tem jeziku služi liturgija in vršo vsa druga cerkvena opravila povsod, kodar biva narod slovanski. Dalje papež pristavi i pismeno razglasi: »Kdor bi se prodrznil drugače učiti, zaničevaje knjige toga jezika, naj bode izobčen (proklet).
Dokončavši papež to blagoslovcnje vzame slovanske bo-goslužbene knjige raz žrtvenika, ter je izroči sv. Cirilu i Metodu za cerkveno službeno rabo.
Od onega velepomembnega trenotja, začetkom 1. 8G8, ko se je dogodilo to v Rimu v cerkvi sv. Petra, i sicer mej božjo službo, v navzočnosti cerkvenega zbora i druzega občinstva: — poslala je staroslovanščina »šteti jezik]* (slavorum llngua saera).
O tem jeziku, njegovej spretnosti i odliki piše L. P. tole: »\Vir konnen uns zurBestatigung, dass die altslovenische Sprache tiacli der grieehischen und lateinisehen fiir die ent\vickeltsto galt> auf ein hisloriseti beglaubigtes Moment berufen. Vor tausend Jahren, als in Europa nur das Laleinische und Griechische als gebildete Idiome galten, erklarte Papst Hadrlan II. welche Verfiigung soin Nachfolger Johannes VIII. im Jahre 880. bestii-tigto, die altslovenische Sprache zur Kirchensprache « In dalje: »Datum \veil der Papst die Sache gepriift und gefunden bat, dass \virklich nur die slovenische Sprache genug entwickelt war, dass sie neben der griechieschen und lateinisehen als Kirchensprache gebraucht werdon konte, \vihrend alle andern Sprachen zu diesem Z\veeke noch fiir untauglich befunden wurden.«
Od onega časa, ko je staroslovanščina odločena biti našim cerkvenim jezikom, ima brez vse dvombe popolno pravico v slo-vanskej cerkvi. Zavoljo tega se zapadni, oziroma južni Slovani pri vsej prirojenej krotkosti I miroljubivosti nikedar tako ne spozabimo, da bi prostovoljno priznavali predstvo tujemu jeziku v naše m svetišču.
V dokaz, da ima omenjeno (jezikovo) dovoljenje za Slovane sploh pravilno polnomočje, zaukaže papež: naj se opravi i poje slovanska liturgija v cerkvi sv. Potra, tedaj prav na onem žrtveniku, kder je bil naš jezik za cerkvena opravila posvečen. Verjetno je, da je pričujočemu občinstvu to cerkveno opravilo z ganljivim odpevanjem prav ugajalo, kajti papež je dovolil, da se drugi dan služi i speva slovanska liturgija v cerkvi sv. Pavla, a tretji dan v cerkvi sv. Andreja blagovestnika.
Predno pa se poslovita sv. Ciril i Melod od Rima ter vrneta nazaj mej svoje Moravane, blagoslove sam papež sv. Metoda v vladiko dno f>. januarja 1. 869; učence pa po svojih dveh patri-jarhih v duhovnike i djakone. Sv. Cirila pa, uže od I. 802, vla- • diko, je papež pri tej priliki v onem dostojanstvu le potrdil, i sicer ko založenega s pravnim cerkvenim činom, da mu je osobno ko vladika v roko prisegel pokornost i zvestobo. Papež je tudi s tem cerkvenim posvečevanjem i odlikovanjem pokazal svojo popolno zadovoljnost ter potrdil i pooblastil slovansko dubov-bIvo po svojoj najvišoj cerkvonej moči, naj v bodoče izvrševa vsa božja opravila v posvojenem slovanskem jeziku.
Po volićem žrtovanjl, za slovansko delo ves utrujen, k mahi potem sv. Ciril nevarno zboli. Sluteč svojo bližnjo smrt, pokliče k sebi sv. brata Metoda i svoje učence. Pri tej priliki jih prav milo prosi i opominja, naj stanovitni ostanejo ter ne prenehajo in opuste moj Slovani pričetega dela. Glej, brate 1 — govori sv. Ciril Metodu. — skupaj sva bila vprežena, skupaj sva orala i rušila brazde na božjem polju, a jaz padam na njivi; i umorjen od velicega truda, dokončavam svoje dneve. Da je sv. i Ciril pričujočim v tem trenotji govoril ozbiljne i pomenljive reči, j tega nam tu ni treba obširno omenjati, lehko pa trdimo, da so i nastopnikl sv. Cirila, kakor trdna skala stanovitni ostali v božjem i slovanskem delu vse dni svojega živenja.
Sv. Ciril je Slovane tako srčno ljubil, kakor pravi oče svoje
otroke. V zadnjih trenotjih svojega živenja, vzemSi uže slovo od svojih ljubljencev, ko mu je uže mrtvaški pot oblival obraz; vzdigne roki proti nebu ter še iskreno moli i prosi: »Naj Bog obvaruje njegovo čedo i ves slovanski rod vsake nesreče na duši i telesu.« Razločno soje slišala njegova zadnja molitev: »Voz-veselichse o rekšich mne; v dom gospodenj pojdetn' voz veseli se duša moja i srdee vozradova se.« Končavši molitev še Ima toliko moči, da blagoslove zadnjikrat okoli stoječe, a k tnalu potem mirno zapre blage oči i sladko v Gospodu zaspi dne 2. februarja leta 809, v 43. 1. živenja. Njegova duša p.i se je vzdignila nad zvezdne prostore tja v svitle dvorane nebeškega veselja, kder uživa večno radost za nagrado svojemu trudnemu delit i grenkemu trpe nju, katero je trpel za blagost vsega Slovanstva.
Spremljali smo sv. Cirila v njegovem živenju i delovanju, a nikder nismo zapazili najmanjšega sledu, da bi so kazal kakor Grka, ampak vidimo ga v vsem njegovem mišljenju i hrepenenju kakor Slovana. Da celo na zadnjo uro priporočava svojo dušo Bogu v slovanskem, njemu najbolj priljubljenem jeziku, a ne v grškem ali latinskem.
Ko papež zve tužno vest o smrti sv. Cirila, sam poskrbi
i vsemu Rimu zaukaže, naj se telo umršega z tuj.ečjo častjo * dostojnostjo pokoplje. Telo sv. Cirila polože v dragoceno marmornato krsto, ter ga svečano prenesu v cerkev sv. Klementa. Tam v spod njej prvotnej cerkvi, na levem krilu, vidi so še dandanes rakev sv. Cirila. Tega svetega prostora naj ne pozahi obiskati noben Slovan, ako ga kdaj sreča privede v to skrivnostno bližino.
