Jesenice - Pni delavski svet železarne Jesenice, ki so ga izvolili 29. januarja 1950. leta, je začel opravljati svoje dolžnosti , . . 9- februarja istega leta na prvi delovni seji. Ta pomemben dogodek v razvoju samoupravljanja so železarji proslavili s slavnostno sejo delavskega sveta minulo soboto v jeseniškem gledališču Svečanosti so se udeležili tudi ugledni gostje, .... med njimi Franc Leskošek-Luka, Miha Marinko, Vencelj Perko, Marjan Brecelj Vinko Hafner, Vlado Klemenčič, Ljubo Jasnič, Tomaž Ertl in Mitja Svab. Slavnostni govornik je bil predsednik republiškega sveta ZSS Vinko Hafner. - Foto: F Perdan Leto XXXIII. Številka 11 Ustanovitelji: občina k« konferenca 8ZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Trtic - Izdaja Časopisno podjetje Gina Kranj - Glavni urednik Igor Slavec — ' Odgovorni urednik Andrej Žalar GLASILO SOCI A Kranj, torek, 12. 2. 198G Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1*47 kot tednik, od januarja 19&8 kot poHednik, od januarja 1M0 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO a. i Poudarki iz govora Vinka Hafnerja — Upravni odbor, ki ga je delavski svet železarne izvolil 14. avgv-sta 1950. leta, je 20. avgusta istega leta prevzel železarno v upravljanja. Na svečanosti ob tem dejanju je član pohtbiroja CK KPJ, minister vlade FLRJ in predsednik sveta za strojegradnjo Franc LeskoSek-Luka v govoru dejal: »Vas so delavci izvolili v delavski svet. Vam je delavstvo železarne dalo veliko zaupanje in s tem ste sprejeli veliko nalogo. Izročam vam ključe tega velikega podjetja v imenu državne oblasti Vi ste sedaj odgovorni za vse delo v železarni. Vodite železarno po zakonitih predpisih, v okviru petletnega gospodarskega načrta, po navodilih in smernicah, kakor jih narekujejo interesi naSe socialistične skupnosti. Skrbite o delavcih, o njihovem delu, življenju in družinah. Dvigajte njihovo kulturo in politično zavest, vodite pravilno gospodarsko politiko, učite se in učite druge. Partija in oblast vam bosta pomagali. Čuvajte tovarno, ki je skupna last. Zavedajte se, da sovražnik bdi in iSče prilike, da bi vam Škodoval. Čestitam vam k prazniku in želim mnogo uspehov.« — Sprejem zakona o delavskih svetih leta 1950 pomeni začetek obdobja samoupravnega socializma; torej nastanek takSne socialistične družbene ureditve, kjer delavec samoupravlja s pogoji in z rezultati svojega dela. Pri tem pa se tudi sam preobraža iz mezdnega delavca -proletarca v samoupravnega delavca - gospodarja. Boj jeseniških železarjev za taksen cilj se je začel že pred vojno, v obdobju kaDitalizma, kot boj proti izkoriščanju. Potekal je v naprednih sindikatih in pod vodstvom Komunistične partije pred začetkom samoupravljanja. — Prehod k samoupravljanju pomeni resnično revolucionaren korak naprej v družbenem razvoju. Samoupravljanje je kakovostno nov družbeni odnos; nov sistem upravljanja in družbene organiziranosti, za kar nismo imeli nobenega vzora. Zato smo morali iskati izvirne, lastne reSitve. Kljub objektivnim težavam in zavestnim odporom posameznikov smo na osnovi bogatih revolucionarnih izkušenj pri tem največkrat uspevali, prihajalo pa je tudi do napak in zablod. — V treh desetletjih so v železarni Jesenice opravili veliko samoupravno preobrazbo. Vedno so iskali nove reSitve, kako upravljanje približati delavcem. Leta 1953 so ustanovili 22 obratnih delavskih svetov, leta 1956 devet grupnih in dva obratna, od 1958. do 1960. leta, ko so uvedli 4 ekonomske in 1 upravno enoto s svojimi delavskimi sveti, je za celotno železarno deloval en delavski svet z upravnim odborom. Leta 1960, ko so obrati postali delovne enote z delavskimi sveti in zbori delavcev, je v samoupravnih organih sodelovalo že 600 delavcev. Novo kvaliteto v razvoju samoupravnih odnosov pomenijo leta 1971 sprejeti delavski ustavni amandmaji, leta 1974 sprejeta nova ustava in 1976. leta sprejet zakon o združenem delu. Leta 1977 so v železarni sprejeli samoupravni sporazum o združevanju 22 temeljnih organizacij in treh delovnih skupnosti v delovni organizaciji, leto pozneje pa samoupravni sporazum o združevanju v sestavljeno organizacijo Slovenske železarne. Pomembne so bile tudi druge volitve delegatov v organe družbenopolitične skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Danes v železarni Jesenice deluje 96 delegacij s 1600 delegati. Vsak tretji delavec železarne je vključen v samoupravno oziroma družbeno delovanje. DOGOVORIMO SE 5. STRAN: SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA IN SKUPNO ZASEDANJE ŠKOFJELOŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE Na 5. strani objavljamo povzetke gradiva za seje zborov Škofjeloške občinske skupščine. Opozarjamo na predlog odloka o prispevnih stopnjah za uresničevanje programov interesnih skuDnosti družbenih dejavnosti, predlog odloka o dopolnitvi odloka o novelaciji urbanističnega programa in predlogu odloka o ureditvi nekaterih zadev s pobočja zasebne obrti. oupr a vne pridobitve razvijati naprej meSani pevski zbor slovenskega prosvetnega druStva »Srce« iz Dobrle vasi, moSki pevski zbor druStva »Trta« iz Žitare vasi, moSki in meSani pevski zbor druStva »Zarja« iz Železne Kaple ter dijaki sedmega razreda slovenske gimnazije iz Celovca, ki pojejo in igTajo v ansamblu »Mi mladi«. Pesem in besedo so popestrili mladi plesalci folklorne skupine pri druStvu »Srce« iz Dobrle vasi. Na petkovi proslavi so podelili tudi velike in male PreSernove plakete, vsakoletna kranjska priznanja za kulturno delo. O nagrajencih več na 8. strani. M. Volčjak Minulo soboto dopoldan je bila v jeseniškem gledališču slavnostna seja delavskega sveta železarne Jesenice, s katero so proslavili 30. obletnico začetka samoupravljanja v tem kolektivu Jesenice - V železarskem mestu Cufar, da bi s skupno