202 št. — 4. leto. Poštnina pavšalirana Današnja številka velja 2*— K V Ljubljani, sobota 27. avgusta 1921. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. SLAV 13*», Uredništvo: Wo!fova ulica 1/1. Telefon 360 Uprava: Telefon 44 'alai se ne vračai°- i je priložiti znamko In bl,\ :a odgovor. JJan, «. Madžarska masilslva v Baranji. KONCENTRACIJA MADŽARSKIH ČET V BARANJI. Beograd, 26. avg. Po vesteh tukajšnjih listov so Madžari porabili evakuacijo Baranje in Baje za koncentracijo zelo močnih oddelkov vojaštva na naši meji.. Zatrjuje se iz zanesljivega vira, da sc je to zgodilo zaradi tega, da bi madžarska vojska po svoji moči in številu uspešno ščitila Baranjo in Bajo. Ententna komisija sama je privolila v tako povečanje tnadžarskih čet ob naših mejah, da bi bile sposobne izvesti njene odloke. Poveljnik jugoslovenske posadke ob naši severni meji polkovnik Solak-An-tič potrjuje, da imajo Madžari v onem kraju desetkratno premoč. Madžari so porabili evakuacijo Baranje in zbrali ob madžarsko - jugoslovenski meji tako močno vojsko, da se v bodoče ne bi ponovil slučaj iz letošnje pomladi, ko je bivši kralj Karl Habsburški bival na Madžarski in sta Češkoslovaška in Jugoslavija zalotili Madžarsko tako nepripravljeno. Beograd, 26. avg. Listi poročajo iz Sente: Madžari so iz izpraznjenih ob- čin v severnem Banatu napravili Srez s sedežem v Irigu. Za sreškega načelnika je imenovan dr. Racz. Iz Banata poročajo, da so Madžari na evakuiranem ozemlju začeli zelo grdo postopati z našim narodom in tirajo naše ljudi v ječe v Szegedin. Pelmonoštor. 26. avgusta. Od vsepovsod javljajo o madžarskih nasil-stvih. Naše oblasti so poslale v neko selo 35 voz, katere so Madžari zaplenili. Stanje beguncev, ki so vse svoje imetje in tudi svoje družine pustili na ozemlju, ki so ga zasedli Madžari, je nadvse bedno. Naša vlada je ukrenila vse potrebno, da se njihovim družinam omogoči prehod v Jugoslavijo. Zagreb. »Agramer Tagblatt« poroča iz Budimpešte: Dosedaj je dognano, da jugoslovenske čete niso zopet zasedle szegedinskega trikota. Ta vest o baje zopet izvršeni okupaciji mesta po Jugo-slovenih je izšla iz vladnega lista »Nem-zeti Ujsag«, odkoder so jo povzeli drugi budiupeštanski listi. Proti dotičnemu no-yinarju se je začela sodna preiskava. Nemški drž. poslanec Erzberger ubit. Oppenau, 26. avg. (Izv.) Državni poslanec Erzberger, ki se je že nelcaj dni nahajal s svojo družino v kopališču Griessbach, je bil ob priliki nekega izleta v bližnje gore, umorjen. Njegovo truplo kaže 12 ran, ki izvirajo od strelov iz revolverja. Griessbach, 26. avg. (Izv.) Poslanec Erzberger se je podal s svojim prijateljem državnim poslancem Dietzom na izlet v bližnje hribe. Med potjo sta bila napadena od 2 kmetskih fantov. Na begu sta se ločila, nakar sta omenjena fanta preganjala poslanca Erzbergerja, za poslancem Dietzom sta pa oddala nekaj strelov iz revolverja. Umorjeni poslanec Erzberger ima 12 ran na glavi in prsih. Poslanec Dietz je bil le nekoliko ranjen ter se nahaja y bolnici .v. Oppenau-u. Kolikor se je dosedaj moglo z gotovostjo dognati, se rop na umorjenem Erzbergerju ni izvršil. Berlin, 26. avgusta. (Izv.) Umor poslanca Erzbergerja je vzbudil v tukajšnjih političnih krogih, pa tudi med širjimi sloji ljudstva veliko pozornost. Kar se tiče umora samega, ni dvoma, da se gre le za posamezen čin političnega fanatika. Tukajšnji krogi se boje, da bo prišlo vsled tega umora med delavstvom do velikega političnega gibanja, upajo pa, da ne bedo nastale kake resnejše komplikacije. Znano je, da je bil na poslanca Erzbergerja že dne 20. januarja 1920 poskusen atentat. Atentator je bi: neki . QJdvig von Hirschfeld, vendar je Erzberger takrat še srečno ušel smrti. KRALJEVO ZDRAVJE. Atene, 26. avgusta. Zdravniški bulletin od srede: Zdravstveno stanje kralja je zadovoljivo. PRINC GJORGJE OBIŠČE KRALJA ALEKSANDRA. Beograd, 26. avg. Kraljevič Gjorgje je danes v spremstvu svojega pribočnika odpotoval. Odhaja v Pariz, da po-seti svojega brata Nj. Vel. kralja Aleksandra, potem pa se bo podvrgel zdravljenju, ki so mu ga svetovali zdravniki še pred smrtjo pokojnega kralja Petra. Na Francoskem bo ostal dalj časa. AMNESTIJA O PRILIKI KRONANJA ALEKSANDRA. Beograd, 25. avg. Ministrstvo za pravosodje je začelo sestavljati seznam obsojencev, ki bodo pomiloščeni, ko novi kralj Aleksander stopi na prestol. DVA TESTAMENTA KRALJA PETRA. Beograd, 26. avg. V poučenih krogih se trdi, da je pokojni kralj Peter zapustil dva testamenta, političnega in o razdelitvi premoženja. Oba testamenta se bosta odprla, ko dospe kralj Aleksander v prestolico. PODALJŠANA DVORNA ŽALOST ZA KRALJEM PETROM. Beograd, 26. avg. Dvorna žalost bo po najnovejši izpremembl trajala leto dni. Od dne smrti Nj. Vel. kralja Petra do 16. februarja 1922 bo trajala globoka žalost. Revolucija v Južni Indiji. VEČ KOT 1000 LJUDI UBITIH. T-uen, 26. avgusta. Po vesteh iz Londona postajajo nemiri v južni .'Miji vedno resnejši, tako da se mora reči, da je izbruhnila revolucija. London, 26. avgusta. It Indije 'dospele brzojavke poročajo, da je V kraj vojna položaj ,v Kalkutu kritičen, nemirov, je bila odposlana ladja. London, 26. avgusta. Po poročilih' o južno-indijski vstaji se je položaj poslabšal* .Ubitih je več kot 1000 ljudi. Pomoč Rusiji. Moskva, 26. avgusta. Pomožni program je predvideval za mesec avgust dobave pet milijonov pudov žita. Do 25. avgusta pa je 'dospelo samo 1,300.000 pudov. V 24 gubernijah je bilo oddano samo 60 % žita, v 11 gubernijah pa še manj. V raznih' krajih so kaznovali mudljive kmete z enoletno ječo in jim zaplenili skrito 'žito. Aretirali so več dobavnih komisarjev zaradi zlorabe uradne oblasti in zaradi verižništva. , Moskva, 26, avgusta. Pošiljke posetev so se v pokrajinah, kjer razsaja glad, zadnje dni precej pomno- žile. Do 23. t. m. je bilo po Volgi odpeljanih 3,320.000 pudov, tako da se prebivalstvu ob Volgi in Kami ni treba bati za bodočnost. Moskva, 26. avgusta. Mednarodna zveza strokovnih organizacij je dala 30 milijonov rubljev na razpolago za gadujoče v Rusiji. Ameriški pomožni odbor v TifHsu je daroval obleke in perilo v vrednosti petih milijonv rubljev. London, 26. avgusta. Prvi vlak z živili iz inozemstva je dospel v gla-dujoče ruske pokrajine. v -'/'NSJvV;/ zasledovanje roparjev v SAND2AKU. Beqgrsd. 26. avgusta. Vojni minister je še snoči odredil, da zasedejo Čete vsa sela v okolici Komarana in Sja se, pošljejo močni oddelki v zasledovanje družine Huseina Boškoviča, Jci je organizator napada na orožništvo in častnike v Komoranu. Vojsko, orož-ništvo in častnike vojvoda Koste Pe-čanca bodo morala po odredbi zakona o zaščiti države na svoje stroške vz-'državati zasedena sela,^ ki so se udeležila napada na orožništvo, bodisi kot prikrivalci, odmetniki ali napadalci. Nocoj je odšel na pomoč en polk vojske in ena gorska baterija, da zasede okoliška sela in začne zasledovanje, Po zadnjih' vesteh' so se menda odmetniki umaknili v Hercegovino. Padi teh' poročil se je odredilo, da se v Hercegovini organizira močno _ zasledovanje s sodelovanjem ta^osnjega prebivalstva. — Tukajšnji politični iu parlamentarni krogi so neprijetno iz-nenadeni vsled Ciničnega zadržanja muslimanskega kluba. Muslimanski zastopniki v parlamentu in vladi so. poizkušali napraviti vprašanje radi zadnjih dogodkov pri Prijepolju in zahtevali, da se pošlje na lice mesta Posebna parlamentarna komisija, dognano pa je, da je pri teh dogodkih so-delpvjil muslimanski element, ki izvr- šuje razbojništvo kot rokodelstvo. -— Razen tega je dognano, da so v zadnji borbi odmetnikom pomagala cela muslimanska sela. Zato je vlada sklenila, da bo ta v celoti porabljala zakon o zaščiti države. Po vsem tem se v Sandžak ne bo poslala nobena enketa, NEUSPEH GRŠKEGA' OROŽJA. Nauen, 26. avgusta. (Brezžično). Agence Havas potrjuje vest, da se je bitka, ki se j« pet dni bila ob reki Sakariji, končala z neuspehom za grško vojsko. STAVKE NA POLJSKEM. r Varšava, 26. avg. V Poznanju je vest o izbruhu splošne železničarske stavke na Poljskem povzročila sklep, da se prekinejo pogajanja z vladnimi zastopniki in da se nadaljuje stavka. .HABSBURŠKO VPRAŠANJE PRED ZVEZO NARODO^. Dunaj, 26. avgusta. Kakor poroča »Ne.ue Freie Presse«, se bo na prihodnji seji zveze narodov v Ženevi prejkone razpravljalo habsburško vprašanje. ARETIRAN RUSKI PRINC. Praga. 