Resnično jo, da ui Se noheu svetnik svojemu narodu, po lastnem trudu, zapustil toliko dragocenosti i dušnega premoženja, kakor sv. Ciril nam Slovanom. Zato bodemo večno čes-tili blago njegovo ime i z hvaležnim srcem se spominall njega na vse veke.	(Dalje prihodnjič.)
EDINOST
lentin Oblak stud. agr. za podpredsednika, Ferdo
Svetek stud. agr. za t ijnika in Ferdo pl. Klein-niavr slud. forest. zi blagajniku Prva redna sejajebila9. julija t. 1. v »Jlič Glasthau»» Volks-gartenstrasse 3. — Dnevni.red bil je: 1. Utanje zapisnika glede pogovorov o vst i nov ljenju tega odseka. 2. Poročilo predsednikovo. Predavanje g. stud. agr. Val. Oblaka »K ij je na*a naloga (ko slušatelji vi<je poljedelske in gozdarske šob-v počitnicah«'? 4. Slučajni predlogi iti interpelacije. Za odbor: Jurij Kraigher,	Ferdo Svetek,
t. c. predsednik.	t. č. tajnik.
Dolina 9. julija.
Visoko c. k. namestniŠtvo v Trstu je blagovolilo z odlokom oil 15. maja t. I. št. 6224 I. potrditi pravila učiteljskega društca za koperski okraj. Ker namerjava začasni odbor po sklepu I. shoda v Dolini dne 24. febr. I. I. prve dni avgust i Čast. gg. druStvenlke v Koper k II. zborovanju sklicati, prosi jih najuljudnejše, naj do-pošljejo ali p.i vsaj nemudoma naznanijo svoje referate začasnemu odboru v Dolino, da bo mogoče program prihodnjega zborovanja za časa sestaviti in objaviti. — Govorilo se bo pri tem zborovanju o okrajnej učil. knjižnici tega okraja, naj to stvar dobro prevdarjajo, da so bo s temeljitimi razlogi kaj koristnega v prid našej ljudskoj šoli in učiteljem samitu moglo doseči.
V imenu odbora
And. Vertovec, tajnik.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Poročali smo bili v zadnjem listu, da so nastali v Pragi neredi mej slovanskim in nemškim prebivalstvom; Nemec je povsod vsiljiv človek, tako, da je včasih res težavno mirnemu ostati; v Pragi je samo sedmi del prebivalcev Nemcev, pi vender pri vsakej priliki kažejo ogromni večini Pražanov, da se jim ne pretaka slovanska kri po žilah, Nemci so zarad teli pretepov shod nemško-čeških poslancev sklicali in v nekej resoluciji krivnjo pripis ivali Čehom ; celo do cesarja so hoteli iti; nekateri so posredovanje nemškega poslanika na Dunaju na pomoč klicali, Češki klub jim pa ni odgovora dolžen ostal.
Da bi se tem neredom v okom prišlo, imenovan je na Weberjevo mesto češkim namestnikom vitez Kravs,bivši predsednik vojaške višje sodnije; pravijo, da je pravičen mož in da cesar zelo vanj upa. Nemški listi iz početka niso vedeli, kaj bi rekli o tem imenovanju in so sodili, da cesar Taaflejovo politiko na laž stavi, pozneje so pa sprevideli, da Kravs ne bode na-peljaval vode na njih mlin.
Knez Milan se je z kneginjo v Prago pri-peljtl in je bil od cesarjeviča Rudolfa in Pražanov prijazno sprejet.
V	hrvatskem saboru je dejal MiŠkatoviČ o reškem pitanju, da predlogi opozicije napadajo z tla nji sistem; vlada odločno zagovarja duallzem.
V	raznih nemških mestih so začeli zbore sklica vat i, da svojo, kakor mislijo, opravičeno »entrustungo«, izreku radi praških prask; vlada pa je prepovedala telegrafskim uradom vznemirjajoča poročila razširjati; čuditi se moramo, da se zastop dunajskega mesta povsod vmešava; v kratkem časti so se bili dunajsKi mestni očetje mnogokrat blamirali, — ker se vedo, kakor »splessbdrgerjl. To ne dela časti dunajskemu mostu.
Vnanje d, žive.
Na Nemškem se uže zelo pripravljajo na volitve; Bismark se nadeja, da se mu povoljno izvršć.
Za Francoze se razmere v Tuniziji neprijetno razvijajo, več in več mohamedanskih narodov se jim upira, tako, da jim bo treba vse eneržije, da jih zmogd; tudi Tripoli se giblje in Angleži so Francozom dosti jasno namignoli, da bi utegnol čas priti, ko se bodo morali tudi genoti, Francozje so mahom razumeli, kam pes taco moli. Mislimo, da je Bismark radi tega bil tako naklonen gledč Tunizije, ker je slutil, da se razvijo hoiuatije Francozom neprilične; svojim zahodnim sosedom želi Bismark gotovo prav mnogo posla, da se lažje giblje. Mržnja je nastala mej Italijani in Francozi, zdaj se še Španija vlači v vrtinec, tako, da se bodo romanski narodi srpo gledali, to pa kaj prija pruskej lisici.
V	Belgiji se močno dela na to, da se vo-litvena pravica razširi.
Italijani so na posodo vzeli 444 milj. lir v zlatu.
Na Ruskem žldovje uvidevajo, da so si radi nelepih lastnosti sami krivi, da jih Husi ne ma rajo; žldovje v južnoj Rusiji se neki hočejo poboljšati ! Nek žid piše v časniku »Južni kraj«: »Naša lakomnost, nenasitljivost, predrznost in zvijača, neumno posnemanje ruskih veljakov, odiranje nam je nakopalo sovraštvo ruskega naroda.« To utegne kod drugod tudi res bili.
■ Atence Husse« piše: »I/jave mnogih do-putacij žl.iht trikov, okrajnih zborov, kmetov raz iih pokrajin in trgovcev Nižnlnovgorud^kili včeraj v Peterbugu sprejetih, carja so in carico močno ganole«.