spomnili usta- pod Mežaklo je bilo minulo soboto novitve prvega delavskega sveta v zares svečano. Številni udeleženci so jeseniški železarni. Na slavnostni se ob 10. uri zbrali v gledališču Tone seji delavskega sveta železarne so Prešeren osmišlja boj koroških Slovencev Koroški Slovenci so prišli v Kranj, da si napolnijo srca s Prešernovo ljubeznijo; toda mar jih niso oni nam. Kranj — »KoroSki Slovenci se bomo v PreSernovem mestu ob letoS-njem slovenskem kulturnem prazniku spraševali vsak posamič - koliko poznamo PreSerna, njegovo veliko umetniško in slovensko moč, njegovo vero v napredek svobodoljubnega človeštva - njegovo gorečo ljubezen. Zakaj? Tukaj, v PreSernovem mestu, si napolnimo srca s PreSerno-vo ljubeznijo do naroda, do slovenske kulture in tukaj si krepimo duhovno moč v nadaljnjem boju za svobodo slovenske besede in slovenske kulture pri nas ob Dravi! Da tam na Koroškem pri nas 'rojak prost bo vsak — ne vrag, le sosed bo mejak'!« — je v svojem uvodnem nagovoru dejal pesnik in pisatelj Valentin PolanSek, predsednik Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Toda mar niso oni nam napolnili srca s Prešernovo ljubeznijo, smo se tiho spraSevali, ko smo po večeru koroSke pesmi, plesa in besede zapuščali dvorano kina Center. Se nam ie zvenela rravduSena Zdraviiica, mila Rož, Pod juna, Žila, mehka pesem celovSkih gimnazijcev, besede pesnice Milke Hartman: »KoroSki Slovenci svojo trdoživost in svoj obstoj potrjujemo vsak dan s svojim kulturnim delom«, Se je odmeval nav-duSen aplavz polne dvorane, ki ga je požel nastop sleherne koroSke skupine. »Ob PreSernovem dnevu se najdemo Slovenci tako v matični domovini—v zdomstvu in v zamejstvu v skupni veri, ki je Prešernova vera, ki je slovenska vera: Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan ...« je svoj nagovor začel Valentin PolanSek. NaSli smo se, tokrat KoroSki Slovenci v Kranju in če ie prireditelj morda razmišljal o uspehu nove vsebine proslave ob PreSernovem dnevu, lahko njegovo potezo le pohvalimo. KoroSki Slovenci, ki hrepene že nad tisoč tristo let, ki so krvaveli v času hitlerizma, ki se Se danes bore za visoke človeČanske ideale naSega pesnika — vidca, so nam veseli in žalostni PreSernov dan najlepSe napolnili. KoroSke Slovence sta v Kranj povabili zveza kulturnih organizacij in kulturna skupnost, odzvali sta se obe koroSki kulturni organizaciji: Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza. Scenarij [iroslave je naredil Silvo Ovsenk, ve-ik prijatelj KoroSkih Slovencev, ki je ob predstavitve nastopajočih sku- Ein vpletel besede koroSkih pesni-ov Milke Hartman, Valentina Po-lanSka in Andreja Kokota. Peli so bili poleg sedanjih delegatov, članov prvega delavskega sveta in predsednikov vseh dosedanjih svetov navzoči Številni vodstveni in družbenopolitični delavci iz železarne pa mnogi gostje. Med slednjimi so bili nekdanji minister za industrijo in rudarstvo Franc Leskosek-Luka, nekdanji predsednik vlade LRS Miha Marinko, predsednik republiškega sveta ZSS Vinko Hafner, član predsedstva SRS Marjan Brecelj, član predsedstva ZKS in predsednik poslovodnega odbora sestavljene organizacije Slovenske železarne Igor UrSič in predstavniki družbenopolitičnega življenja jeseniške občine ter Gorenjske. Začetek svečanosti so naznanili zvoki koračnice Jeseniškim železar-jem, ki jo je zaigral pihalni orkester Jeseniški železarji pod vodstvom Ivana Knifica. Zatem ko je orkester zaigral Se internacionalo, je zbrane pozdravil predsednik delavske« sveta jeseniške železarne Jože Ulčar. V svojem uvodnem nagovoru je nagla sil, da so se zbrali zaradi proslavitve pomembnega dogodka; izvolitve prvega delavskega sveta, ki se je prav na dan proslave pred tridesetimi leti prvič sestal na delovni seji; f>a da bi se obenem spomnili 110. ob-etnice delovanja železarne v lanskem letu, 45. obletnice velike stavke železarjev in obletnice smrti teoretika naSega samoupravljanja Edvarda Kardelja. Začetek delovanja jeseniške železarne, je nato nadaljeval predsednik Ulčar, sega v 1869. leto, ko so na Jesenicah ustanovili kranjsko indu- Nadaljevanje na 12. str^ V imenu koroških Slovencev je spre- ?ovoril pesnik in pisatelj Valentin, 'olanšek, predsednik Slovenske prosvetne zveze, ki je dejal, da se koroški Slovenci ob Prešernovem dnevu Se bolj zavedajo svojega boja za svobodo slovenske besede in slovenske kulture na Koroškem. -Foto: F. Perdan Sporočilo o zdravju predsednika Zdravniški konzilij, ki skrbi za zdravje predsednika Tita, sporoča, da je zadnje dni predsednik republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz-Tito okreval počasneje zaradi prebavnih motenj in težav, ki so se pojavile pri delovanju ledvic. Konzilij.se je zato odločil za potrebne ukrepe. NaS predsednik Se naprej prejema Številna pisma, pozdrave in brzojavke z željami za čim hitrejšo ozdravitev. i DOGOVORIMO SE 4. STRAN: SEJA SKUPŠČINE OBČINE KRANJ V sredo, 20. februarja, ob 15. uri se bodo sestali vsi trije zbori skupSčine občine Kranj. Na skupnem in ločenih zasedanjih bodo delegati zborov sprejeli razreSnico sedanjemu predsedniku IS SO Kranj, izvolili novega predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta; razprava bo nadalje tekla o resoluciji,© politiki izvajanja^ družbenega plana za letoSnje leto v občini Kranj, o proračunu občine, o stopnjah prispevkov za skupne potrebe, o kriterijih za dodelitev sredstev krajevnim skupnostim in načinu oplojevanja živali v občini Kranj. NA SLOV. G LAS 2.STRAN TOREK« 12. FEMUAJUt Ti Rdečiprapor 15. in 16. februarja bo v Kragujevcu tradicionalno srečanje samoupravljavcev. Letošnje bo posvečeno pridobivanju dohodka kot člena pri krepitvi ali slabljenju akumulativne in reproduktivne sposobnosti. Pripravljenih je 172 poročil na to temo. V okviru