26. avgusta. (Izv.) Tukaj NOV PRETENDENT NA SRBSKI PRESTOL?, Zagreb", 26. avg. Listu »Agramer Tagblatt« se javlja iz Rima, da se je v Neapolu javil neki knez Nikola Nema-njič, paleolog, ki trdi, da izhaja iz rodovine carja Dušana, in da je izdal proglas na srbski narod, v katerem izjavlja, da pretendira na srbski prestol. POTOVANJE MARŠALA FRAN-CHET D' £SPERAY PO SRBIJI. Beograd, 26. avgusta. Maršal Franchet d’ Esperay je danes dospel v samostan Studenica. ,Vrnil se bo preko Čačka, kjer se bo sestal z vojvodo Stepanovičem in šel preko Valjeva na Cer - planino, kjer so bile meseca avgusta, 1914 prvikrat potolčene avstrijske čete. S Cera bo odšel potem v Beograd, nato pa se bo vrnil v Pariz. KONAK KARAGJORGJEVIČEV ' DIJAŠKI POČITNIŠKI DOM. Beograd, 25. avgusta. Občina Topola je sklenila pokloniti dijaškemu ferijalnemu savezu konak Kara-gjorgjevičev. Ferijalni savez bo konak uporabil kot letovišče za brate Hrvate in Slovence, nudeč jim na ta način prilike, da bolje spoznajo naš narod. REORGANIZACIJA MINISTRSTVA ZA NOTRANJE STVARI. Beograd, 26. avg. Ker je dosedanja •organizacija ministrstva za notranje stvari obstajala na temelju uredbe, ki je odgovarjala pokrajinski sestavi, se bo sedaj po sklenjeni ustavi na podlagi čl. 135 ustave izvršila reorganizacija ministrstva za notranje stvari. V tem zmislu se je včeraj pri ministrstvu za notranje stvari predložil predlog. Od delki za Bosno, Hercegovino, Vojvodino in Slovenijo. se bodo ukinili ter bodo prešli v sestav drugih oddelkov. MASARYKOVO POTOVANJE PO MORAVSKEM. Praga, 26. avg, (Izv.) Sedmega sep tembra obišče Masaryk Brno, nato Olomuc in druga moravska mesta. KOMUNISTIČNI VODJE V JEČI. Praga, 26. avg. (Izv.) Obsojeni komunistični voditelji Muna, Votava in Za-potocky so bili danes prepeljani v kaznilnico Bory. KOMUNISTIČNI ČEŠKI POLITIKI ROMAJO V MOSKVO. Praga, 26. avg. (Izv.) Komunistična voditelja Skalak in Vanek v kratkem Zopet odpotujeta v Moskvo. VSTOP ČEŠKOSLOVAŠKE SOC.-DEM. STRANKE V VLADO? Praga, 26. avg. (Izv.5 Načelstvo če-, škoslovaške socialno-demokrat. stranke je sklicalo za 4. september zborovanje strankinih zaupnikov z dnevnim redom: vprašanje vstopa v vlado. AMERIŠKA PČMOČ ČEŠKOSLOVAŠKIM OTROKOM. Praga, 26. avg. (Izv.) Hoover je zbral za češkoslovaško pomožno akcijo. Na kriva poli. Hoteli smo zamolčati žalostno dejstvo, da mesto Zagreb ni izpolnilo svoje dolžnosti o priliki smrti kralja osvoboditelja. Toda stvar je že prišla v javnost in potrebno je, da rečemo jasno besedo. Večina zagrebškega občinskega sveta je sklenila, da se ne udeleži po svoji deputaciji pogreba kralja Petra. Ta svoj sklep je vzdržala vkljub naj-ostrejšemn protestu opozicijonalnih strank. In tako je prišlo k sramoti, ki jo bo z veseljem beležilo vse sovražno nam inozemstvo, da zastopstvo svobodnega in kraljevega glavnega mesta Zagreba in zagrebška občina ni bila zastopana pri zadnjem počaščenju velikega kralja osvoboditelja. Stud in sram mora napolniti srce vsakega poštenega Jugoslovana, ko sliši to žalostno vest. Oni Zagreb, ki je ob priliki smrti cesarja Franca Josipa avstrijskega takoj sklical žalno sejo, poslal na Dunaj k pogrebu svojo depu-tacjo s krasnim vencem, oni Zagreb ni smatral za potrebno, udeležiti se pogreba svojega kralja. Zagreb, ki je ponižno poljubljal valptski bič avstro-ogrski, odreka danes zadnje spoštovanje kralju, ki je uedinil v svobodi jugoslovanske rodove. Delali bi krivico Zagrebu, če bi rekli, da je ta korak odobravalo vse njegovo prebivalstvo. Nasprotno. Verujemo in globoko smo prepričani, da ta čin nepijetete večina Zagrebčanov najodločnejše obsoja in da je žalostno, sramotno dejstvo zakrivil slučaj> da je prišla po neproporcionalnem občinskem volilnem redu zagrebškem na krmilo občine večina, ki je v svoji besni in nerazsodni opozicijonalnosti izgubila vsak čut za svoje dolžnosti napram narodu in državi. Večina v mestnem zastopstvu pa nikakor ne odgovarja resničnemu razpoloženju zagrebškega prebivalstva in tudi oni, ki so strogi opozicijonalcl, odločno obsojajo ta akt skrajne nepijetete in pomanjkanja Čuta za svobodo, ki so ga zagrešili njihovi voditelji. Na kako krivih potih se nahajajo člani večine zagrebškega mestnega zastopstva izhaja že iz dejstva, da se opravičujejo za svoj brezprimerno nesramni, zločinski korak na dejstvo, da je večina zagrebškega prebivalstva proti sedanji ustavi in da naj ga vladajoči krogi smatrajo za protest proti vladi in proti sedanjemu načinu vladanja. Tudi mi smo odločno proti sedanji vladi in proti načinu sedanjega vladanja — toda kaj ima pokojni kralj skupnega z grehi sedanjih vladnih strank, kaj z nedemokratičnim njihovim režimom?! Ravno mi opozicij onalci imamo še veliko več vzroka najgloblje spoštovati pokojnega Petra Mrkonjiča, ker on ni bil nikdar kralj avtokrat, nikdar si ni prilaščal absolutističnih pravic, temveč se je vse svoje življenje boril ravno za one ideale, za katerimi mora danes stremeti vsaka poštena opozicija: za pravo demokracijo, svobodo med svobodnimi. In pljunek v obraz poštenemu, svoje dolžnosti in državotvornosti zavedajočemu se opo-zicijonalnemu delovanju, je pljunek na senco delavca-borca, ki je vse svoje življenje žrtvoval boju proti narodni in gospodarski nadvladi, ki je stal VS6 svoje dni v najostrejši opoziciji proti vsakemu nasilju. Ljudje, ki tega ne uvidijo, ne spadajo v vrste poštene opozicije> ker njih duh je žastrupljen do popolne slepote z besnim sovraštvom do vsega, kar ne nosi imena »Velika Urvatska«. Peter Mrkonjič pa se je boril za vse brate jugoslovanskih plemen. Teži srce nesrečni čin druge jugoslovanske prestolice. Temne in težke misli se vzbujajo in težka skrb lega na dušo. Toda vkljub tema upamo: Zagreb bo opral madež, ki so ga vrgli nanj ljudje, ki so v strankarski strasti zgubili svojo razsodnost. je bil danes radi hotelskih dolgov are tiran ruski princ Dimitrij Trubeckoj, y korist revni deci 100.000 dolarje^ BOLGARIJA V ANGLEŠKI LUČI. London, 26. avgusta. »Daiiy Te-legraph« priobčuje v svoji izdaji od 24. t. m. dopis polkovnika Repingtona iz Sofije, kateri govori o obtožbah, ki se dvigajo zoper Bolgarijo. Prva ob-. tožba se tiče intrig bivšega kr-alja Ferdinanda glede njegovega povratka. Dopis ugotavlja, da za to ni dokazov. Stambolijski ni prijatelj Ferdinandov. Isto je dejal Repingronu kralj Boris. Druga obtožba, ki govori o zvezi z boljševiki, ugotavlja, da sicer ooši-ljajo boljševiki svoje agitatorje v Varno, toda sumljive zveze med Sofijo in Moskvo se ne dajo dokazati. Kar se tiče tretje obtožbe, to je zveze s kemalisti, ni tu drugega, kakor dejstvo, da je poslanik Grčkov odpotoval v Carigrad in Angoro, a po vladnem zatrdilu le . po trgovinskih poslih. Sicer je bival v Sofiji tri tedne kernali-stični odposlanec Gezad, toda Stambo-lijski ga ni sprejel. Nato so jeli kemalisti vplivati na Bolgarijo preko komisije v Traciji. Četrta obtožba glede komitskega delovanja se ne da tajiti. Bolgarija obtožuje to akcijo in je prošli teden proglasila komite za zločince, ker napadajcr tudi bolgarske kraje. Komitsko akcijo vodi bivši general Protogeronov. Angleške oblasti v Bolgariji trdijo, da vlada ne odobrava Protogeronove akcije. CESKO - POLJSKA POGAJANJA. Praga, 26. avgusta. (Izv.) Zunanji minister dr. Beneš je odpotoval danes v Marjanske lažni, kjer bo vodil pogajanja s pqljskim poslanikom Pilzem o češko-poljskih odnošajih. konferenca srednjeevropskih DRŽAVNIKOV Z BRIANDOM? Praga, 26. avgusta. (Izv.) Med tukajšnjimi vladi blizu stoječimi krogi se širi vest, da je Briand povabil na skupno konferenco v Pariz dr. Be-neša, .Take Jonescua in Skirmuta, ANGLEŠKO-IRSKA POGAJANJA. London, 26. avgusta. Devalera je v svojem odgovoru na ponudbo angleške vlade dejal, da je predloge angleške vlade predložil u-u-mu parlamentu, ki jih je soglasno odklonilo, ki pa je pripravljeno nadaljevati porazgovore na'podlagi »vlar. de s privoljenjem vladanih«. ALEKSANDER WEKERLE MRTEV. Budimpešta, 26. avg. Bivši ministrski predsednik dr. Aleksander We-kerle je danes umrl v starosti 73 let. Borzna poročila. Zagreb. Devize: Berlin Izplačilo 212.25—212.50, ček 211—212, Italija 755—762, London 655—660, New-york 176—177, Pariz 1386—1390, Praga 213.75—214, Švica 3030 do 3040, Dunaj 17.15—17.20. Valute: dolarji 175—175.50, avstrijske krone 18—19, marke 208—212, leji 210, lire 755—758. Beograd. Valute’ Francoski franki 337, grške drahme 228.50, rom. leji 55.25, nemške marke 53, češkoslovaške krone 55, bolg. levi 37.40, avstrijske krone 4.40. Devize: London 161, Pariz 338, Newyork 44.13, Ženeva 765, Rim - Milan 188.50, Bukarešta 55.50, Praga 52.50, Sofijs 36.75, Dunaj 4.29. 1 Praga. Valute: marke 99, švje. franki 1426, lire 355, franc, franki 649.50, funti 308.75, dolarji 8250, dinarji 180.25, avstr, krone 2.62 in pol, leji 99.87, levi 67.25, madžarske krone 21.20. Dunaj. Valute: dolarji 1026 do 1030, marke 1223.50—1229.50, funti 3840—3860, franc, franki 8050—8090 lire 4405—4425, dinarji (tisočaki 2284—2304, (stotaki) 2274—2284. poljske marke 38—40, švic. franki 17.625—17.675, češke krone 1334 do 1340. madžarske krone 268.50 do 271.50, levi 815.50—825.50. Curih. Devize: Berlin 695, Nevv-york 588, London 2178, Pariz 4580, Milan 2520, Praga 705, Budimpešta 1.55, Zagreb 3.25, Varšava 0.25, Dunaj 0.70, Bukarešta 7.12 in pol, av-strijske krone 0.58. ilieiflMUlMF! izjava. 25 ozirom na včerajšnjo izjavo' g. dr. Žerjava v »Jutru« in na osebno gonjo »Jutrovcev« proti meni izjav.