V	Bolgariji so se izvršile volitve po kne-ževej volji, govori >e pj, da utegne premagana stranka nemire delati, In res vse na to kaže, ako
inento verovati poročilom i/ onih krajev.
V	Carigradu se niso izvršile obsodbe sultanovih inorivcev, ker pregledujejo račune, narejene po odslavljenji Ahdul Azizovetn. obsojenci so neki močno za svoje žepe skrbeli.
Predsednik sevei no-amerik niskih zjedinjenih drlav okreva, upa se, da preboli
domaČe stvari.
Olrfnl xlior ilelaKkeva podpor-114*1(11 društvu ito le \ nedeljo 17. t. m. ob C. uri popoludne v društvenoj dvorani pri »zlatem orlu«. Dnevni red je tale: 1. Branje zapisnika; 2. Posvetovanje o blagoslovenjl zastave;
3.	Poročilo glede uradnika delahjkega društva;
4.	Poročilo glede novih pravil. K obilnoj vde-ležbi vabi	Odbor.
Komarjev Iz lunin so je 8. t. m. opoludne 450 pripeljalo v Trsi na Indiji »Slain-bul». Pri dohodu bo peli avstrijsko himno. Na ključu St. Carlo jih je sprejel dotični slovanski odsek ter spremil ua južino v gostilnico »Monte verde.« Zvečer so do mala dalje odpotovali. Vsi so bili jako zadovoljni se sprejemom in zelo so hvalili škofi Strossmajerja, katerega vse rimsko ljudstvo zarad njegove ljubeznjivosti in izvrstne zgovornosti visoko čisla. Nek prijatelj iz Trsta, vrnovši se iz Rima, pripovedoval nam je z navdušenimi besedami, kako krasno so prepevali na potu tja in nazaj, (vzlasti na morju), pobožno in narodne pesni v vseh slovanskih jezicih, kako veličastno so je opravljala slovanska služba božja v cerkvi sv. Klementa (tudi slovenski se je pridigovalo), in posebno, kako nepopisljiv in nepozabljiv prizor jo bila avdljenclja pri sv. Očetu. Govor vladike Stros-majerja in odgovor papežev pretresel je vsako srce. Jakina pa romarji niso hvalili; tam so celo babe kamenje za njimi lučale. Nek gospod, kateremu je kamen priletel na prsa, pobral ga je ter nesel za spomin v slovensko svojo domovino.
Angleži na OpČInah. V gostilnici pri obelisku na OpČinah je priredil angleški konzul Burton oficirjom angleškega brodovja veselico, h katerej je bila tudi odlična tržaška gospoda povabljena. Lepo okusno je bil prostor zunaj na travniku ozaljšan; radi deževja se je občinstvo preselilo v gostilno, k ler se je rajalo z veliko Živahnostjo v pozno noč, ker se je v naglici večerja prenesla v gostiinične prodore, potrlo so je marsikaj in tudi zgubilo; da bi se pri tej priliki okoristili nekateri okoličani, kakor zbadljivo »Triesterca« pravi »nos bons villageois«, temu moramo na čast našega poštenega slovenskega okoličana odločno oporekati. Pač pa je bilo na dvorišču mnogo lačnih tržaških fijakerjev.
n«iil«cher Mchulvereln je ustanovil tudi v Trstu svojo podružnico. Mi nemamo nič zoper to, ako bo skrbel za izobraževanje nemških otrok, ker to je prav i hvale vredno. Odločno pa se moramo ustavljati germanizaciji slovenskega prebivalstva, kar ta podružnica na" merjava, ker je po nasvetu vrhovnega finančnega svetovalca, barona CiSrniga, sklenola, naj se na slovanskem Pri morji napravijo nemške šole i naj se soška dolina obvaruje — sloveniziranja I Za Boga, je li morda soška dolina nemška? Ali r.emški kulturonosec, baron Czornig ni Šo dosti ob državnih troških hodil po soškej dolini i tam v flnančnej svojej oblasti in visokosti agitiral za nemštvo? Vsemogočnega finančnega barona moramo svariti, naj na dragih popotovanjih skrbi za finančne stvari, ker to je njegova dolžnost; nemško rogoviljenje mej Slovenci pa naj opusti, ker to je predrzno i se z njegovo službo nikakor ne ujema.
Nlovantklli apostolov m v. Cirila ln Ueloila *lavmiKi, katero je priredilo politično društvo »E linost« pri sv. Ivanu v Trstu z slovesno sv. mašo, vtisnola se je ljudstvu globoko v srce. Proč. kinononik Simčič jo imel z asistenco svetoivanskega in ketnarskega preč. župnika veliko peto mašo, pridigovalje kaj lepo prč. g. kaplan Križman o žive nju i delu s. s Cirila in Metoda, ter kazal veliko veljavo i spoštovanje našega jezika, povdarjal, tla v duhu i veri slovansk t apostola vežete vse slovansko rodove, obžaloval največjo zlo, versko razkolstvo ter skleuol z veselim upanjem, da bo zopet en hlev in en pastir. Ljudstva se je sešlo obilo ter je zamakiielo poslušalo lope besedo, ki so bile govorjene iz srca i so tedaj tudi v srta našle pot. Cerkev je bila prav lepo okrašena, vse polno zveži h cvetic, povezanih v slovenske barve, bilo jo ob stenah iu prod cerkvijo so divno vililjali praporji. Stoli so bili v cerkvi pregrneni in pred
olta rjen z t odbor pol. društva »Edinost, posebe pripravljeni. Vdeležil se je odbor »Edinost« se svojim predsednikom Nahcrgojmi h veliko odličnih naro Injakov iz Trda in okolice. Sv. 1\an. ski pevci so peli prav dobro pri maši. Po nia^i je bila zahvalna pese in, in ko je občin-Ivo iz cerkve stopilo, pozdravila gaje nkolleau-ka godba z »Naprej za tava Sla\e'»
€*»*|>. prol'esor Cluser bode v prihodnjem šolskem letu na lastne tro«k»* poslušal na diinajskej univerzi predavanje o indi kili jezikih. Meseca septembra pa pojde — tudi na lastne troške — n i filologičui shod v Berolin-Mi želimo temu vrlemu možu iu iskrenemu* marljivemu rodoljubu najboljše vspehe.