srečanja bo, tako kot prejšnja leta delovala teoretična tribuna, vendar se bo tokrat posvetila manjšemu številu porodil in bo v njej tekla poglobljena razprava o akumulaciji in reprodukciji. Pri delu tribune so uvedli še eno novost — njeni udeleženci bodo namreč najprej sodelovali na plenarnih sejah in v komisijah in bodo šele potem izmenjali mnenja o teoretičnih vidikih glavne teme. Zamejski maturanti v Ljubljani Inštitut za mednarodna vprašanja v Ljubljani je obiskala skupina dijakov slovenske gimnazije v Trstu. Deset maturantov klasičnega oddelka te gimnazije, ki sicer vsako leto organizira ekskurzijo v glavno mesto matične republike, so v inštitutu seznanili z zgodovino te ustanove in njeno sedanjo dejavnostjo, ki je za mlade ljudi v zamejstvu še posebno pomembna. JESENICE Danes, 12. februarja, ob 10. uri se bo sestal izvrsni svet jm občinske skupščine. Na seji bodo pregledali delovni osnutek on organizaciji in delovnem področju upravnih organov in stmkv služb Skupščine občine Jesenice ter razpravljali o analizah m možnosti republiških samoupravnih interesnih skupnosti s p* kmetijstva in gozdarstva ter stanovanjskih, komunalnih in zadev, planin izrabe delovnega časa v organizacijah združen« letošnje leto in osnutku letošnjega programa komunalnih di drugim bodo obravnavali tudi poročilo o razširjenosti steka* J, gamsje garjavosti, predlog odredbe o letošnjih preventivnih«^ • in diagnostičnih ter drugih preiskavah občanov pa osnutek odk« v* kalnih in nekategoriziranih javnih cestah. (S) KRANJ d« Več traktorjev Industrija strojev in traktorjev v Novem Beogradu bo izdelovala nove traktorje po 110, 130 in 270 KM, Industrija motorjev in traktorjev v Rakovici po 220 KM, Brat stvo v Travniku po 160 KM in Avtomontaža v Ljubljani po 120 KM. Večja proizvodnja in izbira bosta pripomogli, da bodo zadovoljevali domače potrebe in še izvažali. Lani so izvozili okoli 7500 traktorjev, letos pa naj bi se prodaja povečala vsaj za tisoč traktorjev. Kako bo s kavo? V odboru za kavo v gospodarski zbornici Jugoslavije teče razprava o tem, kdo bo koordiniral uvoz kave. Pri tem pa se je pokazalo, da so glavni problemi drugje. Gre za zagotavljanje deviznih sredstev za nakup kave. V prihodnje namreč grosisti ne morejo več računati na »podarjene« devize, temveč si jih bodo morali prislužiti z večjim izvozom oziroma poslovnimi pogodbami, ki bodo zagotavljale dotok deviz. Večji izvoz stekla Tovarna stekla iz Zaječa ra bo letos poslala na domači in tuji trg več kot za 2,5 milijarde dinarjev svojih izdelkov. To je za milijardo in 200 milijonov več kot lani. Tudi vrednost izvoza se bo povečala za skoraj 60 odstotkov. Dogovorili so se tudi že o izvozu izdelkov iz kristal: nega stekla v vrednosti 510 milijonov dinarjev. Sredi leta pa bo začela obratovati nova tovarna, tako da bodo dnevno pošiljali na trg 67 ton izdelkov. Uporaba odpadnih surovin V ohridski tovarni »Lihni-da« ki predeluje plastične mase, so si ob težavah za preskrbo s surovinami, ki jih potrebujejo za končne izdelke, pomagali na razne načine. Najpomembnejša novost, ki sojo uvedli, je zbiranje odpadkov in to pri vsakem stroju. Odpadke ponovno predelajo. Jesenice - Med pogovorom Vinka Hafnerja s predstavniki jeseniške železarne — Foto: S. Saje Iskranje notranjih rezerv Pred dnevi je Jesenice obiskal predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner s sodelavci — Gostje so se s predstavniki jeseniške železarne pogovarjali o gospodarjenju in ekonomskem položaju ter zlasti stabilizacijskih prizadevanjih v tem kolektivu JESENICE - Pogovora v jeseniški železarni minuli četrtek so se poleg predsednika Vinka Hafnerja in predstavnikov nekaterih organov v repuhliikem svetu Zveze sindikatov Slovenije udeležili sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina, predsednica medobčinskega sveta ZSS za Gorenjsko Ivanka Sulgaj, družbenopolitični delavci iz jeseniške občine in predstavniki železarne Jesenice ter sestavljene organizacije Slovenske železarne. Zbrane je direktor jeseniške železarne Štefan Nemec najprej seznanil s proizvodnimi rezultati v lanskem letu, ko so železarji pridobili 465 tisoč ton jekla, načrtovali pa so proizvodnjo 500 tisoč ton jekla. Pojas ŠK. LOKA vodnj« il je tudi osnovne razioge i*-pad dela načrtovane proizvodnje lani in opisal nekatere težave, ki jih ovirajo pri izpolnjevanju delovnih obvez letos. Gre predvsem za problematično zagotavljanje zadostnih količin koksa, starega in surovega železa, ognjevzdrž-nih materialov in rezervnih delov za strojno opremo. Zlasti slednje je povezano s primanjko-vanjem deviz. V nadaljevanju pogovora so delavci železarne gostom predstavili finančne rezultate in glavne pokazatelje celotnega poslovanja delovne organizacije. Osrednjo pozornost pa so posvetili razpravi o prilagajanju planskih dokumentov železarne zvezni in republiški resoluciji ter Kred nedavnim sprejetemu druž-enemu dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letošnjem letu. Ob nastajanju letošnjega delovnega načrta, ki so ga sprejeli decembra lani, so železarji upoštevali že znana resolucijska določila in se lotili akcije za dvig storilnosti in varčevanje z ener- rjo. Januarja letos so pristopili izdelavi z resolucijo določenih Obiski v delovnih organizacijah Radovljica — Delegati izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij, izvršnega sveta in komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu bodo od 15. do 25. februarja obiskali vse temeljne organizacije v občini Radovljica, tako da bodo prisotni na razširjenih sejah delavskih svetov ali razširjenih sejah izvršnega odbora 00 sindikata, na katerih se bo razpravljalo o rezultatih gospodarjenja v letu 1979, sprejemanju letnih planov in stabilizacijskih ukrepov. .Te skupine bodo ocenile