-« ljam ponovno, da nisem nikoli zagrešil nikakega delikta, niti moralnih deliktov, ki bi spadali pod kazenski zakon in niti ne dejanj, ki jih kaznuje L129b, katerega omenja g. dr. rjav. Ko so se začele razširjati o meni obrekljive govorice, sem takoj pozval y »Jugoslaviji« javno in možato, kdor ye kaj slabega o meni, da me naj ovadi sodišču. Doslej še ni nikdo vložil kakršnekoli ovadbe zoper mene, pač pa sem že jaz tožil take obrekovalce, ■ ki so bili seveda obsojeni. Zakaj niso nastopili dokaza resnice, saj se da pri sodišču vse dokazati, ako ne y javni pa v tajni razpravi?! V »Jugoslaviji« št. 185 dne 7. i m. sem prosil, da naj me »Jutrovci« ali ovadijo drž. pravdništvu ali pa podajo svoje podatke zoper mene častnemu razsodišču, ki ga naj sestavita načelstvi J D S in N S S. Preteklo je od tega celih 20 dni, zgodilo pa se ni niti eno niti drugo, temveč so »Jutrovci« naprej prikrito namiga-.vali in zbadali namesto, da bi odkrito in možato nastopili. Se danes ne vem, kdo me obdol-žuje, kako konkretno dejanje sem zakrivil in kedaj se je to zgodilo. Vsled tega mi je bilo nemogoče, da nastopim proti svojim obrekovalcem. Storil sem vse, da bi dobil vpogled v tiste skrivnostne akte ptujskega okr. glavarstva, a vse zaman. Največji hudodelec dobi svojo obtožnico v pogled, le za me so obdolžitve »Jutrovcev« uradna tajnost. Pokrajinski namestnik se izgovarja na centralno vlado, da ima strog nalog od nje, da naj ne izda uradne tajnosti, minister Pribičevič pa tudi ne da niti vpogleda niti pojasnila in je glede nepotrditve rekel poslancu Deržiču, da ne more desauvirati pokrajinskega namestnika. Drug se izgovarja na drugega. Kako Je pa to, da ve g. dr. Žerjav, da se me dolži dejanj, ki spadajo pod § 129 b, za me je pa vse stroga uradna tajnost?.! Takšne razmere so le mogoče v brezpravni državi culukafrov in pa tam, kjer vlada samovolja par ljudi namesto zakona in pravice. Ker torej prvotnih obrekovalcev tudi danes ne morem tožiti, vložim tožbo proti dr. Žerjavu, »Jutru«, in ‘>Pondeljkuc, ;; * K&M? rAnton Pesek. 1 namestnika. To se je dne 25. t. m. 'tudi storilo. Ivan Deržič, načelnik NSS in narodni poslanec:. liUi m 'Odgovor „Jutru“. [Včerajšnje »Jutro« je stavilo name V aferi g. Peska vprašanja, ki so vsled izpuščenja ene ali dveh vrst deloma nerazumljive. V kolikor sem. jih! razumel, odgovarjam sledeče t , Bil sem 'dvakrat pri ministru Prl-bičeviču, Prvi dan 17. t. m„ ko sem ‘zahteval, naj g. Pesku in meni pove, kaj se g. Pesku očita, ni hotel tega [poslednjega sprejeti, Češ, ‘da ž njim nima nič opraviti. Potem je izjavil, Sla ni o stvari natančno informiran in jje zato naročil, da se mu za drugi dan 'predložijo spisi. Drugi dan 18, t. m. je imel sicer spise pred seboj, a mi jih' lili dal na vpogled, vsled česat jih tudi nisem mogel čitati. Na mojo zahtevo, ;jpaj dovoli g. Pesku, meni in še enemu jtaupniku vpogled v vse spise, torej j'ne samo v izjave prič, temveč tudi v druge uradne spise, iz katerih bo mogoče razvideti, kedaj in kdo je povzročil preiskavo, mi je minister odgovoril, da bi se morala vložiti pismena prošnja in da bode potem odločil, al; bo to prošnjo rešil sam, ali pa jo predložil ministrskemu svetu po predhodnem sporazumu 8 pokrajinskim namestnikom. Nato sem izjavil, da vložimo prošnjo potom pokrajinskega Jutrovce je sram svoje lastne lumparije. Ne morda, da bi jih bilo v resnici sram — tega čuta že davno več ne poznajo — toda glasovi ogorčenja, ki jih’ vzbuja njihova najnovejša lopovščina, prihaja tudi na njihova ušesa in zato bi se radi pred javnostjo nekoliko oprali m svojo lumparijo naprtili 'drugemu — g. pokrajinskemu namestniku. 2e enkrat smo dokazali v našem članku »Lopovščina na višku«, da je poleg druzega »Jutro« nesramno lagalo, ko je napisalo, da je preiskavo oroti g. Pesku odredil g. pokrajinski namestnik Hribar. Vkljub temu pa ima v včerajšnji svoji številki »Jutro« zopet pogum, znova nalagati javnost, da je preiskavo odredil pokrajinski namestnik in g. dr. Žerjav je bil celo tako predrzen, da je pod to očividno laž postavil svoj podpis in se s tem stigmatiziral za javnega lažnika. Da pritiramo stvar do konca, kon-statiramo: ,G. kralj, pokrajinski na- mestnik je prišel y Ljubljano 26. julija popoldne.: 'Ako bi torej takoj drugi dan, t, j. 27. julija odredil preiskavo, bi odšel tozadevni ukaz naj-oreje 27. popoldne v Ptuj, kjer bi bil —- za hitrost naše pošte kompliment, če bi se to res zgodilo — dostavljen «8. julija popoldne, ko okrajno glavarstvo že ne posluje več. Če bi se g. načelnik ptujskega okraj, glavar-«tva dr. Pirkmayer takoj prihodnji dan t. j. 29. julija pozval priče, da naj se zglase na glavarstvu v svrho zaslišanja, bi bil ti pozivi vročeni pričam dne 30. julija. Priče bi se mogle torej najboljšem slučaju zaslišati šele avgusta. Seveda se pri tem niti ne oziramo na priče, ki prebivajo izven Ptuja, pri katerih se mora (selska pošta) računati najmanj 3—5 dni več, Pa tega nam ni niti treba, da dokažemo dr., Žerjavovo lažnjivost. Ker cot smo zgoraj ugotovili, bi se v najboljšem slučaju, pri najhitrejšem poslovanju uradov in pošte mogle naj-bližjc, torej v Ptuju samemu stanujoče priče zaslišati šele 1. avgusta. —« Akt pa je odšel iz Ljubljane dne 30. julija, torej dan poprej, kot bi bile zaslišane prve priče. G. dr. Žerjav! Kaj pravite k tej matematični ugotovitvi fizič. nemožnosti, da bi g. pokrajinski namestnik odredil preiskavo proti g. Pesku, kot ste se to v svoji včerajšnji izjavi y- »Jutru« tako lepo zlagali?! Po zgorajšnjem je torej jasno, da je popolnoma izključeno, da bi preiskavo proti g. Pesku odredil g. pokrajinski namestnik in je jasno, da so jo odredili kdo drugi. Ne mislimo, 'da bo »Jutro« ali g, dr. žerjav svojo laž priznal. Odgovorili bodo le z novimi lažmi. To nas ne bo osupnilo, ker smo tega navajeni, pač pa opozarjamo naše čitatelje na dejstvo, 'da »Jutro« ne odgovarja na naše stvarne dokaze, da laže, temveč da mirno nosi na sebi pečat lažnji-vosti. Na naš članek »Lopovščina na višku«, v katerem smo s popolnoma stvarnimi argumenti dokazali, da se je »Jutro« v svoji repilki proti članku »Pred sodišče z obtožbo« skoro V vsakem stavku dvakrat zlagalo, zaman pričakujemo odgovora. Na konstatacijo, da sta »Jutro« in Pondeljek« debelo lagala in nesramno mistificirala vso našo javnost, ko sta trdila, da je poslanec Deržič akte o Peskovi aferi čital, tudi ni nikakega odgovora. Zato nas veseli, da je danes zopet eno tako debelo laž podpisal sam dr. žerjav, da mu damo lahko priliko tožiti nas. da bo sodišče ugotovilo njegove moralne defekte. Saj toliko korajže bo pa ja imel. Čudna uradna tajnost Iz odgovora posl. Deržiča »Jutru« in izjave g. Peska izhaja, da jima kljub vsemu trudu ni bilo mogoče doseči vpogleda v akte, na katerih podlagi se je odklonila potrditev g. Peska za ljubljanskega župana. »Jutrovo« in »Pondeljkovo« pisanje je tudi v tem pogledu prosto zlagano. Toda, kdor je čital ta dva lista zadnje čase, je opazil že pred mesecem in več skrivnostna namigavanja, ki so postajala vedno bolj in bolj določna, dokler se na koncu ni pričelo citirati paragrafov V včerajšnji izjavi g. dr. Žerjava, v kateri popisuje potek Peskove afere bi bilo treba pristaviti samo še številke uradnih aktov, iz katerih je g. dr. Žerjav posnel svoje znanje in slika bi bila popolna. Nedvomno izhaja namreč iz vsega pisanja »Jutra«, katerega višek v tem pogledu tvori včerajšnja dr. Žerjavova izjava, da je veljala in morda še velja uradna »tajnost« v Peskovi aferi le za g. Peska in za zastopnike Nar. socijalistične stranke, nikakor pa ne za gospode okoli »Jutra«. Ne bi tega omenjali, če ne bi bilo to dejstvo tako značilno za gnile razmere, ki so se v tako visoki meri pričele uveljavljati v našem javnem in političnem življenju, odkar so prišli mladoliberalni klikarji na krmilo. *— Kruto žaljeni in na svoji osebni ča9ti opljuvani g. Pesek trka povsod na zaprta vrata, da bi zvedel kdo in česa se ga obtožuje in mora šele iz »Jutra« izvedeti, kaj da na stvari je. Za bla-tilce pa se najde povsod ljudi, ki za dober pogled (ali pa za dobro plačilo in obljubljeno korito) izdajajo uradno tajnost. Da so bili gospodje okolu »Jutra« tako neprevidni, da v svoji besni zagrizenosti niti niso skušali prikrivati, da zanje uradna tajnost ne obstoja, zato smo jim res hvaležni. —* S tem namreč so popolnoma diskvalificirali preiskavo proti g. Pesku in vrednost njenih rezultatov, ker so na indirekten način sami dokazali, da je preiskava izšla in bila vodena od strankarjev, ki so v najožji zvezi Is amoramolno kliko pri »Jutru«. Je dobro za razčiščenje razmer in za pouk naši javnosti, da se pribije to dvojno mero uradne tajnosti. In dobro je tudi, da se vsako gnilo telo ruši in v 'doglednem času mora razpasti vsled svoje lastne gnilobe. Ta proces gre tudi pri naši mladoliberalni kliki polagoma sicer, toda nevzdržno in gotovo k svojemu koncu. htevo avstr, vlade potvoril neke dokumente, ki so igrali važno vlogo v zagrebškem veleizdajniškem procesu. Sam Masaryk, sedanji predsednik češke republike, je prišel takrat v Zagreb, da je stvar preiskal in po dolgem trudu razkrinkal uradne dokumente profesorja Friedjunga. Avstrija se je v boju zoper Slovane posluževala potvorbe uradnih listin in uradnih ugotovitev in po njenem zlo- glasnem zgledu delajo sedaj »Jtf* trovci«, da se ohranijo na vladi. Vsat avstrijska javnost je bila takrat razi burjena in Friedjungovo ime je pch stalo znano, kakor bo ime g. dr. Pirki majerja in »Jutrovcev«. Živeli jugosL Friedjungi! Stotisoč kron za eno pričo, če ne gre ceneje; ako pa Jel premalo, dajo še več, samo. da s| ubije političen nasprotnik. Gospodarstvo. flota 100.000 K za eno