ltojan%ka ril u I ii ha bo imela 17 t. m. veselico. Spored : 1. Govor ; 2. Srečk inje z darili; 3. Društvena zabava. (Ples); 4. Umeteljnl ognji. Mej sporedom bode svirala vojaška godba. Vstopnina za ude 10 soldov, za r.eude 20 soldov.
i <;o«|»a A IIH (.iorupova rojena Perg-hofrova, je umrla 8. t. m. na Roki; za njo plaki vrli naš rodoljub, g. Gornp in osem nodoletnih otrok. Hajnka je bila plemenita, dobrotljiva, prava mati svojej družini. Mi srčno obžalujemo nezgodo, katera jo zadela obče spoštovanega g. Gorupa ia njegovo blago družino.
ttlo%e»*ke romarje so I,ahi varali uže v Jakinn, ko so stopili na suho. Ko so namreč menjali avstrijski denar, dajali sojini ponarejene franke. Italica lidos — nulla tidesi
KranjsKI deželni šolski nadzornik, tf. IMrker naj bi svoj stan zanionil z žrebčarjskim nadzornikom. Nas je sram zapisati besede, katere jo la nemški kulturonosec v Ko-Čevji v Soli in pri okrajnem glavarstvu govoril. Otroke pohujševati, poštenim ženam sramoto na glavo kopati, jo li to naloga deželnega šolskega svetovalca? Nemških kulturonoscev nič več ni sram in o njih velja pregovor: Quem deus per-dere vult, denientat.
Velik požar. Zadnji ponedeljek jo velika prejnica v Ajdovščini pogorela. Škoda je neizmerna ; 280.000 gld. ji zavarovano. Usmiljenja vredni so ubogi delalcl, ki ostanejo brez zaslužka; naj bi se zanje poskrbelo.
Umor. Blizo Dutovelj jo na polju ubij fant A. Gomesil druzega fanta Ant. Tavčarja. Ubijalca je žandarmerija uže ujela.
Stipendije za ninelnlke. V »Wiener Zeitnng« se razpisujejo za umetnike štipendije* katere dajo mlnisterstvo za nauk in bogočastje. Prosilci morajo biti nadepolni umetniki, ki za svoje nadaljno izobraževanje nemajo sredstev in sicer umetniki v pesništvu, v glasbi ali obr-zovnili umetnostih iz kraljestev in dežel v državnem zboru zastopanih. Prošnje naj se vlože do 15. avgusta 1881. leta pri dotičnih deželnih oblastvih. V prošnji mora prošnjik: 1. opisati svoje dozdanje izobraževanje in svojo osobne razmere; 2. povedati, kako hoče štipendijo za svojo nadaljno izobražonje porabili, 3. predložiti svoje umetnostne poskuse, katerih vsak po" samezen mora z avtorjevim imenom posebe za-znauionovan biti.
IluhovMke proiiiemlie na Ciori-Skeni. Prč. g .dr. A. Gregorčič je Imenovan za profesorja dogmatiko v Gorici. — Prč. g. Simon Gregorčič je premeščen iz Kobarida za druzega duhovnega pomočnika v Tolmin.
PrlroilopK živaUlva. poslovenil iz češkega po Pokornem g. prof Erjavec, dopustilo je naučno mlnisterstvo za rabo v šolali, v katerih se la predmet uči slovenski.
CJ. <1. Pre*nltz, ki je v kranjskoj hranilnici izneveril 36.000 gld., obsojen je na dve leti teške ječe
NiellnJ v spomin »loiauKkim romarjem jo papež ukazal 1500 skovati iz brona in sreba. Kardinal Ledochovsky jih ima razdeliti moj romarje.
Oil banke ttlavlje smo prejeli letno joročilr, iz katerega posnemamo, da je lansko eto imela 203.758. družabnikov; novih je mej letom pristopilo 45.758. V reseivi ima 4,834.842. v blagajnici pa 4,426650 gld. premoženja. Vsta-novila se je banka pred 12. leti ter je v tej dob' izplačala 5,460.893 gld. za škode i darovala 'J53 brizgalnic. Lansko leto so vse zavarovalne banke bolj ali manj trpele, posebno zavarovalnice zoper točo so imele veliko zguboj tudi požarne banke so bile zelo zadete, enako tudi Slavija, ki je imela pri požarnem zavarovanji le 1108 gld. čistega dobička; pri zavarovanji živenjapajo imela toliko vspolia, da je izplačala 10'/. dividende.
■»oilolia *v. Cirila i Jleloda. Opozarjamo naše bralce na n iznanilo katoliške bu-kvarne v Ljubljani v denašnjein listu »Ed.« Slovenci ljubijo svojo sobo krasiti z lepimi slikami svetnikov. Naj bi si vsaka rodbina omislila tudi sliko preslavnih sv. bratov, katera sta postala po svojem preblagein delovanju slovan-skim rodom največja učitelja in dobrotnika!
C. k. državni zajem i lotrijo od leta 1854.
Izžrebane sn bile t. julija n i Dunaju te le -enje: II, 126. 172, 20.t, 220, 250, 312, 559, 818, 94«, 1319, 1400, 1439, 1519, 1568, 1834, 1917, 195», 2U73, 2363, 2434, 2559, 2508. 2594. 2655, 2866, 2960, 3228, 3286, .3376, .'1508, 3578, 8579, 3788, 3787, .'1812, 3972.
Številke e izžrebajo t. oktobra 1881.
Ustnica uredništva tiosp. R. v G. Želimo bolj ob jfkllviipgtt dopisa; mi »umi dobro vemo, kuni pes taco moli iu kuj je uredništvu »Hoče« tako nu sreu : »helluiu pro dnino et existentla«. Nas |>ii to malo (•riga, mi grelno svoju pot, nuj nas potem upravljajo, kder koli hoeejo. Saj »Slovenec« jo eolo legal, du mi bili romarji slubo sprejeti v Trstu, mej tem ko smo mi videli pismu, v katerih se romarji hvalijo, da s<> bili v Trstu dnbro sprejeti in d<>pls v »Vab-rlandu«, v katerega je huje pisal sam dr. Jordan, j • polno polivale za trŽnSko Slovence. »Slovenoc"je dobil eelo nek popravek od zanesljive strani, pa ga ni priobčil. — Kuj moramo ml /u tu, ako ljudje nočejo biti pru-vie.nl? — Dopisnik »Naroda« uŽe zopet laže, da no-e.eiuo kritiko. Kritiku dobrohotna je koristna, to pri-lornamo rudi, a zlobna kritiku »surovega« ntojfa je grda in jo ju treba zavrnoti. Kam pridemo, če bodo ljudje, ki hoeejn biti pisatelji iu učitelji, tako zlobno pisarili. Sram jih bodi! Će bodo Se tuko pisali, prijeli jih bomo Se od bliže, da jih svetu pokažemo v svitu pruve zlobe. To si siuutraino za svojo dolžnost. Ako pu Želi kedo dokazov »ud oeiilos«, naj se potrudi v na$e nrednijtvo, tam b-liko zve, kar se za zdaj še n" da pisati.