tudi pripravljeno gradivo za te razprave: gradivo naj bo sestavljeno poljudno, razumljivo vsem. Obenem bodo delegati preverili, če je delitev sredstev po zaključnem računu v skladu z resolu-cijskimi stališči. Prav tako bodo ocenili letne plane, če so v njih upoštevana resolucijska stališča in stališča dogovorov o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. Delegati se bodo v delovnih organizacijah seznanili tudi s konkretnimi stabilizacijskimi ukrepi posamezne temeljne organizacije. D. D. programov varčevanja. Spremembe delovnega načrta so že začeli pripravljati. Ker pa je rok za njihovo potrditev glede na pozen sprejem družbenega dogovora izredno kratek, je pred planerji in strokovnimi službami težka naloga, saj ne želijo le formalnega dopolnjevanja planskih dokumentov. Ob tem poudarjajo, da bodo delovni načrt lahko uskladili le v okviru delovne in sestavljene organizacije združenega dela, ne bo ga pa moč primerjati z usmeritvami po vseh vejah dejavnosti v slovenskem gospodarstvu. V železarni so se dogovorili, da delovnega načrta ne bodo spreminjali glede že sprejetih proizvodnih obvez, ampak bodo iskali notranje rezerve. Prizadevali si bodo za nadomeščanje uvoznih surovin z domačimi, omejitve zaposlovanja, odgovornejše in kvalitetnejše delo in povečanje izvoza izdelkov. Le-to bodo zelo težko dosegli, saj so za letos načrtovali 18 milijonov dolarjev izvoza, kar je 28 odstotkov več kot lani. Udeleženci pogovora so imeli tudi -več pripomb na vsebino družbenega dogovora. Med drugim so opozorili, da ne omogoča upoštevanja posebnih delovnih razmer pri nagrajevanju delavcev, postavlja nekatere težko razumljive omejitve pri izplačilu osebnih dohodkov, kar podira sedanji sporazum slovenskih železarjev o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, daje možnost bilansira-nja le na ravni temeljnih organizacij in določa mesečno kontroliranje izplačila osebnih dohodkov glede na rast dohodka, kar je praktično težko izvedljivo. V sklepu pogovora so predstavniki železarne ocenili, da bi po usmeritvah dogovora glede na lanskoletne poslovne rezultate in letošnje načrte lahko dvigovali maso sredstev za OD največ za 12 odstotkov. Ker glede na trenutno stanje izpolnjevanja načrtovanih nalog ugotavljajo, da bodo le težko dosegli 23-odstotno planirano rast dohodka, Ca bo verjetno rast osebnih do-odkov verjetno še nižja. S. Saje V četrtek, 14. februarja, bo v Kranju zasedanje cbcmsfcff *t renče ZKS. Na seji bodo člani konference obravnavali poro**i krškem delu občinske konference in njenih organov, poročilo tonr* yT razsodišča in letošnji program dela konference m njenih orpMrl \z\ ferenci bo prav tako predložen v sprejem program letošnje* * to zevanja komunistov in nekatere organizacijske spremembe. sk or Na današnji seji izvršnega sveta, začela se je ob 7. uri,obro» rj osnutek spremembe resolucije o uresničevanju dniibetKBf S občine Skofja Loka za obdobje 1975-1980 v letu 19»» dogovora o temeljih družbenega plana in prostorskega plast* ^a Skofja Loka, predlog zakona o dodatnem prispevku solidarno« yj 1980 in 1981, predlog odredbe o preventivnih cepljenjih in diaa« £ ter drugih preiskavah v letu 1980 na območju občine Škofa t£, osnutek samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih Mpm ^ nje in. razporejanje dohodka delovne skupnosti upravnih m *v predlog za odobritev sredstev za plačilo stroškov šolanja na M} f>e slovodne kadre, obrazložitev vzrokov za zakasnitev adaptacij nih prostorov in predloge programov dela upravnih organov. ^ |V ZKJ in socialistična revolue BLED — V nedeljo se je na Bledu sklenilo tridnevno znanstveno srečanje o »ZKJ in socialistični revoluciji«. Proti koncu razprave sta se k besedi pri- flasila tudi član predsedstva CK KJ dr. Vladimir Bakarič in Stane Dolanc. Oba sta med drugim poudarila izreden pomen, ki bi ga morala dobiti kritična marksistična politična misel v snovanju socialističnega samoupravljanja. Vladimir Bakarič je poudaril, da se je s Titovim prihodom na čelo partije začela pravilna usmeritev za obrambo domovine pred fašizmom, ki je postala hkrati lastna partiji in ljudstvu. Ta pot se je nadaljevala vse do danes in je iz obdobja v obdobje zagotavljala popolnejte <* bolj somišljeno uveljavita, lavskega razreda odro* meljnih idej ZKJ v rtntk!' socialistične revolucije. Stane Dolanc pa je po4i|, tični pregled razvoja KKy s posebnim poudarkom no visoko razviti rei in domoljubni zavesti dov in narodnosti, da je naša revolucija vi daljna krepitev, ran, iskanje novih oblik ter i socialističnega odnosa. Po vsebini in meni boj za pravi odnos, oziroma boj sat vek res razpolaga s sredstvi svojega dela. Premaknilo se J V škofjeloški občini si prizadevajo hitreje jati celodnevno osnovno šolo — Možnosti hod na sodobno obliko pouka imajo v petih letih tri osnovne šole, seveda ob naložbah v prostor Skofja Loka - Trenutno je v Premaknilo se torej je/ celodnevni obliki življenja in dela čimprej izdelati stvaren | enajst gorenjskih osnovnih Sol s 125 razvoj celodnevne Sole, oddelki in 3130 učenci, kar pomeni, denarnim možnostim da ie v celodnevno osnovno Solo Venec na grob heroja Ob obletnici smrti velikega revolucionarja in misleca ter politika Edvarda Kardelja je bila v nedeljo #ob grobnici narodnih herojev v Ljubljani žalna svečanost, na kateri je član predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič v imenu predsednika Tita položil venec s posvetilom »V spomin tovariša Bevca« -V spomin možu in očetu so venec položili tudi Pepca Kardelj in ožji sorodniki. Vence in cvetje so položile na grob še delegacije skupščin Jugoslavije in Slovenije, CK ZKS, re- Eubliške konference SZDL, mesta jubljane, skupščine občine Ljubljana-SiSka in krajevne skupnosti Edvard Kardelj. je v celodnevno osnovno