pričo. Na to naše razkritje »Jutro« previdno molči, le g. dr. Žerjav pravi, da mu ni treba zatrjevati, da mu ni nič znanega ne o taki ponudbi in ne o Čeku. Ne upa si pa povedati, da naše navedbe niso resnične. Pozivamo »Jutro«, da naj jasno pove, ali je res ali ne, da je prišel k žel. uradniku g. V. v Zagrebu g. Tr. iz Ljubljane, mu ponujal ček za 100.000 K, če kaj izpove zoper g. Peska In da je dejal, da pride po naročilu gg, dr. Žerjava in Praprotnika in da Ima ček od njiju. Stotisoč kron za podkupovanje ene same pričel Naj povejo »Jutrovci«, koliko so potrošili v Ptuju za skrivnostne priče in če je bil deležen kake nagrade tudi dičal g. dr. Pirkmajer. Stvar še Ho razčistila ih bodo razkrinkani jugoslovanski Friedjungi. Friedjung je nemško avstr, profe-for-»učenjak«, ki je svojčas na za Kakor smo že poročali se je vršila pretečene dneve in sicer od 17. do 21. t. m, v Slavonskem Brodu letna konferenca inšpektorjev dela. Ta ustanova. v bivši avstro-ogrski monarhiji pod imenom obrtno nadzorništvo poznana, sedaj preurejena pod imenom (inšpekcija rada) se je v kratki dobi enega leta razvila v mogočno organizacijo, ki ima v vseh' delih države svoja razsodišča. V kraljevini Srbije obstoje štiri, v Bosni štiri, v Dalmaciji 2, v Vojvodini 2, v Sloveniji 3 in v Hrvatski in Slavoniji t inšpekcija dela. Razun v zadnje imenovani pokrajini, se je v vseh pokrajinah že ustanovilo približno zadostno število teh nadzorniških oblasti; žalibog v Hrvatski in Slavoniji inšpekcijska dela še ne poslujejo v predvidenem obsegu — zamišljeno je v tej pokrajini pet inšpekcij dela — ker primanjkuje tehnično izvežbanega osobja. Na omenjenem kongresu so bili zbrani vsi inšpektorji dela cele države, razun 'dveh iz Slavonije, ki sta bila radi bolezni odsotna. Na dnevnem redu konference sta bili kot jedni točki obravnave: pravilnik za varnost dejavstva v vseh' obrtnih in industri-jalnih' vrstah' in novi delavni red, veljajoč za vse pokrajine države. Prvi predmet je najvažnejšega pomena tako za 'celotno delavstvo, kakor tudi za našo industrijo. S tem pravilnikom se je ustvarila enotna podlaga vseh’ varnostnih predpisov, ki so bili do danes v vsaki pokrajini različni, zaščitilo se je delavca po vseh podjetjih in po vseh pokrajinah po enotnem sistemu, kar bo izdatno olajšalo socijalni položaj delavstva, katero nosi svojo delavno silo v nove kraje, a na drugi, strani se bodo industrijalna in obrtna podjetja postavilo na solidnejšo delavno podlago. Seveda je tudi za vso državo enotni 'delavni red velike važnosti, ker »e z njim v mnogih krajih' odpravijo uprav kaotične razmere delavnih pogojev. Kongresa se je udeležil tudi minister socijalne politike g. df. Kukovec, ki si je pri tej priložnosti v podrobnostih informiral o socijalnem položaju delavstva v celi državi. G. minister je ugotovil soglasnost naziranj vseh inšpektorjev dela, prav posebno v pogledu neugodnega položaja in-dustrijalnega delavstva in socialnopolitičnih zahtev vesga delavstva. Na kongresu se je ugotovilo, da je največje važnosti in splošna zahteva, da se čimprej upeljejo v vsej državi in v vseh' podjetjih delavski zaupniki in .sicer v obliki, kakor isti že v Slove-nij in Bosni poslujejo. Splošno je bilo mnenje, da je potreba nujna, da se odpravijo delavske knjižice in uvedejo za celo državo enkratne delavske legitimacije, 'da se zakonskim potom uveljavijo stalni in urejeni 'delavski dopusti, regulirajo razmere glede praznikov in ^ da posveti država vajenskem vprašanju z ustanovitvijo vajenških’ domov in urejenega vajenškega pouka najresnejšo pazljivost in hitro odpomoč. Za razvoj našega narodnega gospodarstva je bil kongres največje važnosti. Najnujnejša je sedaj naloga države in vseh prizadetih krogov, da se povede ugotovitve kongresa v dej« stva in da se čimprej ustanova inšpekcije dela izpopolni, da bo po 'celi dr* žavi mogla enako poslovati v korist delavstva in narodnega gospodarstva* .4-’ Investicijsko posojilo. V odboru finančnega ministrstva in bančnega sindikata so končane priprave za( otvoritev novega 7 % nega investicijskega posojila za pol milijarde dinarjev. Vpisovanje se bo pričelo I. sep-* tembra in bo trajalo v vseh največjih’ denarnih* zavodih do vštevši 30. sepi tembra. Obveznice se bodo glasile nafi 100, 500 in 1000 dinarjev. r+ Novo osnovana produktna borZ»j v Novem Sadu začne poslovati v toi' rek, dne 30. avgusta ob n. uri 'dopoldne. (6928.) 4- Jugoslovansko - italijanska komisija za ribolov deluje sedaj v spliti ski luki. Dosežen je že nekak sporazi um in se pogajanja uspešno nadaljuj jejo. !-p Oddaja prekladanja in skladanja soli in ostalih monopolizovanih pred-metov v Bosanskem Brodu se bo vr* šila potom ofertalne licitacije dne J o, septembra t. 1. v pisarni upravnika državnih monopolov. Količina, ki se ima prekladati in skladati znaša okoli 1000 vagonov in sicer osemsto vagoii nov soli in dvesto vagonov tobaka enem letu. Te količine so namen jendi raznim monopolskim postajam. Pra*1 vico udeležiti se te licitacije imajol samo podaniki kraljevine Srbov, Hn vatov in Slovencev. Ta oddaja zakupa bo veljavna za dobo enega leta od dneva ko bo pogodba podpisana. Inf teresenti, ki se hočejo udeležiti te^ licitacije, imajo položiti pri depozitni blagajni 50.000 dinarjev kavcije v goi tovini ali z garancijskim pismom. To« zadevni pogoji so na vpogled pri Tnj govski in obrtniški zbornici y Ljub* ljani. (6928.) Nabava 90.000 kg železne plo-' čevine. Direkcija državnih železnic Vij Sarajevu (uprava materijala) razpii suje potom javnega natečaja nabavejj pločevine v debelosti 7 mm 'dvajseti tisoč kg, 1 mm deset tisoč kg, ■, 1 M pol mm štirideset tisoč kg, 3 mm petj tisoč kg in 5 mm deset tisoč kg, sku-j paj devetdeset tisoč kg. Ponudbe jel, pošiljati gori imenovani 'direkciji V<‘ zaprtih kuvertah (zavitkih) z onačbo, »Ponuda za željezni lim (pločevino), na razpis br. 24.123 najkesneje do I2, septembra t. I., 12. ure dopoldne. Cene j je nastaviti vštevši vse stroške do po-j ljubne postaje v kraljevini. Razpis jej. interesentom pri Trgovski in obrtniški, zbornici v Ljubljani na vpogled* (6890.) 4- Nabava amonijevega solitra iti žvepla. Uprava smodnišnice v Kamniku je razpisala tajno licitacijo za nabavo trideset tisoč kg amonijevega solitra in dvajset tisoč kg žvepla. Licitacija se vrši pri gori imenovani upravi dne 15. septembra t. 1. ob 9. urij dopoldne. Na ponudbe, ki bi ne bile pravilno sestavljene in bi ponudniki prej ne položili predpisane kavcije, rt ne bo oziralo. Garancijska pisma morajo biti registrirana in ne smejo biti omejena na določen čas. Pogoji za ta razpis so interesentom na vpogled V Trgovski in obrtniški zbornici .V Ljubljani. (6889), \ GU,Y, DE MAUPASSANT.t Sodček. (Konec.) .Chicot pa se ni 'dal prepričati. »Ne, stara, trdna ste kakor kamen in kost. živela boste najmanj 410 let. Pazite, še k mojem pogrebu pridete.« iVes dan jima je potekel med takim in enakim govoričenjem. Ker stara ni popustila, je krčmar končno privolil, da ji bo plačeval po fco srebrnikov. Nastopni dan sta podpisala kupno pogodbo. Ih stara Magloire si je pri-.barantala poleg tega š« jo vrčev jabolčnika. Prošla so tri let*. Stara se ja (držala imenitno. Postaral« se ni niti za dan Chicot je bil ve* obupan, Edelo se mu je, da plačuje rento Se pol stoletja, da ga je starka prevarila, psleparila in da ga požene na boben. Obiskoval jo j« tuintam, kakor gr* kmet poleti na polje, da vidi ali je žito |e dozorelo. Sprejemala ga je vedno z Zlobo v očeH. kakor da bi se blagrovala. da mu je teko zagodla. On pa je sede! vedno čin) nrcie v »voj voziček in klel F »Kaj te se ne bo vrag vzel, stara kavka!« Krčmar, ni vedel, kaj naj stori. Kadar jo je videl, bi jo najraje zadavil. Črtil jo je z vsem glupim, 'divjim sovraštvom kmeta, ki to ga okradli. Potem j* premišljeval, kako bi jo heviL Nekoč jo je zopet posetil in si je m el roke. kakor takrat, ko je skušal prvič, 'da )o pregovori k prodaji. Ko sta nekaj minut kramljal*, je rekel: »Povejte mi vendar, mati, zakaj nikoli ne obedujete pri meri, ko pridete v Epreville? Saj Se Jetike otresajo radi tega. Govore, da sva se sprla, in to me »ali Saj vendar veste, da Vam pri m«ni ni treba plačati, meni vendar ni nič radi ubogega ko« sil«. Ako Vas tedaj veseli, kar kmalu pridite, zelo mi bo ljubo t« Stara Magloire se ni dala dolgo prositi in ko se je pripeljala nastopni dan s hlapcem Celestinom na trg, je postavila svojega konja brez obotavljanja v hlev kuma Chiceta in zahtevala obljubljeno kosilo. Krčmar j* žarel od veselja, ji stre-| gel kakor dami in ji ponudil vsega, I kar je premogla njegova kuhiiiia, Toda jedla je le malo, ker je bila od mladih nog navajena na preprostost in je živela le od juhe in kruha z maslom. CHicet jo je razočaran silil. Tudi piti ni hotela in se je zahvalila za kavo. Vprašal jo je: »Toda čašico ga boste?« »To raj*.« je odvrnila, »»oper, to pa nisem.« , Zaklical je ha ves gbs v gostilniško sobo: »Rozalija, prinesi najboljšega, tistega, ki ima. na steklenki tri Zvezde!« \ Dekle je prišlo z veliko steklenko, Id jo je krasil papirnati list vinske trt«. Natočil j« dve čašici« ■ „ »Sedaj pokusit^ mati, io j« dobro!