Tržno poročilo.
Kupčija nilahova v vsakem obziru.
K'ara — prodaja se jto sicer Irdnili, a ne-spreinenjenih cenah, ki ne morejo kviškt, ako-prem bi uvažnvalei to radi prisilili. — llio velja gl. 54 do 75, — Java gl. 81 do gl. 86, — Por-torico rI. 89 do gl. 10«, — Santos gl. 74 do gl. 80, -- Geylon gl. 98 do gl. 135.
Olje — v dobrem moiienjl, podobno fino, dalmatinski pa no tako, ampak utegne k ij pasli. Denes velja namizno gl. 54 do gl. 62 — jedilno gl. 39 do gl. 43.
Sadje — brez spremembe, ker zdaj tudi ui posebnoga prašanja po njom. Denes volja sul-tanina gl. 44 do 52. — cvolio gl. 2'i do gl. 36, opaša gl. 23, — ft^o v vencih gl. 10'/f» gl. 6'/, do gl. 7'/,» — pomeranče gl. 6 do gl. 7'/,, limoni gl. 5 do gl. 6, — nvindelji gl. 78 do 85.
HiŽ—jo zopet poskofiil za 1 do 2"/» i" se zda j prodaja po trdnih cenah. — Italijanski velja gl. 16'/, do gl. 22'/,, — indiSkl gl. 13'/, do Rl. 13»/,.
Mast lil Špeli. — Masi eenejs za !%• Špoh brez spremembe; denes slano mast gl. 65'/, <lo gl. 67'/,, Speli pa 54 gl. do 65.
Pctrnlje — prodaje so še vednn po zadujiiS naznanjeni ceni ol gl. 10'/,; čo dojele le kaj novega blaga, znamo videti ceno na gl. 10.—; majnšo pa teško ta mesec. Za kesnejo dobo jo cena nespremenjena gl. 10'/,.
DomaČi pridelki. — Fižola cene so prišle skoro v nič, rudečega in belega se užo lohko kupi po gl. 8 do 8'/,, koksa po gl. 11.— mešanega po gl. 7'/,. — Maslo velja gl. 8'i do 80.— ako jo lino Štirsko. Slivo gl. 12 do 14, pa ni nič prašanja po njih.
Žito. — Pšenica brez spremembo. Kooruza za T/,, dražja in utegne proti koncu t. m. Še poskočiti. Denes velja lepa valaški koruza gl. 6 do gl. 6*60, na kolodvor postavljena gl. 6 75,
Les. — Naročeb je dosti, toda kupci nočejo plačevati viših cen, ker blago lehko dobivajo. Cene ne bodo dobre, dokler bode vsak krnel direktno prodajal.
Seno in slama — vedno niže v ceni; denes velja seno gl. 1 do gl. 1-30.
UuiiajKka liorza
dne 12. julija.
Knotni drž. dolg v bankovcih	77	gld.	40 kr
Enotni drž. dolg v srebru . .	78	•	25 «
Zlata renta.......	93	■	80 «
1860 državni zajem ....	132	•	75 «
Delnico nnrodne banke . . .	837	■	— «
Kreditne delnice.....	354	■	80 «
London 10 lir storlin ....	117	s	50 «
Napoleoni........ C. kr. cekini...... .	9	«	80 »
	5	«	49 «
100 državnih mark.....	57		— M
Ljubljanske srećke
po 28 gld. — plaČujoče na meseene obrokty>o 2 gld. — ali na tedenske obroke po 50 kr pri .lo**i|»u lff«i.ldnn-u verificijski ured za vsa loterijska Žre-bovanja, v hiši S trat h poleg e. k. namestnlstva.
Vinske sesalke
(pumpo) najboljše sestave, pri shodu vinoivj • v nu Duiiajl z državnim iu enim zlatim darilom zaradi dobri- izdelave odlikovane, s v«i» pritiklino; prave amerikanske cevizdveletnlin poroštvom, Mouss -us, sodei, menjalne in kljunaste pipi, prehodil" zuklop-niee iu vsi izdelki iz kovine pri Franc Syrowy, \Vien, 111. Uezirk, Fasaiiaasse Nr. 18. v lustuej I hiši.	(U-U)
EDINOST.
Zahvala.
Vsem, k i so v 1hpI»'/iii in smrti moj."ia ti <--pozabljenega soproga gospoda
Karola Grulića
svoje sočnije Izrekli, vnem, la so mu izkazali zadnjo čast tur ga spremili na zadnjem poti, posebno čest, duhovščini, gg. uradnikom političnega sodnijskegu, davkarskega iti poštnega uradu, občinskemu predstajnlštvu, šolskemn vodstvu, Mandarini rijsk> in in vodstvu linaiteii' •»traže, fruspiHlniii eastliikolil i" K<>tp«idolii jmhIčhn-tnikom V,1. brambovskegu batut-jona, vsem prija-tfljani. sorodnikom in znancem, ki so prišli od liU-zu iu daleč, za darovan«'krasne vence izreka najtoplejšo zalivalo.
Sef-ana 10 julija 1*81.
žalujoča udova.
Spomin
Ciril-Metodove svečanosti
prejeli srno le dni i/ Kima. Podobo ss. bratov, slovanskih apostolov Ciril i iu Metoda je bakrorez na ličnem papirju, ter predstavlja obadva božja poslanca v škofovskem oblačilu. Podoba je narejena po izvirniku v sv. Klemena cerkvi v Hiniti. Lepo v pozlačen okvir dejana je podoba visoka 50 cm. in široka 40 cm. Podoba je izvrstno izpeljana in dopada vsakemu, sme se občinstvu z dobro vestjo priporočali. Cena z pozlačenim okvirjem je il gld. v bukvami, z zabojem po po pošti M gld. 50 kr.