vključenih 14 odstotkov otrok. Dalež pred drugimi ie jeseniška občina, ki v to obliko vključuje že 1675 ali 52,7 odstotka učencev, najslabše pa je^v Škofjeloški občini, kjer je v celodnevni šoli le 67 učencev oziroma 1,4 odstotka. Ovire, ki upočasnjujejo uveljavljanje celodnevnega pouka, so poleg pomanjkanja prostorov, saj je skoraj povsod pouk dvoizmenski, še nezadostno število usposobljenih učiteljev in skrčene denarne možnosti zaradi stabilizacijskih ukrepov. Denar pa je za razvoj celodnevne osnovne šole najpomembnejši pogoj. To so ugotovili tudi na prvem sestanku odbora za razvoj celodnevne šole, ki so ga ustanovili pri predsedstvu občinske konference SZDL Skofja Loka. Člani, žal so sami »šolniki«, so pregledali poročila osnovnih šol, iz katerih je razvidno, da v naslednjih petih letih načrtujejo prehod na. celodnevni pouk tri šole. Ob tem pa navajajo prostorske in kadrovske stiske oziroma predloge, kaj bi potrebovali, če bi hoteli celodnevni pouk prenesti v prakso. Katere načrte bo mogoče uresničiti, trenutno Se ni znano.. Kot že rečeno, je vse odvisno od denarja. Zato bodo do konca tega meseca v šolah naložbe finančno ovrednotili, nakar jih bo odbor skupaj z občinsko izobraževalno skupnostjo pretehtal, skrčil, če bo to potrebno in predložil predsedstvu občinske konference SZDL. Edini izhod za uresničitev zamisli bi bil namreč občinski samoprispevek, s katerim bi financirali gradnjo osnovnošolskih prostorov. Po anketi, ki jo je izvedla izobraževalna skupnost, se za hitrejši razvoj celodnevne šole in tudi za samoprispevek zavzema 84 odstotkov organizacij združenega dela iz škofjeloške občine. Samoprispevek, ki naj bi začel veljati z začetkom prihodnjega leta, bi predvidoma slonel na prispevku delovnih kolektivov iz dohodka in na prispevkih občanov iz .kosmatih' osebnih dohodkov. dela in občanov; potem tev o podpori programu bo vprašljiva. H. Umrl Ivan GoŠi Na vojnomedicinski Beogradu je v < bruarja, po težki in bolezni v 71. letu član sveta federacije, »iv neral in narodni heroj k! L njak. Rodil se je 10.JJ p" leta v Ogulinu. IrucU«]! I. za mizarja. Ze kot mWi ' je sodeloval v napredW i skern gibanju, predvsMu tih. Po sklepu KPJ, vbk sprejeli 1933. leta, i, 35-1937 obiskoval l partijsko šolo v ZSSRlJ končal tudi oficirski tek! H. v Španijo, kjer je WX* leta. Opravljal ie vrsto v mednarodnih bi porazu republikanske odšel v Francijo, kjer» nirali. V koncentraciji riščih je bil sekretar organizacije jugoslo\ rodne skupine in član Eripadnikov mednaroo^ fovembra 1941. leta ji iz taborišča in se po hi, vab vrnil v domovino. \ bil od julija 1941 septembra 1943. leta pt vojne je bil komandant štaba NOV in PO Hrot| Armadni general Iv« ki je tudi po vojni vilne odgovorne dolino^ armadi in vladi - do 1^ bil državni sekretar k obrambo in namestnik komandanta SFRJ, je bil tudi ta stva CK ZKJ. BU je tizanske spomenice in ^* jugoslovanskih ter typk vanj. Več kot milijon tujcev v Pekovih čevljih 3.STRAN G LAS Iz tržiške tovarne obutve so lani izvozili 1,1 mili fona parov čevljev, pretežno na zahodni trg -Težave z domačimi surovinami Trti* — Slovenska obutvena in-iustrija je v minulem letu izvozila iri milijone parov čevljev, vrednih bližno 60 milijonov dolarjev. Za ..»njsko Planiko, najpomembnejšo jvoznico, nekoliko zaostaja tržiška ova m a obutve Peko. Ta je lani od 'upaj 2,8 milijona parov čevljev, .urejenih v Tržiču in v temeljni organizaciji Budućnost, izvozila kar " milijona parov, razen tega pa še 563 parov poliuretanskih pod-tov in 247.648 parov zgornjih o v obutve. Posebno pomembna je usmeritev i zahodni trg. Peko je na konverti-!no področje izvozil kar 973.223 .rov obutve, za katero je iztržil ^oraj 15 milijonov dolarjev. Glavni Jjel, kar 93 odstotkov izvoza, gre v zvezno republiko Nemčijo, kjer ^Veko že dobrih deset let uspešno E sodeluje s firmo Afis. Sicer pa izvaža še v Avstrijo, na Dansko, v Švico in nekatere druge države. Vrednostno so načrtovani izvoz na zahodni trg -»resegli za osem odstotkov, medtem o je v primerjavi z letom 1978 porasel kar za 31 odstotkov, čeprav je bil količinsko manjši za pet odstotkov. Vzrok za nekoliko manjši obseg izvoza je predvem usmeritev Peka v zahtevnejše modne modele, ki terjajo več dela. Izvoz v vzhodnoevropske države, gre zlasti za Sovjetsko zvezo in Nemško demokratično republiko, je bil lani nižji od načrtovanega. Na klirinško področje so iz Peka izvozili Ie 183.557 parov čevljev, vrednih okrog 2,7 milijona vzhodnih obračunskih dolarjev. To je v primerjavi z letom 1978 za 42 odstotkov manj parov. Razlog, da se Peko usmerja predvsem na zahodni trg, da zanj vzhod ni toliko zanimiv, so cene. Sovjetska zveza namreč podražitev surovin ne priznava in zato izvoz v to državo tudi ni donosen. Hitro rastoče cene reprodukcijskega materiala so bile lani ena od največjih težav slovenske obutvene industrije. Domači proizvajalci še vedno niso sposobni ponuditi zadosti kvalitetnih materialov za modno obutev, tako so se bili v Peku Erisiljeni nasloniti na začasni uvoz, i pa po drugi strani prinaša vrsto dodatnih (birokratskih) obremenitev. Menijo, da bi pogoje za začasni uvoz surovin vsaj za tiste tovarne, ki veliko svojih izdelkov izvažajo in ustvarjajo ugodno zunanjetrgovinsko bilanco, morali poenostaviti. Zlasti je namreč pereča preskrba s kožami oziroma usnjem, kjer še ni prišlo do usklajenega, na dohodkovnih odnosih temelječega sodelovanja med jugoslovanskimi usnjarji ilc' in proizvajalci obutve. H. Jelovčan ogovor zavezuje tenutek družbenega dogovora o uresničevanju nadrovske politike v občini Tržič zrel za skupščino — Izdelali bodo oceno o organiziranosti kadrovskih služb x\ TRŽI C - Komisija za sprem-■anje uresničevanja družbenega JUgovora o kadrovski politiki v ni Tržič ie pripravila osnu-novega