I s k r i c e. Ohrani si lindečo vest in poslušaj njen glas. Vest je glas božji, katerega zvesto poslušaj in se brez obotavljanja vselej in natančno po njem ravnaj, za kar bodi vedno pripravljen in imej tudi v ta namen potrebno srčnost. Poštena in čista vest, ako jo zvesto poslušaš, ti je najbolje zagotovilo, da tako delaš, živiš in si tudi v resnici to, za kar te je ljubi Bog vstvaril — namreč človek ne pa žival. — čuvaju in opazovalcu (vesti), katerega v svojem oprsji vedno sš saboj nosiš, ne moreš nikdar uteči in se mu nikjer skriti. Vsi drugi vsakovrstni čuvaji tvojega življenja v človeški podobi dajo se na ta ali drug način s podkupom preslepiti in na naopačno pot zvoditi; le tvoj najstrožeji čuvaj (tvoja vest), ostane vselej stanoviten in nepodkupljiv. Vest je nepodkupljiva, nevtrudljiva in neprizanesljiva; hodi, kodar hočeš, počenjaj, kar ti je ljubo in drago, skrij se, kamor koli hočeš — povsod te spremlja, opazuje, tolaži ali pa toži, kakoršno je ravno tvoje kretanje. Ona nikdar ne spi in ne počiva; ujena izredna posebnost je pa nje božji, nepozabljivi spomin; tvojih dobrih in slabih dejanj nikdar ne pozabi; za prve te pošteno plačuje a za druge pa tudi brezobzirno kaznuje in to vselej ob pravem času. Ne bodi za njen glas nikdar gluh. Dobra in mirna vest je najboljši, najžlahtnejši in tudi najdražji zaklad tvoj, ako jo imaš tudi v tvoji oblasti. ZaniČevanemu in zavrženemu prosjaku, če jo ima v lasti, daje neminljivo veljavo, za kakoršno bi marsikateri knez vse svoje posvetne zaklade rad potrosil, ko bi jo bilo mogoče z denarjem in žlabtnimi kameni tudi kot robo v štacuni — kupiti. In ta neprecenljiv biser je v tvoji oblasti; pridobiš ga s pravim poštenim krščanskim življenjem. Le notranja dobra zavest daje ti pravo zadovoljnost in dušni mir. Ce okolo in okolo tebe vsi vibarji cele zemlje razsajajo in buče, če ognjene strele izpod neba proti tebi švigajo, če pa tvoje srce ne razsaja, kraljuje ti povsod naj lepši nebeški mir. Notranja zavest o tvojem dobrem in poštenem prizadevanji ti je boljše plačilo, kakor posvetna hvala vsega sveta — če imaš nemirno vest. Spoštnj samega sebe. Previsoko in pa premajhino spoštovanje saraega sebe ima vselej hudobije in spridenosti za neizogibni nasledek. Kadar si dospel do spoznanja, da samega sebe vredno spoštuješ, ne potrebuješ več tujega nadzornika tvojim skrivnim dejanjem, dokler pa tega spoznanja še neinaš, čuvaj se s tem, da vsako drugo osebo po vsem vredno spoštuješ. Prava zavest o vrednosti tvoji daje ti moč za dobro, nezavest tvoje vrednosti oropa te tudi vse tvoje prave moči. Med vsemi svojimi znanci navadno človek nima nobenega, da bi ga od vseh strani tako slabo poznal, nego samega sebe; uči se pred vsem samega sebe dobro spoznavati, in najdel boš s tem talismam modrosti, katera učila te bode tudi samega sebe vredno spoštovati. Spoznavaj samega sebe na vse strani. Spoznavaj samega sebe po vsih okoliščinah! In — če si bil tako srečen, da si do svojega lastnega pravega spoznanja dospel, prepričal se bodeš, da ti na vse strani potrebnih vednosti, prave kreposti in lastnega premagovanja skoraj popolnoma prioaanjkuje, ter da v družbi človeški ne veljaš še za-to, za kar te je tvoj stvarnik odločil. Le s pravim spoznanjem samega sebe ti bode mogoče dospeti tudi do prave modrosti katera edina more tvojo veljavo vtrditi in te do pravega namena dovesti. Ako se pa hočeš kedaj samega sebe prav spoznati, bodi sam svojega dejanja in življenja strog preiskovalec, potem nepristransk tožnik in slednjič ojster sodnik. Kot priče v tej razpravi privzemi vselej razsodbe svojih sovražnikov in nasprotnikov, ter jih vestno poslušaj; povedali ti bodo brez vse olepšave kar naravnost v oči, koliko si v resnici vreden, sam od sebe bi pa v svoji samoljubnosti nikdar ne dospel do tega spoznanja. Največi učenjak na svetu je ta, kdor samega sebe na vse strani prav in resnično pozna, a najmočneji korenjak pa tisti, kateri svoje strasti vselej in povsod krepko premaguje. Brez spoznanja ni vojske, brez vojske ni zmage, a brez zmage tudi ne zaslužene slave in plačila. M. E.