Tudi smo dobili prav lične svetinjico ss. bratov Ciril i i Metoda, kalere prodajamo po najnižji ceni.
K obilnim naročilom zgoraj naznanjenih rečij nijnljudneje vabi
kuiollNkn lm I« vama
r Ljubljani.
Skladišče vsakovrstnih S i li jj e r -je vi h uinerikanskih
Šivalnih strojev.
Amerikanski Singerjevl stroji s p<Mio||Šaniiu mahuluim kolesom. Ti stroji so pridobili na vs. li razstavah darila, so najboljši, in poroštvo dajem za nje H let, ukoprav Singer 9i Conijt. za svoje samo 5 let garantira, Skladllču od Iloveja, VVilson-a , \Vucler-ja Itd. Naročila iz de-,, . jJ^iSjjN' želo iu poprave se ceno Iu na-vJl^^ii'V.'. taiičun Izvršujejo. Prodaja tudi ?ilned«de po 1 gld. na teden. Pritikllna, kakor sukanec itd. po najnižji fabrlškl ceni.
Fiiip llnttlcli, Afiueuotto S t. L'3. Trst.
na i slavnki (19 8)
Ravnanje z vinom
se djansko uči v novo izdani knjigi z recepti, ktera obsega: navod k požlahtenju kislega, pustega uatomega vina, napravljanjo vina brez grozdja; vina iz drožij (iz 100 litrov 1000 litrov) s pristavkoni popolnoma zdravih snovi za ceno domaČo pijafo, iu lina vina v butelije; daljo narodlio umetne prav dobre pijače iz sadu, vinskega očeta, očetove esence, žganja, ruma, likera, sadnih izleikov, drožij, dišav, zdravilnih, spiri-toznih balzamov, vijila, in nad /000 trgovinskih stvari, ktero dajejo več ko 100% dobička. — Cena .'! gl. — Narbčujo so z gotovim denarjem ali poštnim povzetjem pri: Marija Hrdlička, c. k. priv. lastnica, \Yion, \Vleden, Hauptstr. Nr. 3G, 1. Stock 34.	(34-14)
Pri slabosti in boleznih prsi, prljetiklln naduhi in sploh pri boleznih dihal In čistil presega gotovo vsako drugo zdravilo smoljnakova voda, ko so se Škodljivo tvarine iz njih spravile. Posebno poleti, ko so no more rabiti olja iz ribjih Jeter in jodovi preparati edino zdravilo je smoljnjakova voda, ki so more priporočali. No le, da naravnost odpravlja vzroka zgoraj omenjenih bolezni, tenmč krepi tudi In čisti ves organizem. Kabl se samo smoljnjakova voda kamikarja in lekarja O. 11»Ido, katerega ime je ua steklenici, da se obvaruje mnogih iu Škodljivih poiiaredeb.
(Hama zaloga: Lekarna Rondolinl ltiborgo 18; Prodaje se v lekarnah: .Wwtvs.it, Zanetti, Jeroniti, Fora-bosehi, Aliprandi, lloca, Xicovicli, Picciola, Fentler, L'dorich, tloris, de Leitenburg plazza S. Giovanl, de I.eitenburg Giardino pubbllco.	(1—3)
Od c. k. av. liainestništvu potrjeni
bureau za inserale in naznanila Vinccncija Hrdlička,
Dunaj, Wieden, Hauptstrasse 36. I. nadstropje
se priporoča p. n. gospodi, bankam, denarnim zavodom iu vsakemu trgovcu ali obrtniku v domačih iu tujih deželah sploh za posredovanje l»ri naznanilih pod strogo tajnostjo11!
Inserati za vse koledarje iu Časnike se sprejemajo cenejše, kakor če se neposredno naročajo.
Kup ixx prodojo
hiš, posestev in blaga vsake \rste, posredovanje pri denarjih in službah, pri žonltbensklh ponudbah itd. prevzame za iuserivanje pod popolno tajnostjo
bureau za inserate in naznanila Vincencija Hrdlička
za vse časnike na svetu. (t>i—3}
m Auerovo mm
najbolj^' barvilo za lase / i Metku*' . - »ju in e-' • edino najbolji trt kontinentu, * porušit' n>, da j • rrae :...,tek, 1,-irv.i v l-'i ,. . /■•«.' >k i it s . da s ■ l»i»rv i pri " i,i i m,ij u i, •i.l.iiirtt. Pate It z.» I */<• > ge.^lt, ('eni /a karti m tekoi ina za f.iadtelkaslo I tfld. /a ec«« ali rvjarn u\A. z natančnim naznanilom, kak j se iiiiti rabiti -.i) kr. Več v gotovini ali s povzetjem.
»kuppit/innvo«
uajl.djše sredtleo za nhnrnjenje k / zoperpriitni, rrrmit-tizeoi, k/r/.ue */>vi,i',nje, sta, ju »ure rune, otekline, kakor tiiili zoper vsako dnijju :mlanjo bulezen steklenica 1 gld. •,'n kr. v gotovini ali s povzetjem, z ovitkom '.Hi kr. več. ,tfnogn s/inril leži ua razgled pri M. Hrdlička, e. k. priv. vlastnik na Dunaji, Wlodcn, Hauptstrasse št, 36. kamor naj se pošiljajo r.ti naročila. (^t—"<)
Novo zlioljjiinl francosk
Tambourir-
vezni sti"*oj. Jivor Bonna z.)
Plissii in Confrir- stroji
razne velikosti, posebno priporočljivi pri rov-s tanju.
Gust. Lintner, Wien
Mariahilferstrasse 117.
{tO—8}
2 v
a {3
-
9 4
^ 5	>
^^	in
2<	CD
^	C
S' S3	3
^	»
c _	3
| f?
S.' M
C ^
CH
N P
N< <
O
5'
s
CD
rs
co
a
CD
tf SL
t p
cr
»i H«
pr
9

17
lKtniiovljcno 17(7.
1
Albert ^ Samassa
C. kr. dvorni zvonar
fabrikanl strojev in gasilnega orodja v Ljutoljmii.
Ubrani zvonovi z upravo.
Vsake sorte gasilnico izvrstno sestavo za občine, za gasilna društva v mestih in na kmetih. Hidroforl vozovi za vodo, vrtne škropilnice kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. Crkveni svečniki in druge priprave z brona,
Sesalkc in omljc za vodovode.
Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadi|, za drozganje, za gnojnico, za podzemeljsko namene, za ročna in slrojna dela. Daye: kovinsko blago, cevi iz litega in kovanega železa s prlteklino, mehovi iz konopninc in gumija itd. —
po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke.	(12—7)
m Obi
•M
lt nvtillnj.
1) ko H
Najstarejša avstrijska zavarovalnica
c. k. priv.
v Trstu
ustanovljena v letu 18^2 s poroštveno svoto nad
osem milijonov goldinarjev
(ki so bili po predpisu V: 211 trgoviniskega zakonika v zadnjem glavnem zboru dokazani, priporoča se za zavarovanja.
1.	Zoper škodo po požarih na poslopjih, fabrlkub, pohištvih, zalogah z blagom, shrambah s poljskimi pridelki, kakor tudi na drugem premičnem blagu,
2.	Zoper škode na potih po uioKrem in suhem. :i. Zavarovanje na človeško živenja v vseli razmerah.
4. Zavarovanje zoper nesreče na Životu in živenju.
Azlenda Assicuratrice, ki si je od svojega ustanovljenja pridobila zasluženo dobro ime v avstrlj-skej drŽavi iu zunaj nje, zavaruje po najeenejih vplačilih i najslobounejših pogojih in daje se svojo poroštveno svoto p. n. občinstvu gotovo varnost.
Pozvedovauja vsake vrste radovolino daje preglede brez plačila deli In zavarovalne ponudbe sprejema
vodstvo v Trstu via S. Nlcolo št. 4.
Kakor tudi zastopništva In glavna društvena opravništva v vseh večjih krajih avstrijsko oger-ske države in v Italiji.	(12—T)
Hotel Piccolo.
Podpkmi je prevzel krčmo -Hotel Pircolo-vii Acijiielutto j t. ter >e priporoč t će tilemu občinstvu pri^l ivkom, d i ima p > ebiwt dobro i-ter. ko pon-sku vim« in -t ijei k.i < in i, liti' iii.i' z clnbfo kuhinjo in točno p strežbo.
4-1)	AiMlrcJ ČokelJ.
Latteria Milanese
11 Via deirAoquedotto 11
V omenjeni pmstor s.- pošilja rsuk dan iz Latteria Milanese tvnlke Bohringer, Milius et Co. v MIlanu svežo mleko, kakor tudi najfinejše milansko surovo maslo najboljše vrste ua prodaj.
T.lter mleka velja 10 kr. Kozaree »	f, „
Naročnikom se mleko po IG kr. liter na dom pošilja. Naročilu se za zdaj sprejemajo v prostoru (b't-7,
11 Via dell'Aoquedotto 11. '
Na slo tisoč ljudi
ve hvalo za lepe, goste lase edino obstoječej c. kr. in kr. ogersko izključljivo prlvillgiranej
Esenci
za lasno in bradno rast,
ki tudi grinte brez sledu prežene, kakor k njej spa-dajočej jirlstnej potnadl Iz štajerskih planinskih ze-lišU, ali orehor iz c. k. in kr. ogerskt izključljivo priviligirane fabrike
M. A. jE-IercLlička.
Na Dunaji. IVieden, Hauptstrasse, M. 36.
To nepresegljivo sredstvo je moja mnogo imenovana esenca :a lasno in braano rast, ki pri pra-vilnej rabi iu s prldeto pomado itajer sih pleiiinslli zeli&li ali orehovim izleekom uže v kratkem času celo na iiajhnlj golih krajih nnprari goste lase prejšnje barval Mnogo mladih mož ve hvalo za lepe polne brade mojej esenci lasno in bratlno rasi. Če lasje le izpadejo, vpliva uže v osmi It dneh, pri grintah uže p-o trikratnej rabi. Prav nič štde	ro«i; sivim, celo
Ijiro in najbolji'	sn0Žnobellm la-
barriln :n lase ^fŠif-f \ 80,11 ^"j'-' P°P0'" »Kopptliinah 4Jt*f\\ \ notna urno svit« (brez primeša- ■;\1«1m>. Pri rab-nega svinca) kl	"'J'^ii.' Ias11'1' barvili
barva v vseh Hafflar »s^^ priporueani pn-harrah r.rnn-m- fllljrt^s. :>W|^sebnosvoJ jnrn ali sritlo- ^ffij^M.	pitzlnal,« prl-
rvjoro r tO	sll.'°' ''vnj"n
uui/ih imil porot!- Mt	močno pomado
iz orehovega izlečka, tudi (v kozmetiki) pomado vpalčli-ah, kakor tudi najbolj moja olja iz orehovega izlečka za barvanjem lasno rast.
Moja ce». in kralj, ogerska Izključljivo priv. Esenca za lasno in bradno rast ozdravlja v vseh priinerljajlh bolne lasne korenIke popolnoma in v najkrajšem času zagotarlja ih naj-poznejše starosti zelo goste lase, vpliva i>rav prijetno na g lamo holo, brani od vsake glhtične in revmatične glaro-boli in odpravlja vse kožne nesnage. Resnica je, da je dobilo stotero osob, ki so bile popolnoma brez brade ali plešaste, uže od enega iln treh mesecev, v primeri tedaj v neverjetno kratkem ra.tn, lepo in gosto polno brado, ali goste polne lasi. Zaderajoče mnoge zahvalnice so razstavljene.
Naročila naj se pošiljajo glarnej zalogi ecs. in kr. ogerski Izklj. priv. esenco za lasno in bradno rast
Marije Ane Herdlička
c. k. in kr. ogersk. izklj. posestnici privilegija
VVieden, Hauptstrasse 36 na Dunaji. Cenik:
1 velika alahastrova steklenica dvojno
močne esenco za lasno in bradno rast 3 gl, 51 kr.
1 majhna..........2 > — «
1 alahastrova steklenica pristne nomade iz Štajerskih planinskih zelišč 1 » 50 » t alahastrova steklenica pristne po-made orehovega izlečka za obnovljenje
las.............2 » — »
Pristno lasno barvilo »Koppitzinab za nuleče, črne, rujave, ali svitlorujave št. 1 (plavo) št. 2 (rumeno) obe steklenici s pladnjema in krtačama velja 1 » — » 1 slekleiiica olja orehovega izlečka za pouovljenjo las .,,..,,. 1 « — » Pomada orehovega Izlečka kosmetik
v palčlcab . .........—» 50 »
NaroČila iz inozemstva ali domaČih dežel se proti poliljatvi ali po povzetji ročno in naglo vrši'.