družbenega dogovo-Dogovor je usklajen z zakoni dokumenti, ki so bili sprejeti novi ustavi in ki podrobneje eljujejo posamezne sestavi-kadro vske politike. V temeljnih določbah osnutek benega dogovora opredelju-naloge in namene, ki jih bodo ledovali udeleženci dogovora, oudarjena je enotnost kadrov-politike ter obveznost udele-cev glede evidentiranja in bi Janja kadrov za družbe-funkcije. ogovor določa tudi obvezno-delovnih organizacij pri iz-avi razvidov del in nalog, ki •njo biti osnova za načrtova-kadrov in izobraževanje, redova nje, premeščanje in no. Vsebovati morajo si-tično urejen popis vseh del nalog v skladu z delitvijo dela. organizacijah združenega dela morali opredeliti tudi dela naloge, ki se lahko opravljalo pogodbi o delu, določiti dela Invalide in postaviti enotno pri zahtevah potrebnih defa izkušenj, osebno pozornost osnutek vora posveča načrtovanju __ov v skladu z razvojnimi ni organizacij združenega de-kot tudi izobraževanju delav-ob delu. Osnutek nadalje ije se določila v zvezi s po-im usmerjanjem, s kadro-_Jem in izbiro kadrov, z načeli merili kadrovanja za opravljana jodgovornejsih nalog in funkcij, medtem ko v poglavju o organizaciji kadrovske funkcije govori o nujnosti strokovno usposobljenih kadrovskih služb v organizacijah združenega dela. Ko je o osnutku družbenega dogovora v četrtek razpravljal izvrsni svet skupščine občine Tržič je menil, da je zrel za skupščino in javno obravnavo, v kateri bo treba spregovoriti predvsem o tem, kako bodo dogovor uresničevali. Zavzel se je tudi za izdelavo ocene o organiziranosti kadrovskih služb. Dejstvo je namreč, da imajo strokovno organizirani službi le v Peku in Bombažni predilnici in tkalnici, medtem ko skoraj povsod drugod temu področju posvečajo premalo skrbi. Zato bi morda kazalo razmisliti o organiziranju skupne kadrovske službe za manjše delovne organizacije. H. J. Jutri podpis v Radovljici Družbeni dogovor o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov in spominskih obeležij ter grobišč in grobov borcev NOV bodo jutri, 13. februarja, podpisali tudi v Radovljici. Skupščina občine je na svoji seji konec decembra obravnavala in sprejela ta družbeni dogovor, katerega namen je, da se ohrani viden spomin na žrtve in dogodke iz NOB, da se dogovori o načinu varstva, urejanja in vzdrževanja spomenikov, spominskih obeležij NOV, grobišč in grobov borcev ter da se zagotovijo sredstva za redno vzdrževanje le-teh. Veljati bo začel, ko ga bo podpisalo dve tretjini podpisnikov Radovljica je druga občina na Gorenjskem, ki je sprejela ta družbeni dogovor: pred njo ga je sprejela kranjska občina, ki z njim že uspešno rešuje tovrstne probleme. Prav bi bilo, da o takem družbenem dogovoru razmišljajo in se zanj odločijo vse gorenjske občine, pa tudi drugod po Sloveniji, saj nas na tem področju čaka še veliko nalog. D. D. Res izobraževanje za delo? Predlog zakona o usmerjenem izobraževanju opredeljuje usmerjeno izobraževanje kot izobraževanje za delo, ki vključuje celotno izobraževanje po osnovni šoli in izhaja iz potreb dela in vsestranskega razvoja osebnosti v socialistični samoupravni družbi ter se kot neprekinjen proces uresničuje na posameznih področjih združenega dela. Usmerjeno izobraževanje obsega izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe, izpopolnjevanje strokovne izobrazbe in usposabljanje z delom. Morda nekoliko učeno povedano, vendar tako naj bi bilo. Da res bo, pa ponekod dvomijo. Zakaj? Poglejmo primer tržiške tovarne obutve Peko. Njen predstavnik stalno sodeluje na sestankih medobčinskega koordinacijskega odbora za usmerjeno izobraževanje. Tako, sam od sebe. V Peku jih namreč zelo zanima, katera šola na Gorenjskem bo izobraževala strokovnjake, poseben profil ekonomskega tehnika, za računalništvo. Ali pa kjerkoli drugje v Sloveniji. Glede na dokaj dobro razvito računalništvo v Peku in na predvidene razvojne usmeritve, bi namreč, podobno kot verjetno tudi v drugih organizacijah združenega dela, kjer gledajo v prihodnost, tak profil nujno potrebovali. Pripravljeni so posoditi celo svoj računalniški oddelek za praktično izobraževanje učencev. In kaj se dogaja? Zadovoljivega odgovora nikakor ne morejo dobiti. Ne po krivdi gorenjskih srednjih šol, saj so v Radovljici celo že pred leti izdelali poseben profil ekonomskega tehnika, ki bi ga bili pripravljeni v svojem centru izobraževati. Tržičani dobesedno tavajo od posebne izobraževalne skupnosti za elektro stroko do posebne izobraževalne skupnosti za ekonomsko blagovno usmeritev, če se bodo v kateri od njih morda le spomnili, da je usmerjeno izobraževanje usposabljanje za delo. H. Jelovčan Komunala v pretresu Izdelan je akcijski program za uresničitev letošnjega plana komunalne dejavnosti v občini Radovljica — Potrebno bo spremeniti družbenoekonomske odnose in organiziranost komunalnega gospodarstva Radovljca - Izvršni svet skupščine občine Radovljica je že sredi januarja zaradi nezavidljivega položaja komunalnega gospodarstva obravnaval akcijski program za uresničitev letošnjega plana komunalne dejavnosti. Menil je, da bi morali izločiti vse dolgoročne in zahtevnejše naloge, ki jih letos ne bi mogli izpeljati. Z drugimi besedami: naj bo akcijski program prilagojen denarnim in kadrovskim zmogljivostim komunalnega gospodarstva. Korenine zaostajanja pri reševanju komunalne dejavnosti v ra-radovljiški občini so stare že nekaj let. Z ustanovitvijo samoupravne komunalne skupnosti se namreč komunalno gospodarstvo ni prilagodilo novi organiziranosti. Naložbe so slonele na komunalni skupnosti, ki ni razvijala lastne strokovne službe in Okrnjene prispevne stopnje Radovljica — V »ponedeljek, februarja, so se na skupnem za-" in ju zbrali delegati izobra-/alne, kulturne in telesnokul-irne skupnosti ter