« •.,& • ; Žena je začel* srkati Čisto počasi in v malin požirkih, 'da bi bilo dalja časa prijetno, Ko j* kpraanila čašico do zadaje kapljice, je vzkliknil al »To Jc pa res 'dobro, moram reči!« Ni še izgovorila tab besed, Se ji j« natočil Chicot 'drugo Čašico. Hotela se mn je zahvaliti, pa bilo je prepozno. Izpila ja tudi to čašičo požari . kakor prva Nagovarjal jo je, naj izpije še čašico. a ni hotela. On ni prenehal siliti vanjo s svojo ponvdbo. »Pijača teče kakor olje in je mila kakor mleko. Izpijem je deset dva-najst čašic, n t da bi čutil. Saj steče, po grlu kakor, sladkor. Zdi se, človeku. kakor da se razkadi na jeziku, ne glava, ne Želodec ne čuti ničesar, NI eoljega za zdravje « Ker ji je pijača teknila, jo j« iapu* še pol čašice. , Tedaj j* vzkliknil Chicot prevzet svoje velikodušnosti: »Ako Vam je priiv, tVam podarim sodček te pijače. Hočem Vam pokazati, da sva dobra prijatelja.« Stara lena ni zavrnila in m vrnil* nekoliko v rožicah 'domov. _ 4 Drugi Ban j« prišel krema* n* pristavo k materi Magloir« in pripeljal n* vozičku z železom vkovan sodček, Takoj j* morala pokisiti, 'd* se prepriča, da je to isto lino žganče, Id ga j* pila včeraj. Ko ga je zvrnil* zopet tri čašice, ji je dejal pri odhodn.i »In ko sodec izpraznite, imam žganj* Še nič se ne sramujte. Ki mi Za soh 'dec Žganja. Cim prej, Jpr*ze% jwwf vbolj me bo veseSUo.« S temi besedami je skočil n* »voj voziček. Čez štiri dni je bil zopet tu. Starat je sedela pred vrati in drobila kruh V juho. Pristopil je tik •* nji in ji govoril V obraz, 'da bi mogel zadihati njeno s«r\ 1» njenih' ust je prihajal duh’ po| alkobclu in njegov, obraz je oživel, »Ali mi privoščite čašicb?« je vprašal čez nekaj Časa, Trčila sta parkrat. Kmalu »e je raznesla po okolici, da mati Magloire na tihem pije. Našli, so jo sedaj v kuhinji, sedaj na 'dvori*. šČu, včasih peio na poti v okolici, pi* j*no kakor čep. Prenesli so Jo domov, Chicot je. ni več obiskoval in *W<1; rt govorili o njej, je mrmral temneg* > obrartr »'AH vi Žalstno, ako se človek) t teh letih navadi kaj takega! A Č« 1? Človek tak« strt, mu ni vež pomoči. Slabo b« končala.« Res J« slabo končala, Umri* j® prihodnjo simo o božiču, ko je »ekfi®-V**_pija« obležal* v snegu, , Kum Chicot je podedoval posestva in Bejait t*Je«mu»feal Ako bi se , bil« zastrupila, še 'deset let bi lahka. Dnevne w@sfL — Ministrski svet Je soglasno odobril stališče notranjega ministra glede nepotr-ultve g. Peska ljubljanskim županom. To Poroča pompozno včerajšnje »Jutro«. Če je jes ministrski svet vzel poročilo ministra Prlblčeviča na znanje ter odobril soglasno jjlegovo stališče, kakor poroča »Jutro«, je krila celokupna vlada lopovščine mladoli- ' beralcev ter bo zato dajala odgovor parlamentu. Jasno je, da jo bodeta poklicala Poslanca NSS na odgovor in videli bomo, kako se bo vlada opravičevala. Demokrati »o zagrešili že toliko lopovščin, da sl mislijo, ena več ali manj, kaj za to. Prepričani Pa smo, da v boju zoper to lopovščino pos-slanca NSS ne bodeta osamljena. — Dr. Žerjavova stranka. V včerajšnjem »Jutru* piše dr. Žerjav, da Je šel v lavnost z Izjavo zoper g. Peska »vsled napadov na molo stranko«. Sedaj vemo, da ™a dr. Žerjav svojo stranko, ki jo sam unenuje »mojo« stranko«. Ali je to JDS? — Prenos zemeljskih ostankov Ivana Endllherja Iz Gradca v domovino. Družba Celjskih Sokolov in beogradskih Slovencev, zbrana po osiješkem zletu v Beogradu, zložila Je na pobudo g. Kravosa 320 K in mi ta znesek izročila v gornji namen. Darovate-jiera se najiskrene zahvaljujem. Dr. Anže-Novak. — Popravek. V včerajšnjem članku ‘Minister - odvetnik dr. Kukovec« se mora Pravilno glasiti v tretjem odstavku prvi stavek: »Sicer pa inkopatibilnost ne iz-vira samo iz zakona, temveč tudi iz dejstva, da človek, ki predstavlja in izvršuje državno in posebno še upravno oblast (IV, •n VIII. oddelek naše ustave), ne sme ob •nem pred državnimi oblastmi proti plačilu Nastopati privatne interese«. — Čegav državljan je princ Wliid!sch-Briitz? Princ Windischgr3tz se je zatekel v Nekatere ljubljanske dnevnike, kjer trdi, da j® Italijanski podanik. To je mistiflkacija, ker dosedaj za Italijo niti optiral še ni. Če torej W ne Italijanski ne jugoslovanski državljan, ^ort biti le avstrijski. Res pa Je, da uživa Pri laških oblastih .vsled svojih zve? yse •nogoče ugodnosti. — Ponarejeni stoltrski bankovci. Na Stari Vrhniki in v okolici nekateri ljudje še Vedno nakupujejo razne Izdelke naše tobačne režije, katere potem »kotrabanterji« utihotapljajo v Italijo. Pri taki kupčiji so se Zadnji čas zelo opekle tri družine. Tem §o Hamreč tihotapci, ki so bili deloma Sloven-51, deloma Italijani, plačali za tobak 1500 lir * stolirsklh bankovcih. Ko so pa ti ljudje hoteli menjati stollrske bankovce v bankah, Je dognalo, da so bankovci ponarejeni. £rl nas baje kroži že veliko število italijanskih ponarejenih bankovcev, se opozarja naj bodo ljudje pri sprejemanju tujih •»•nkovcev zelo pazljivi. — Ukinjenje »uputnlc« (poštnih nakaznic) v kronski veljavi. Po razpisu kr. mini-nistrstva za pošto in brzojav od 17. avgusta t. I. broj 49.625 razglašamo: Ker se finančno ministrstvo ne protivi, da se napiše znesek Pri tuzemskih poštah vplačanih nakaznic (uputnic) samo v dinarski veljavi, odrejamo, da se dne 1. septembra t. 1. vplačila poštnih nakaznic v kronski veljavi ukinejo in da se Mihova vrednost (znesek) od tega dne dalje «*nača v dinarski veljavi ter da se vrši plačilo nakaznic samo v dinarski veljavi. Razume se, da se morajo vršiti Izplačila pojmih nakaznic ter njihov vpis v »Račun Iz-P^canih nakaznic«, odnosno v dohodno knji-•° Poštnih nakaznic tudi samo v dinarsko-Parski veljavi. — Nakaznične golice In tisko-"tae, ki se rabijo v nakaznični (uputnički) "Užbl, pa so tiskane na kronsko - vinarsko veljavo, Je uporabljati do popolne porabe a Pred uporabo se morajo vse povsod označ-“f (tudi službene) v stolpcih itd. v kronsko-Vinarskl veljavi lično prečrtati oziroma raz-ločno in lepo na dinarsko - parsko veljavo popraviti. — Največje vplačilo na eno (nakaznico (uputnlco) Je 1000 (tisoč) dinarjev. •— Pri vseh podružnicah »Drž. posre-V»v. za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju “A Murski Soboti Je iskalo v preteklem ted-Jn od 14. avgusta do 20. avgusta 1921 dela {26 moških In 111 ženskih delavnih moči. ‘■osredovanj se je Izvršilo 383. — Od 1. ja-Jjarja 1921 do 20. avgusta 1921 izkazuje fl-924 strank in sicer'10.957 delodajalcev n 10.967 delojemalcev. Posredovani se je ’*Vršilo v tem času 6022. Dela iščejo: “sarniške moči, trgovski sotrudniki, sotru-kovinarji, natakarji, natakarice, ru-, ®*JI. Strojniki, gozdni čuvaji, žagarji, kur-'®c‘. dninarji, dninarice, krojači, čevljarji, *ajenci, vajenke Itd. V delo se sprej-?®Jot mizarji, tesarji, usnjarji, krojači, čevljarji, pletarji, kovači, hlapci za h ko-*!eH1’ dekle za polje, služkinje, kuharice, 'vilje, vajenci in vajenke. m. Na/odno - socliallstlčna stranka razpisuje več mest političnih in strokovnih taj-»utov za Ljubljano ta Maribor. Nastop takoj, «ac* po dogovoru. Ponudbe s popisom do-Jfttanjega delovanja naj se pošljejo na tajnl-gjjo Nar. soc. stranke v Ljubljani, Narodni j K Sv. Jakobu ▼ siov. goricah se s i- septembram preseli oddelek finančne stra-ie s Pesnice. Dum Nfs^eča- Vjrl™v'iak le v kamnolomu zdrikn ? na Rozmana ter mu ‘trobila obe nogi. pn,,7 Nfsreča pri delu. Kmet Valentin pri Rlbnem poleg Bleda Je obreza- ntrp-oi veie, na tem se mu Je .v.eia ,!J paMd Le 10uJ* Kloboko. Pri fcaacu sl Je polomil več reber ln levo rokb *«2ko poškodovanega so prepeljali včeraj ’ deželno bolnico. 1 T.12 »vtomoblla le ukradel neznanec • avKusta na Bledu pred hotelom , alhep nahrbtnik last ifiž. Viktorja Ška-r®Ine 'z Ljubljane. V nahrbtniku so bili nist.u uradni spisi glede gradnje urad-toJf * e'ektrarne v Završnicl iri več Tjietnil1 Potrebščin in drugih malenkosti. HahJ? ,pil gotovo razočaran, ko je odprl t*l« pfcn pr*^ova^ gotovo boga- CirifnT Tatklska natakarica. Ana Milavec iz ■Varn?«£!L va! natakarica Je ukradla to-ura?niku »a Savi, J. P. za več m i?6 x Pobegnila bržkotne v BHau le lako nevarna tatica, ^ajnilv, ! !cra , kaznovana in je prišla še le renj|skem kaznilnice v Begunjah na v ?elu !® vI°m» neznan tat del Sn"l F1°rlana Kunštek in pokra- s#^:a t *perila ter okoli 4 k K sledi.' lesa- O tatu še nimajo nobene Moju' Hud». zenska je vsekakor neka skg , 'f Bizovika- Pri tem je ta žen- iti a‘co Polzkesa in jrlbČnega jezika, da je ??ratl'l ’*ca:nor .pokarana smeri .... 