Zavitek 30 kr. vec\ f21-11)
a.in-EIxpellei?
se sidrom ^ je izvrstno domače zdravilo.
Temeljita pomoč
vsem. ki so v želodci ali trebuhu holni. Ohranjenje zdravja
naslanja s j večjim delom na <; še-,;/,■ iu s,/inijt tokntVKe ia h-r, iu ua pospeši-valij • <•' ■'//•'-ga pre-ha rije h j i. Najboljše za to sredstvo je
dr. Rosa življenski balzam.
/ivljenski balzam dr. Itoznr odgovarja popolnem vsem tem zahtevani; isti otiri rse preharanje, nareja zdruro In čisto kri, in truplo dobi svojo prejšnjo moč Iu zdravje zopet. Odpravlja vse teško prebavaiije, osobito gjits do jedi, kisi» riganje, napetost, bljevanje. Are n tehni'i, milinjenost, zlato v.ilo, preiibtef.e»je telodm z jedili itd., je gotovo dokazano »lomaču sredstvo, i so je v kratkem zaradi svojega izvrstnega uplivanja obče razširilo. 1 velika sklonica 1	pol slclo-
nico 50 ter.
Na stotino nisem v priznavanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se ua /rdnhraiu dopise mi rse kraje proti postnemu porzetju srote.
Prečastltl gosp. Fragnerl
Naznanjam Vam, da je od Vas preleti dr. Ilo-zov življenski balzam storil pri meni najboljši uspeh; že eno leto ga rabim, In od tega časa io moje zdravje stalno dobro. — Četiri leta smn Živim v Slavoniji, in poleti vlada tukaj tako huda mrzlica, da se me je vsako leto lotila; toda leta 187!) sem jo s pomočjo dr. Itozovega žlvljenskega balzama odvrnil; prej meja mučila slabost želodca, a zdaj inu je ponehala. Vsled tega sem ta balzam mnogim nasvetoval, in vsakemu je v korist; bom ga dalje vsem priporočal.
Blagovolite mi zopet tri veliko steklenice dr. Itozovega Življenskega balzama poslati, S spoštovanjem Vam udaiii sluga Štefan Tubi,
mašlnski ključar v Kgnusee pošta Koska. U Svarjenjel as
1 >u se izogne neljubim napakam, zato prosim vso p, n. gg. naročnike, naj povsodi Izrecno dr. llozot f.irljeiuki balzam iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo Življenski balzam, iu ne izrečno dr. Ilozorega Žlvljenskega balzama.
Pravi dr.Rozovživljenksi balzam
dobi se samo v glavnej zalogi Izdelovalca II. Fragner-ja, lekarna »k črnemu orlu« v Pragi, licka der Spornergassse Nr. 205—3.
v Trstu: /'. PrendM, lekarnlčar; G. Fora-bosclii, lekarničar, Jak. Serrarailo, lekarnlčar.
V	Gorici: O. Cristo/olelli, lekarničar ; O. S. Pantoni, lekarnlčar. V Oglej i: Damaso d' Elia.
V	Zagrebu: Sigi n. Mitlbach, lekarnlčar.
1'te lekarne in rečje trgovine z Materijalnim blagom r Arstro-Ogtrsliej imajo zalogo lega Žirljen-shega balzama.
Tam se tudi dobi:
Pražko domače mazilo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako so Ženam prsa vnamejo, ali strdiio, pri bulah vsako vrste, pri turili, gnojnih tokih, j»ri črvu v prstu iu pri nohtatiji, prlzlezah, oteklinah, pri izniaŠčenji, pri morski (mrtvi) kosti zoper revmatične otokline inpuiiko, zoper kronično vnetj«« v kolonih, rokah, v ledji če si kdo nogo spaltiie. zoper kurja očesa iu potne nogo, pri razpokanih rokuh, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrče-sov, zoper tekoča rane, odprte noge, zoper raka iti vneto kožo nI boljšega zdravila, ko to mazilo.
Haba je priprosta; mazilo (Žavba) so namaže na platneni robec in se pritisne na bolno stran. Cez 4-0—8—12 ur se naredi nov llašter. — Zaprte bule In oteklino se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo r kratkem rto ognojico na-se, in rano ozdravi. — To mazilo jo zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njeni rana prej ne žareli dokler ni rsa bolna ogaojiea ren potegneva. Tudi zabrani rast divjega mesa iu obvaruje ured snetoni (črnini prisadom); tudi bolečine to hladilno inazllno poteši. — Odprto in tekoče rane se morajo z mlačno vodo umiti, potem še lo so mazilo nanje prilepi.
Škatijice se dobodo po 25 in 35 kr.
Balzam za vila o.
Skušeno in po množili poskusih kot najzaues-l|ivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost In no njem so dobi tudi popolno uža zgubljeni sluh. 1 skenlca 1 gld. a v.	(15-0)
<8	w
Posestnikom opekarnie.
najcenejšemu izdelovanju
Nepretrgoma delajoče ročne tlačilnice za opeko,
f
cy| Priporočam svojo slroje, parno ročne ali s konji tconiti, c[}j vsakovrstni h opek za zid in streho cevi itd. vzlasti svojo
4
9
<1
| b
Bmd
ktetv nasproti drugim načinom izdelovanja dajejo veliki prid iu znameniti) [trihrambo. Potrebujejo v postrežbo dveh ljudi k dovršenju 4000 ličnih opek, in so posebno primerne k napravi hodnega tlaka na ulicah in v vežah, nezgorljivih,
H> H>
i)> i>
[ J napravi hodnega tlaka na utican in v vezan, nesgunjmn, ^ A $ a p nenih in cemento-pelčenih ploU, opek iz žlindre itd., kakor jr / tudi U tlačenju napol suhih prej upodobljenih plošč. —Načrli 'V
lačen j u brezplačno.
Louis Jager, fabrikant strojev v Eljrenfeld-Koln a, Rh.
(3-2)
( L
Lastnik društvo »EDINOST.« — lzdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MIL ANIC.
Tisk. F. Hitala v Trstu.