skupnosti Ikega varstva in socialnega stva radovljiške občine. Zav-sli so se za dosledno upoštevanje ibilizacijskih ukrepov in spreje-nove prispevne stopnje za ures-itev programov interesnih kupnosti v letu 1980. Tako bodo znašale prispevne m je od 1. marca naprej za >zo skupnosti otroškega var-/a 1,99 odstotka iz bruto oseb-dohodkov zaposlenih, za Mnsko skupnost otroškega var-ra 1,47 odstotka, za izobraže-inje bodo odvajali 5,46 od->tka, za kulturo 0,87, od tega >2 odstotka za skupne naloge v cviru republike, za telesno kul-iro 0,52 in za skupnost social-skrbstva 0,70 odstotka. Ob to okrnjenih stopnjah, skupna »vna stopnja bo do konca znašala 19,10 odstotka in je Ervotne manjša za 1,14 od-a, bo letos mogoče uresničiti ■prioritetne naloge. r SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Napake v prijavah potreb po delavcih Prijavo potrebe po delavcu kadrovski delavci sicer poznamo, vendar pa kljub temu, da ta z navodili opremljen obrazec uporabljamo že vrsto let vedno znova ugotavljamo napake, ki bistveno zmanjšujejo vrednost podatkov. Obrazec PD (prijava potreb po delavcih) se ne uporablja le za ugotavljanje kadrovskih potreb in njihovega kritja v združenem delu Z njim spremljamo tudi realizacijo letnih napovedi- v letošnjem letu pa se bo z njim tudi spremljala realizacija srednjeročnih potreb po kadrih za obdobje (1981-1985). Realne kadrovske potrebe pa morajo postati tudi osnova za šolsko mrežo in kapacitete šol usmerjenega izobraževanja, še posebej pa osnova smotrnim izobraževalnim programom. Tekoče kadrovske potrebe vključujejo vse vrste potreb, ki se pojavljajo, specificirane po vzrokih njihovega nastanka. Lahko gre torej za dodatne (nove) potrebe, ki nastanejo zaradi razširitve že obstoječih ali novo odprtih del in nalog, ali pa zaradi nadomestitve delavcev, ki so umrli ali se upokojili, nadomeščanja daljših bolezenskih ali porodniških odsotnosti, odhoda na odsluženje vojaškega roka in seveda tudi fluktuacije. Praksa je pokazala, da se pri uporabi obrazca pojavljajo nekatere že kar tipične napake, ki imajo svoje vzroke v šibki strokovni opremljenosti kadrovskih služb kot tudi v nedoslednem delu delavcev, ki opravljajo kadrovsko evidenčne naloge. Tako smo ugotovili, da prihaja do predimenzioniranja dodatnih (novih) potreb v precejšnji meri tudi zaradi mešanja pojmov dodatnih in nadomestnih potreb Ker obrazec uvrščamo med najpomembnejše načine spremljanja povpraševanja, na pomenu pa bo zaradi novih nalog Se pridobil, smo ga vsebinsko dopolnili in razdelili. Da bi napake, ki izkrivljajo podatke odpravili, navajamo razlago nekaterih pojmov, da bi tako dobili večjo skladnost letnih napovedi z zaposlovanjem v okviru resolucijskih stopenj. Katera vrsta potreb torej povečuje stopnjo rasti zaposlenosti? Zaposlenost povečujejo samo dodatne potrebe po delavcih. Sem štejemo tako delavce za nedoločen čas, sezonske delavce, pa tudi pripravnike. Pri sezonskem zaposlovanju gre za normalen proizvodni proces, ki pa je začasno omejen in ga kljub zaposlitvi za določen čas uvrščamo med nove zaposlitve. Nadomestne potrebe zaposlenosti ne povečujejo; to so potrebe, ki nastanejo zaradi zamenjave tistih delavcev, ki se bodo v tekočem letu upokojili ah začasno zapustili delovno organizacijo zaradi porodniškega dopusta, daljše bolniške odsotnosti ali služenja vojaškega roka ipd. Vir napak so tudi upokojenci. Ce gre za polno aktiviranje upokojencev na že obstoječih delih, to ni dodatna (nova) zaposlitev. Ob delni zaposlitvi upokojenca, ki jo je treba dopolniti z novozaposlenim za nedoločen čas s skrajšanim delovnim časom, pa taka zaposlitev predstavlja dodatno zaposlitev (novo potrebo) in se zaposlenost poveča. Problem, na katerega je treba posebej opozoriti, so tudi nadomeščanja daljše bolniške ali porodniške odsotnosti, ki jih OZD pogosto uvrščajo med dodatne zaposlitve. Čeprav se zaposli nov delavec, se število na delu prisotnih delavcev dejansko ne poveča. Gre le za začasno rešitev in normalno odvijanje obstoječih nalog v okviru že razpisanih in zasedenih del in nalog. Nadomeščanje začasnih odsotnosti pomeni torej časovno omejeno povečanje števila delavcev na določenem delovnem mestu, ki pa v nobenem primeru ne pomeni novih del in nalog in zato ne gre za razširjeno reprodukcijo. Tovrstne potrebe po delavcih zato uvrščamo med nadomestne potrebe. Će pa gre za nadomestitev naravnega odliva iz zaposlitve, pa ne gre niti za številčno povečanje delavcev niti za razširjeno reprodukcijo. Vedno znova je treba tudi poudarjati, da organizacije združenega dela k novim zaposlitvam štejejo tudi fluktuacijo, saj menijo, da gre za novo zaposlitev. To pa ni točno, saj število zaposlenih ob taki zaposlitvi ostaja enako. Ce prištevamo fluktuacijo k dodatnim (novim) potrebam, je slika realne rasti zaposlenosti seveda povečana. Fluktuacijo zatorej uvrščamo med nadomestne in ne med dodatne (nove) potrebe po delavcih. Mirni Pintar zato sama ni bila kos zahtevnim nalogam pri izdelavi finančnih konstrukcij za posamezne naložbe. Dejstvo je, da skupnost in gospodarstvo nista razdelila dela. Investicije bi morala prevzeti komunalna skupnosti, izvajalec pa naj bi bilo komunalno gospodarstvo. Rešitev je torej pravilna organiziranost komunalnega gospodarstva, ki bi moralo čimprej postati sposobno prevzeti naloge. Seveda pa se bo treba ob tem pogovoriti tudi o drugačnem načinu financiranja komunalne dejavnosti. Odlok bi morali zamenjati s samoupravnim sporazumom o okviru združenega dela. Osnova za to naj bi bila analiza družbenoekonomskih odnosov na področju komunalnega gospodarstva, ki utegne pokazati, da nekatere cene komunalnih storitev ne pokrivajo niti stroškov za razširjeno reprodukcijo. O akcijskem programu, ki ga je pripravila delovna skupina izvršnega sveta