'm 'umic e samo vse .oCilaas £a-1 '■ marveč ji v v." ’ . . l.a,- povedo priče. Da se ji zaenkrat vsaj malo jezik zajezi je bila obsojena na 3 dni zapora. — Avtomobiina prometna d. d. v Ljab-Ijaai je otvorila pred kratkim promet na progi Ljubljana - Celje po voznem redu prejšnje družbe. Vozovi odhajajo iz Celja ob 6.30 in 1.30 popoldne iz Ljubljane pa ob 6.30 in 3.36 popoldne in traja ena vožnja približno 3 ure. Cena 1 km K 2. — Zalivala! Društvo vpokojenega učiteljstva za Slovenijo v Ljubljani se spoštovanemu ravnateljstvu kreditne banke prisrčno zahvaljuje za podarjenih 1000 kron, katero svoto mu je naklonilo. — Ukradeno kolo. Slikarju Antonu Marklju na Vrhniki je bilo ukradeno kolo. Tatvine osumljen je bil slikarski pomočnik, ki je tatvino priznal. Ljubljana. = Slovenski bosanski četaš odlikovan. Med vstaši, ki so se borili leta 1875 ob strani pok. kralja Petra Velikega Osvoboditelja proti Turkom je igral važno vlogo tudi Slovenec Aleksander Toman, stanujoč danes na Viču pri Ljubljani. Po okupaciji Bosne leta 1878 se je Toman Izselil v Ameriko, kjer se je preživljal kot novinar. Pred izbruhom svetovne vojne se je vrnil v domovino, a so ga takoj internirali na ljubljanskem gradu. Sedaj bo Toman z drugimi vstaškimi veterani vred odlikovan s Karagjorgjevo. zvezdo ter dobi tudi pokojnino, ker je tako odredil kralj Aleksander. = Izgon radi protidržavnega delovanla. Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani je izgnalo za dobo 3 let iz policijskega okoliša 27 letnega krojaškega pomočnika Kačič Bar-tečlovič Ernst. Imenovani je izgnan radi protidržavnega delovanja kot komunistični agitator. = Smrtna kosa. Umrla je veletržcu g. Milku Jesihu v Ljubljani in v Rudniku 12 letna hčerka Dragica, učenka 5. razr. licejske ljudske šole. Pogreb bo v soboto popoldne ob 4. uri iz Florijanske ulice st. 36. iskreno sožalje! = Umrl je včeraj zjutraj po kratki bolezni dvorni svetnik Vrane Trenz, bivši prvi držayni pravdnik v Ljubljani. Pokojni je služil delj časa tudi kot predsednik okrožnega sodišča v Novem mestu, odkoder se je preselil ,v Ljubljano. Kot- zasebnik, tako kot pravni uradnik, je bil dvorni svetnik Trenz povsod, osobito pa med sodnimi krogi jako priznana in priljubljena oseba. Obolel Je za angino, smrt je pa povzročilo končno za-strupljenje krvi. Blag mu spomin! — = Ukradena zlatnina. Krojačev! soprogi Mariji Gestrin na Poljanski cesti 19 je bila ukradena začetkom meseca zlata zapestnica v podobi venca, vredna 6000 kron. Okoli Božiča pa je bila ukradena zlata bro-ša, vredna 2000 kron. O tatu ne morejo najti nobene sledi. = Kolo je ukradel neznanec iz veže fotografa Avgusta Zaletel na Starem trgu. Kolo je bilo last narednika v žrebčarni na Selu, Gliha. Znamka »Puch, vredno 2000 kron. = Elegantna tatica na ljubljanskem trgu. Letošnjo pomlad osobito pred Veliko-nočjo je bil na ljubljanskem mesnem trgu vedno velik naval. Ljudje So si kupovali plečeta, gnjati in drugo mesovje za praznike. To priliko je marsikak tat porabil, da si preskrbi po ceni velikohočno pleče. Posebno zvijačno je nastopila pri tem poslu neka Ema Mikličeva. Med tem ko je kupovala meso, je zmaknila na jako rafiniran način zvezano šunko,, katero je par hipov preje obesil vajenec na kavelj nad njeno glavo. Fant je tatico še opozoril, da naj pazi, da jo ne zadene v glavo. — To' je izvršila tako spretno, da ni tavino nikdo opazil. Pri pogajanju za ceno pa se je tatica vjela. Rekla je namreč, da je že drugje kupila tudi eno šunko in sicer po 2 kroni ceneje. Pri tem pa je pokazala ukradeno šunko. NI pa pomislila, da mesarji svoje blago prav dobro poznajo. Mesarioa Je takoj vzela šunko* Iž košare in jo proglasila za svojo. Prepir je čul stražnik in prijel elegantno tatico. Romala sta od stojnice do stojnice od mesarja do mesarja in nobeden ni spoznal tatice In so vsi pritrdili, da poznajo kot strokovnjaki, da Je to meso delo mesarice, kjer so tatico zasačili. Pp obsežnih preiskavah, tatica se je zvijala rafinirano na vse možne načine, je bila tatvina ugotovljena in Ema Mikličeva je bila obsojena na tri tedne strogega zapora. Toda obsojenka, ki je stroga Nemka ’in se ni priučila kljub temu, da je že 13 let med nami, prav nič slovenski, se Je pritožila. Toda tudi vzklicno sodišče se je kljub teatraličnim nastopom rafinirane obtoženke uve-rilo o njeni krivdi in potrdilo prvo obsodbo. = Prepir zaradi zaplenjenega blaga. Svoječasno je zaplenila finančna straža na ljubljanskem glavnem kolodvoru pri tržaškem brzovlaku neki ženski 14 kg srebra. Dotična ženska j« imela izkaznico, da Je že preiskana, na dokazilu pa je bilo navedeno kot vsebina' vreče meso, v resnici pa je bilo Srebro. To srebro je dalo povod hudemu • prepiru, raed carinskimi organi in sicer glede raapdeijtve postavke :nagradej Pri ;tem sl le lastil koji del nagrade začasno švpokojeni fifltirrchf podpreglednik I.pngtr, rped tefi ko Je trdil fin. pripravnik Jože: Tršan, dfi sta zasačila tihotapstvo on in njtgov tovariš, ne da bi imel Longer pri tem kak? zaslugo. Dne 14. junija se je sestavljal v carinarni zapisnik glede tegh in pit tej priliki je trdil Longer, da je on že naprti vedel* da pride ueka žrtev in da je njegov^ zasttuga, da so Jo prijeli. Med prepirom pa lfe Je izrazil Jože Tršan, kot navaja obtožnica slddeče: Bežite no, če: bi vedeli, da; ima ta ženska kaj Srebra, bi sl ga nekaj vzeli m ženo spustili. Na tozadevno zasebno tožbo je dvignilo dr-o pravdništvo javno obtožbo proti Jo-Tršan. Ker pa Longer takrat ni bil ni funkcijonar, marveč je bil le'poklican , kot priča — ip se nobeden navzočih v pisarni; kjer Je vladal precej velik šum vsled medsebojnega prerekanja ni mogel spomniti odnosno ni niogel potrditi žaljivih besed, je bil Jože TrSan oproščen. = N* očitajte prestanih kazni. Ljudje si med raznimi prepiri, kaj r^dl očitajo sta-™.8rene. Pri tem pa mprda ne vedo, ali pozabljajo, da se prestane kazni ne sme nlk-aar očitati in tudi ne tistega dejanja, za ka-tero je bil kdo obsojen ln kaznovan. — Vsled ^iianna!Drcs««anf kazn> je bil obsojen danes ileki Dular. Mož pa je bil tako trdovraten, da tozadevnega pojasnila sodnikovega ni ho-tel umet!- m je med obravnavo v sodni dvo- rani očital na novo. tožniku še povrh tudi izsiljevanje. Obsojen je bil na 3 dni zapora in v plačilo stroškov. Ker pa Še vedno mlslL da se mu godi krivica, se bode pritožil. Podpirajte družbo sv. Grila in Metoda. Maribor. Zaprisega poštnega uradništva. Danes ob 11. uri dopoldne so v poslopju tukajšnje glavne pošte prisegli vsi poštni uslužbenci iz področja mariborske glavne in kolodvorske pošte. Pri zaprisegi sta bila navzoča tudi generalni direktor pošte in brzojava Dimitrijevič in ravnatelj g. dr. Debeljak iz Ljubljane. Zaprisega zdravnikov. Julrl ob pol 10. dopoldne bodo na okrajnem glavarstvu zapriseženi zdravniki in nameščenci tukajšnje javne bolnice. Porotne obravnave y Mariboru se pričnO VX septembra t. 1. Gosposka ulica dobiva nekoliko lepše lice. Te dni so razni trgovci izmenjali svoje razbite napisne table, ob enem pa Se tudi pločnik popravlja v vsej ulici. Dobro bi bilo, ako se ta olepševalna dela raztegnejo tudi na ostale ulice mesta. V griži, ki razsaja v mariborski okolici, se ne kaže nobeno izboljšanje položaja. Prej kot slej se pripravljajo novi slučaji in tudi novih smrtnih žrtev je večje število.,Tembolj se/je treba čuditi,,da tržna oblast dopušča, da se na trgu prodaja nezrelo sadje. Spričo ‘ tolike nevarnosti, ki jo povzroča ta kužna bolezen, bi tržno nadzorstvo moralo s potrebno strogostjo nastopiti, da sc tudi s te strani kolikor mogoče prepreči nadaljno razširjanje bolezni. 'Šest oseb utonilo. V Gradišču pri Tišini so spravljali čoln čez Muro brata Pučko in neki mož iz Petanjec. Pri tem so vsi trije utonili. Istega dne pa so utonile še tri druge moške osebe pri kopanju v Muri.. Primeri®. CeSle. Izkaznice in legitimacije za Ljubljanski velesemenj bo naročilo za one, ki se zglasijo pri blagajniku obrt. društva v Celju g. Karl Percu, knjigoveškeruu mojstru; do 28. t. m. »Občeslov. obrtno društvo v Celju«. Kako so spoštovali nekateri celjski Nemci dan pogreba kralja Petra? »Nova Doba« poroča, da so se na dan pogreba kralja Petra rTdalj nekateri celjski Nemci v gostilno Krajnc na Polulah ter tam tulili in piepeyali ter popivali pozno v noč. Ko so se v noči vračali po Bregu domov, so istotako tulil nemške pesmi, kakor, da bi se nahajali kje v tevtonskih gozdovih. (Čudimo se' Samo, da naša policija, ki ima službo tudi na Bre: gu tega ni opazila, da bi skrunilce žalnega dneva bila odvedla kamor efiino spadajo —■ v zapori Op. por,) Sladkor v kockah se je v Celju zopet podražil za 2 kroni pri kilogramu in stane sedaj 52 kron. Glavni šahovski turnir v Celju. Odigralo se je 10 kolo. Stanje po 10 kolu je sledeče: dr. Erdey 7 in“ pol (l), K&nig 7 in pol, Vukovič 6 in. pol, Poljanec 5 in pol (1), Ferjan,' Kramer in Nicifor 5, Peyer 3 in pol, Rožič 3, Bajiekovič 1 in pol. — Enega zadnjih večerov se je priredil tudi brzopotezni turnir, katerega sta se poleg znanih igralcev udeležila' tudi E. Kavčič iz Ljubljane in prof. Vagaja. Izid je bil sledeč: dr. Erdey 11 iri pdl, Poljanec; Vukovič 11, Rožič, Vagaja 7 In pol, dr. BanekoVič 4, Ormal 2 in pol, Kavčič 1. V mezdnem gibanju se nahajajo v Celin zlatarji. Kakor čujenjo, so se uvedla že pogajanja. Strela je užgala v sredo zvečer krbs 5. ure gospodarsko poslopje Čaterjevo v Šmarjeti. Zgorela sta dva objekta. Hišo in sušilnico se je požarnim brambam posrečilo oteti. — Kakor čujemo, je strela ob istem času užgala še nekje-pri Vojniku in na Le-bečni. Deževati je pričelo po naših krajih v sredo zvečer. Cez noč je1 bilo lepo, v četrtek zjutraj pa je zopet nastalo deževje in dežuje naprej. Vsaj nekateri poljski pridelki se bodo še za silo nekoliko popravili. Zvezdna kolesarska dirka v Celje. Pod-savez kolesarskih klubov za Slovenijo priredi jutri v nedeljo 28. t. rti. od 8. do 11. ure dop. zvezdno dirko vseh kolesarskih klubov in sicer: U Ljiibljiuie, Maribora, Novega mesta, Ormoža, Šoštanja, Ježice, Križevcev itd: ter večjega števila hrvatskih klubov. Cilj za vse klube je Celje. Istočasno priredi klub Slov. kolesarjev v Celju klu-bovo prvenstveno dirko na 10 km s po-vratkom, Slpupni otjcd,ui zborovanje v hotelu '»Balkan«, za teni -ob 3.. uri pop. obhod po inestu ln izlet na Teharje. Kolesarskl klub »Ilirija* iz Ljubljane priredi popoldne štafetno dirko Teharje—Oaberje—Teharje. Bilanca zdravstvenega tedna v Celja. Skupno je bilo 32 predavanj In sicer 8 v okolici In 24 v mestu. Predavanja je poselilo skupno 730S oseb, torej povprečno na dan 230. Rekord je bil dosežen dne 3. avg., ko Je bilo 10 predavanj, ki jih je posetllo 3370 oseb. Predavalo se Je 13 krat o alkoholizmu, 9 krat o jetiki, 2 krat o spolnih boleznih in enkrat o jlispanzerjilj. Zdravstveno izložbo je obiskalo 18-15 oseb, torej povprečno na dan' 370 oseb. . Nerednosti pri bolniški blagajni. Po odhodu vodje tukajšnie bolniške blagajne .k. Jožeta Rože,’ se.je začelo revidirati vpise v bolniški blagajniški knjigi. — Pri tem se je ugotovilo, da je g. Rože, najbrž pomotoma, vpisal med izdatke bolniške blagajne različne zneske, kateri so se tikali njegovih privatnih zadev. Svoječasno smo pisali tudi glede tega gospoda, da njegovi izdatki ne morejo odgovarjati njegovim prejemkom kot uradnik. — Sedaj se je izkazalo, da so bili naši opomini na mestu. — Tudi v drugih slučajih, kj^r sedaj svarimo, bode imela revizija-Isti uspeh. Samo pogumno na delo! Današnji dan,'ko sl na .stotine uradnikov ne-more kupiti niti poštene obleke, je nemogoče, da si drugi z Isto plačo nrf'f>bSferi‘naStn prihranijo stotisočake. Avtomobilov ne marajo. Pred kratkim so pri Novi cerkvi zagradili s hlodi cesto in zmerjali avtomobiliste, ki so prihajali iz Zagreba z različnimi imeni. Dne 21. t. m, .pa je vrgel pri Škorbi Lovro Galun kamen v Vozeči avto, tako da je razbil šipo. — Na avtu nahajajoči se inženjer Friderik Haufen ,iz Ljubljane Je bil od kosov zdrobljene šipe lahko ranjen. Griža. Po celi okolici Je začela močnp razsajati griža. Bilo Je že yeč smrtnih slučajev. Prekmurje. Prekmurska železnica. Komisija za zgradbo železnice med Mursko Soboto in Ormožem je svoje delo končala ter je upati, da se prihodnjo spomlad začne z delom. V Ljutomeru se zgradi državni kolodvor, Ormož dobi tudi nov kolodvor z možnostjo direktne zve?« proti Čakovcu in Pragerskemu. Ekspoziture okrajnega, glavarstva v. DoL Lendavi Je prevzel dr. Cuš, dočlm gre dosedanji vodja dr. Kandrič na daljši dopust. Im Dal Lendave je premeščen 43. p. p. v Požego, namesto tega le prifei Len- Opclo za kraljem Petrom. Pretečeni torek se je vršilo v pravoslavni cerkvi Sv. Spirldiona v Trstu svečano opelo za pokojnim kraljem Petrom. Vhod v cerkev je bil zastrt 'Z dolgo črno preprogo. Notranjost cerkve je vplivala še bolj resno, kakor po navadi. Ob vhodu so tvorili špalir mestni stražniki v svečani uniformi, a na obeh straneh v cerkvi sta stali dve četi orožnikov pod poveijništvom enega poročnika kot častna straža. Pred temi so stali na desni za- j stopniki vojaških oblastev, na levi pa za- j stopnllci civilnih oblastev in vseh tukajšnjih ! konzulatov. Med drugimi je bilo videti generala Sanna, poveljnika armadnega zbora in druge častnike. Razen tega je bila zastopana po posebni deputaciji trgovska zbornica. Mestno občino je zastopal cav. Villr.-santa. Povabljeni gosti so bili sprejeti po jugoslovenskem delegatu g. Nožiču, kateremu so pred odhodom izrazili svoje sožalje nad smrtjo jugoslovenskega kralja. Med opelom je pel ubrano cerkveni zbor. Cerkvene slavnosti se je udeležilo občinstvo vseh slojev. Cerkev je bila nabito polna ljudi. Bilo je tudi mnogo slovenskega ljudstva. ——iIIIHIIII ■ 1 II ■————II II Wllll——OB iokoislifo. Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu, da je društveni sluga pričel s pobiranjem članarine za drugo polletje 1921. Oni člani, ki so spremenili svoje stanovanje, naj to naznanijo društvu. Žalno zborovanje Sokolskega društva v Šiški za Nj Vel. preminulim kraljem Petrort) I. se vrši danes 27. t. m. v društveni telovadnici. Brate, sestre in vse prijatelje Sokolstva se poziva k polnoštevilni udeležbi. Zdravo! — Odbor. Šport in turistika. Razstava planinskih in pokrajinskih slik. — »Slovensko Planinsko Društvo« otvori konec prihodnjega tedna razstavo planinskih in pokrajinskih slik v Jakopi čevem paviljonu v Lattcrmanovem drevoredu. Razstavljena so dela znanega padlega, amateur-fotografa. Bogum. Brinšeka, dalje Josipa Kunaverja, slike iri fotografije Valent. Hodnika iz Bohinja, Maksa Koželja Iz Kamnika in Ing. Domicelja iz Rakeka. Otvorjena od 9—12 iri od 3—6 popoldne. Vstopnina 2 dinarja, za dijake In vojake 1 din. — »Slovensko Planinsko Društvo« hoče na ta način pokazati obiskovalcem velikega semnja prirodno lepoto in krasoto naših krajev in planin. Največja plavalna tekma Jugoslavije bo letošnje prvenstvo na Bledu. Ne le po programu, ki je nenavadno obsežen in vsebuje tekme v plavanju, skokih,■ waterpolo igri ter razne vmesne točke, temveč tudi po udeležbi obeta biti to najzanimivejša tekma, kar jih je bilo v Jugoslaviji. Najboljši plavačl Srbije, Hrvatske, Slavonije in Dalmacije so že dospeli na Bled, kjer se vrše zadnje priprave za tekmo. Da se omogoči tem večja udeležba pri tekmi je Izposlovala »Športna zveza« za udeležence 50 odstotni popust na progah južne in državne železnice. »Športna zveza« izdaja izkaznice za znižano vožnjo le do sobote ob 12. uri v lastni pisarni. Sarajevski amaterski športskl klub : lliriju. SAŠK. je prvi sarajevski klub, ki po-seti Ljubljano. V svojem nogometnem pod-savezu je najmočnejši klub, tekmi v soboto in nedeljo sta torej tekmi med prvakoma Sarajevskega in Ljubljanskega nogometnega podsaveza. SAŠK. si je pridobil v zadnjih sezonah najboljši sloves. Po turneji Ilirije po -Dalmaciji in Bosni v aprilu je poročal o njem »Šport«: SASK. je najmočnejši klub v Sarajevu; njegovo moštvo je zelo hitro In zdruT žuje V sebi izvrstne igralski materija!. Moštvo Je nevarno vsakemu protlvnlku. — Tekmi se pričneta v šobrrto In v nedeljo ob pol 18. url. Vsled visokih železniških stroškov se je morala določiti nekoliko povišana vstopnina, ki znaša: sedeži I. vrste 10 din., sedeži II, vrste 7 din., stojišča 4 din., dijaške in članske vstopnice 2.50 čin. VeSeselm.- Vinski sejem v Ljubljani. .Povodom tr-govsko-obrtnega velesejma v Ljubljani od 3. do 12. septembra t. 1. priredi vinarski In sadjarski odsek Slov. kmetilske družbe v Mariboru vinski sejem v zvezi z veliko razstavo vin Iz Cele Slovenije. Zastopani bodo vsi vinarski okoliši z najznamenitejšimi vini letnikov 1917, 1919 Jn 1920. Prijavljeno Je nad 60 udeležmkov-produeentov z nad 150 vrstami raznih slovenskih vin. Razstava se vrši na velesejmskem prostoru v kmetijskem paviljonu, v katerem se bodo dobivale tudi poskušnje v maihtiih kozarčkih od vsakega razstavljenega vina proti zmerni odškodnini. Na podlagi vzorcev se bodo tudi l^hko sklepale vinske kupčije! Ker bo prireditev nudila takorekoč celotno sliko vinskih pridel-, kov Iž-Slovenije od najnavadnejšega do najboljšega vina, se vsi p. n. viiiskl trgovci, krčmarji in vlr.otočilcl lz cele Jugoslavije in sosetiflih držav, posfebno pa iz brdtske Češkoslovaške ln Poljske prijazno vabijo, 5 sapt j^^eoUden gojgod. 1Z65 Uče at Stran 4. »JUGOSLAVIJA* 27. avgusta 1921. 202. Štev. Michčl Zevaco: v »NOSTRADAMUS." »Moj reverzni sunek,« Je stvarno Eojasnil Royal, dočim je Saint-Andre esno zaklel in se zvrnil vznak. »Najdem te!« je rjul Saint-Andre. >Vedi, da si zapisan krvniku!« Floriza je vztrepetala. A tudi Royal je prebledel. »Krvniku!« je zamrmral. »Da, Urabant mi je povedal. Krvnikov jem, odkar je udarila ura mojega Rojstva!« »Pojdiva, gospodična!« je dejal pato Florizi. »A ti, krčmar, poslušaj!« Krčmar je naglo prihitel, sluteč, da se obeta dobiček. »Zgoraj v sobi leži mrtev človek, |ci je bil junak in moj edini prijatelj na. zemlji. Ali si kristjan, krčmar? jOotovo si. Pokoplji torej dostojno Ubogega Brabanta in daj kakemu farju tolar, da ga počasti z molitvico. Za dva dni se vrnem pogledat; ako bom videl, da si izvršil moj ukaz, dobiš deset novih Srebrnjakov. Toda gorje tvoji pasji koži, če najdem, da me nisi ubogal do pičice. Na pot sedaj, gospodična!« Kočija, y kateri je sedela Floriza, je zdrdrala v noč. Naši štirje razbojniki so vzlic svojim ranam čilo di« jali z raplrji v rokah; vsi preplašeni nad to novo in nenavadno vlogo. RoyaJ je bil zajahal enega izmed vprežnih konj in Je vozil sam, bolje od najspretnejšega kočijaža, ogibaje se jarkov in zaprek, kakor bi mu svetil najlepši dan. Ob jutranjem svitu je dospela kočija v Pariz in krenila naravnort proti dvorcu velikega nrofosa, ki je stal na koncu ceste Sv. Antona, baš nasproti Bastilje. Ob sedmih je ztvil na dvorčevo dvorišče. Tam je stal visok, močan in širokopleč mož z ostrimi očmi in košatimi obrvmi, ki je prestregel Florizo v svoje naročje ter jo dolgo in nežno stisnil k sebi. Ta mož je bil pariški veliki profos. »Kako da mudiš?-Mislil sem 7e, da me bo konec od nepokoja. In v takšnem spremstvu! Kje so naši ljudje?. Kaj se je zgodilo P« Tovariši so bili iz previdnosti ostali na ulici, Royal de Beaurevers pa je skočil s konja. Približal se je z roko na mečevem držaju, ter se naklonil v pozdrav. Veliki profos ga je meril s svojim jastrebjim očesom. , »Gospod veliki profos,« je dejal nekam osorno, »zgodilo se je takole: bil- sem najet, da bi ugrabil to go-spadično in jo izročil nekemu kavalirju, čigar ime vam pove sama, ako bo hotela...« »Oh, nesrečnež,« je zamrmrala Floriza, tako tiho, da jo je jedva slišal, »pogubljate se!...« In dekličine prsi so vztrepetale. »Oho!« je zarohnel profos, '»ali sanjam? Jn še sam mi pride pravit takšno novico! Meni! Semkaj!. .« »Ne sa&ijate, gospod veliki pro* fos,« je povzel Royal s prejšnjo osornostjo. »Ustavil sem gospodično m sem jo odlal gospodu, ki mi je bil plačal za la opravek dvestopetnajst tolarjev s|)odobo našega kralja.« »Hoj, s^ažniki!« je zagrmel veliki profos. »Oče J«; je zaprosila Floriza, drhteč od razburjenosti, ki je sama ni prav razumela. »Toda,? je nadaljeval Royal, »obraz tistega gospoda rai nekako ni ugajal. Žito sem mu vrnil njegovih dvestopetaajst Srebrnjakov, posadil gospodični v kočijo In jo pripeljal do- mov. Zbogom, gospod veliki profos!« ■ »Primite ga!« je zarohnel Ron-cherolles. Na klic svojega mogočnega poveljnika je naskočilo Royala do dvanajst. lokostrelcev; dvanajst drugih je zastavilo glavna vrata, da bi mu prestrigli umik. »Tristo hudičev in Satan sam!« je zamrmral Royal. »Kaj če bi se dal prijeti, da morem še nekaj hipov gledati gospodično Florizo, cvet čistosti in ponosa? Toda ne! Videla bi tudi ona mene, in to obešenega. Tega ne maram! S poti, psi!« ■ Njegov meč je široko blisnil iz nožnice; nato se je zaletel, z ostjo naprej. »Primite ga! Na vešala ž njim! Držite ga!« je kričal veliki profos. »Milost, oče!« je jeknila Floriza. »Nanj! Na razbojnikal Udri!« je rjula straža. Nastal je pravcati vrtinec besnih krikov in jeklenega žvenketanja. Ro-yal, ki se je zdel zraščen s svojim ra-pirjem v eno bitje, je skakal nalik divjemu mačku, sklanjal se in se obdajal s strahovitimi sunki in udarci; a Floriza je gledala ta boj s svojimi mehkimi rjavimi očmi, ne zavedaje se, da veljajo tihe želje njenega srca razbojniku. Iti jo ju oplenil na cesti! »Prostor!« je kriknil tisti hip ne* kdo z medenim glasom. »S poti, v imenu" presladkega Jezuzz!« »Ja, sagrament!« je zagrmel drugi glas. »S poti, Donnerwctter!« »Drži se, golobček!« je trobental tretji glas. »’co Dio!« je tulil četrti. ,*Trippe del papa!« Četvero krikov, četvero sunkov z bodalom, v sredo med stražarje! Trinquemaille, Bouracan, Str-^afar in Corpodibale so bili šiloma odrinili velika vrata in navalili s pobešenuni glavami. .Strahovit trušč je nastal na dvorišču. (Dalje prihodnjič.) PrSd®bi¥aite Esa Lastni razstavni paviljon na Ljubljanskem velikem semnju od 3.-12. septembra 1921. Združene papimke|BdhIerovo jeklo Vevče, Goričane in Medvode delniška druiba v Ljubljani Teleta it. l—67( talni: Papirnici latama centrala: Papirnica« MA. Mta: ILi MU pl IMaL MA |A M.: Um Papirnice v Mah, papirnica, tionita celuloze ta lesovine g Goričanah ta tiornica lesovine v Modah. Mesečna proizvajanje 100 vagonov raznih ant papirja Papir iz tkanine, brezlesni pismeni, pisarniški, tiskovni In konceptni papir. Strojepisni, bankpost, karton hi ii salni papir. Brezlesni dokumentni koricept-tneliran, nebeljeni konceptni papir; srednjefini pisalni in tiskovn papir, karton za dopisnice. Brzojavni svitki in papir za naustnike (stročnice). Navadni tiskovni kul er in papir za lepake v vseh barvah. — Rotacijski tiskovn papir. — Ovojni papir iz čiste celuloze in navadni ovojni papir. . • Veletrgovina manufakture, n na debelo M Piana, Dunajska testa 33 UMi v Balkan«. ,riporoča p. n. trgovcem svojo veliko zalogo in bogato izbiro manufakturnega blaga po najnižjih konkurenčnih cenah. Solidna In točna postrežba zajamčena. Raznovrstno n« drobno In debelo 1 in pol vagona zaloge, železne cevi za vodovode, paro kanalica* cljo, (škotske) irske peči, betonsko železo dobavlja po tovarniških dnevnih cenah „PB0BEr, tein. IhL podjetje LJUBLJANA. Vtdno velik* izbir« vseh vrst bombaia, sukanca« kvažkanca, nogavic. M dam« ta gospode, tor galeoUrl)« na debelo, Karol Prelog, Ljubljana. Sv. Jakoba nabrežje Štev. 11. Zaloga pohištva Karol Prels-a, v Maribora, m la presolila v Gosposko ulico it. 20. Plrhanova Mia velika zaloga lesenega, železnega in tapetniškega pohištva. Ceniki na razpolago! Na debelo I EksporU Ma drobno! n* ■•■■■■a« •■■■■it siva barva proti rji beli in črni emajl-lak, minij, i. dr. barve, kristalni borakš, naftalin in drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah „PrometM (•ha. industr. podjetja, Ljubljana, Sprejmejo zet 1 strugar za medenino (Mesalagdrsehsler) samostojen veslen d lavee a ganesljlvo ve {letno prakso ia 5 ključavničarjev dobro fcvaUfiolranlh, sa orodje posebno sa itaaae la matiee (SUasec u. Sekaitto). PlaSUni pogoji po dogovoru. Kranjske tovarne „TIT1N“ d. d, ielespe, ključavničarska la kovinske robo. » w B " w roman O.Waldowe je izšel v knjigi in stane broširan 20 K, vezan 28 K ▼ platno vezan 32 K. Pohištvo ii tapiila iavia spalne in jedilne sobe, pisarniške oprave, fotele, klub garniture In kuhinje po nizki ceni. mn m. littiiai. m. Gosposvetska cesta itev. 13. .jug. 27/8. Bimijetc m za vodo; plin, zrak, vino, žganje, spiralne za paro in visok pritisk dalje: kavčukove plošče, vsako vrsto fesbesta, klingerita, konoplje za vlaganje i. t. d. ima trajno veliko zalogo »PROMET tetin. ind. podjetje Ljubljana. ®5j pefltnicsh se naši šolarčki najlepše zabavajo z zabavno in poučno knjižico s slikami Dne 30. avgusta dopoldne ob 0. uri s« prodado na »Ml/nem« pri Bledu v vili »Ivsaa« aa javal sodni dražbi vsled sklepa kr. Okrajnega sodiiža v RadovlJIol * dae M. avgusta 1821, opr. št. E 303/21/8! nrna* pobiltvo, obleka, posoda ii drugi predmeU. Kupol rabijo. IŠČE SE! Jamski paznik samec ali oženjen. Zidarski pollr samec, svoje stroke popolnoma vešč, samostojen delavec. Ponudbe naj se poSljejo s prepisi spričeval na upiavništvo lista pod Šifro „premOg“. fPBVodni zavod Polyglott preskrbi prevode iz vseh vrst v vse jezike, transkribira cirilico in narobe, pripravi vseh vrst koncepte v vseh jezikhi. 'revzema vsa strojepisna dela. Uradne ure od 15. do 18. ure Karlovška cesta 24/1. Gradbeno podjetje ing. Dukič & drug Ljubljana, Resljeva c. 9 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Večja množina odpadkov se proda. Porabjjivo zelo za mesarje, delikatese itd. Natančneje v upravi lista izvod 20 K v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg štev. 8. Spisal Ivan iHt. Cena 16 kron. Izdata in zatožila Mm llitiia" i H Itovo m ©ir ri Cena 40 kron. Wolfova ulica št. 1. Naročajte šarite JANČIGAJ & dMsiL LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL. 8. POZORI Prodajamo od danes napi dokler zaloga traja po konkurenčni POZORI moške čevlje, prima telečje usnje po K 400"— moške čevlje, prlma box U6nje po K 450—. Bm posobnega naznanila. Milko Jesih, veletriec, Rudnik — Ljubljana, naznanja v svojem in v imenu svoje žene Drage, svojega sina Milk o ta, ter vseh ostalih sorodnikov srcepretre-gujočo vest, da je njih srčnoljubljena, nenadomestljiva, edina hčerka ozir. sestrica vnukinja, nečakinja in sestrična DRAGICA ■Benka V« razreda ljudske licejske Sole. včeraj dne 25. t m. v 12. letu mirno preminula. Pogreb nepozabne bo v soboto dne 27. t m; ob 4. popoldne ir hiše žalosti, Florijanska ulica štev. 36, na pokopališče k Sv. Križu. \ » Rudnik Ljubljana, dne 26. avgusta 1921. \ Miilnl pogrtbol zavod. .t. POZOR!!! POZOR!!! Banini konzorciji, kapitalisti, tesarski mojstri, lastniki opekaren išče se kompanjon: za ustanovitev stavbenega podjetja z centralno pisarno v Ljubljani. Potrebni kapital ali bančni kredit od 300.000 do 1,000.000 kron. Kompanjon bi bil udeležen z 50 % na dobičku. Za denar bi se nudila absolutna varnost. Strokovno znanje in sodelovanje v podjetju lahko ali ni potrebno. Predvidevana so večja dela. Letni zaslužek za kompanjona od 300.000 do 700.000 kron. P. n. interesenti naj pošljejo svoje dopise pod šifro: DVIGNIMO DOMAČO OBRI na upravo »Jugoslavije« do 1. septembra. OKLIC. E 31/18/1)66. flri okrajnem sodišču Brtlo se bo vršilo 'dne 34. septembra 1931 ob pol 10. uri soba 5 zakupovanje na javni dražbi: T. Gostilne obstoječe iz veže, velike gostilniške sobe, ku* fiinje, jedilne shrambe, male gostilniške sobe, drvarnice, dimnice, dveh sob za stanovanje v prvem nadstropju, vrt za zelenjavo * utico in souporabo hleva, dvorišča, podstrešja in vodnjaka z vse*0 gostilniškim inventarjem; a. Prodajalne obstoječe iz prodajalnice, skladišča, 3 lop’ kozolca, podstrešja s souporabo dvorišča, podstrešja in vodnjaka in prpdajalniškega inventarja. t Zakupna doba 2. let počenši s t, januarjem 1922. jV Pogoje je vpogledati pri sodišču ob uradnih urah. Okrajno sodišče na Brdu, odd. I. dne 6. avgusta 1921. •r-TT 1003- Odautfurjii aradflikž ftaaiiaik CsMm> Izdaia Tiska »Zvezna tiskarna« v