skupščine občine, bo zdaj razpravljal še izvršni odbor komunalne skupnosti in ga z morebitnimi dopolnitvami delavcev komunalnega gospodarstva posredoval skupščini. Izvršni odbor je dobil tudi nalogo, da pripravi programe za oddajanje strokovnih opravil pri sestavi investicij za letošnje leto. Glavno pa je, da so nosilci posameznih nalog znani, da so znani tudi roki, zato pričakujemo, da bo program komunalne dejavnosti letos uresničen in da je prvi korak k reševanju težav na tem področju storjen. H. J. Več za otroško varstvo Tržič - Skupnost otroškega varstva Tržič bo na zasedanju skupščine, ki bo predvidoma konec tega meseca, razpravljala o predlogu finančnega načrta skupnosti za letos. O njem so na zadnji seji govorili tudi člani izvršnega odbora. Največ pozornosti so posvetili reso-lucijskim omejitvam, ki pa jih v tej skupnosti ne bodo mogli povsem upoštevati. Stopnja prispevka iz kosmatih osebnih dohodkov se bo namreč letos od odstotka povečala na 1,06 odstotka, in to zaradi močno razširjene dejavnosti. Tako je z dozidavo vrtca Deteljica v Bistrici prišlo do povečanja števila otrok v varstvu in tudi zaposlenih. Dejavnost so razširili še v nekaterih drugih oddelkih vzgojnovarstvene ustanove Tončke Mokorelove, večji poudarek pa bodo letos dali tudi potujočemu vrtcu, za katerega se posebno v oddaljenejših krajevnih skupnostih vedno bolj zanimajo. Izvršni odbor je razpravljal tudi o sofinanciranju otroških letovišč v Novem gradu in na otoku Stenjaku. Obveznosti tržiške skupnosti znašajo okrog 150.000 dinarjev. Lani so prispevali 40.000 dinarjev le *s nameravajo 30.000, ostanek p* b o izplačali v prihodnjih dveh letih. J. Ke;- G L A S 4. STRAN TOREK, 12.FEJWJBJ^ KRANJ 24. seja Zbora združenega dela, sreda, 20. februarja, ob 15. uri v dvorani Skupščine i Kranj 25. seja Zbora krajevnih skupnosti, sreda, 20. februarja, ob 15. uri v dvorani Skupščine občine Kranj 23. seja Družbenopolitičnega zbora sreda, 20. februarja, ob 15. uri v dvorani Skupščine občine Kranj Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine Kranj za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1980 videni razvoj ni pričakovati, da bo ziran, resolucijo obut** ' posnetek stanja. Zato je luciji gospodarski deljen Te kot name Glede razvoja javnosti pa so določbe v predloga, upoštevane v celon, I vem delu resolucije drugem delu, kjer samih nalogah draži nosti. r Dnevni red Zbori kranjske obćinake skupščine bodo na ločenih sejah (razen za dve točki) obravnavali in sklepali o naslednjih zadevah: — na skupni seji bodo sprejeli sklep o razreiitvi sedanjega predsednika IS Skupščine Kranj — sprejemali resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Kranj za obdobje od Teta 1976 do 1980 v letu 1980 — obravnavali predlog odloka o proračunu občine Kranj za leto 1980 — predlog odloka o stopnjah prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva, osnovnega izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstvenega varstva, socialnega skrbstva, zaposlovanja, komunalne dejavnosti, varstva pred požarom in ljudske obrambe v občini Kranj za leto 1980 — predlog odloka o načinu oplojevanja živali v občini Kranj — kriteriji za delitev sredstev KS iz proračuna občine Kranj za osnovno dejavnost za leto 1980 — predlogi in vprašanja delegatov in delegacij Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Kranj v tem srednjeročnem obdobju za leto 1980 je skupščina občine Kranj sprejela 21. novembra lani; obenem je sprejela sklep, da se s stališči, pripombami in mnenji iz razprave v zborih skupščine in družbenopolitičnih organizacij dopolnjen osnutek da v javno razpravo. Le-ta je v osnovi podprla zasnovo in usmeritev* dopolnjenega osnutka resolucije, zlasti hitrejše uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ter ohranjanja dinamične gospodarske rasti ob doslednejšem uveljavljanju stabilizacijskih prizadevanj. Ob tem je bilo poudarjeno, da so reso-lucijske naloge zahtevne, posebno pri uveljavljanju kvalitetnejših dejavnikov razvoja in racionalnega zaposlovanja. Na oblikovanje predloga občinske resolucije je odločilno vplivala republiška resolucija. Glede na sedanji družbenopolitični in gospodarski trenutek je DOGOVO RIMO SE Proračun občine Kranj za leto 1980 0 proračunu občine Kranj za leto 1980 in o izhodiščih za oblikovanje splošne porabe v letošnjem letu so zbori skupščine občine Kranj že razpravljali 21. novembra lani. V javni razpravi pa so se izoblikovali dodatni predlogi o razporeditvi sredstev, sprejeti pa so bili omejitveni ukrepi,'ki bodo vplivali tako na višino proračunskih sredstev in prav tako tudi na omejevanje splošne porabe; ta se v letošnjem letu sme zvečati le za 16 odstotkov na izvirne prihodke v letu 1979. Iz delovnih tez Družbenega dogovora o ukrepih omejevanja splošne porabe v občinah v letu 1980 je razvidno, da se bo treba v občinah tega načela dosledno držati, preveč natečena sredstva pa se bodo zbirala pri SDK in jih bo moč uporabiti za oblikovanje blagovnih rezerv in za kompenzacije za določene kmetijske proizvode. V bilanci proračunskih prihodkov se načrtuje porast izvirnih prihodkov le za 8 odstotkov in ne za 16 odstotkov. V osnutku načrtovani znesek 186,760.200 din je zvišan za 8,907.900 din. tako da znašajo planirani izvirni prihodki za letošnje leto 195,668.100 din. izdatki pa so uravnovešeni s prihodki. Razporeditev prihodkov proračuna po glavnih namenih je takale: NAMEN REALIZACIJA PREDLOG IN-1979 1980 DEKS 1.612,55 111,422 12,1 (K) 01 — Dejavnost organov DPS 95,71 02 - Ljudska obramba 10,037.554,00 08 - Dejavnost DPO in društev 10.445.469,00 11.551 04 - Negospod. investicije 2.956.376.65 1.550 05 — Socialno skrbstvo .1,920.947,95 5.580 06 - Komunalna dejavnost 4.686.616.60 9!o96 07 - Dejavnost KS .1.919.257,00 4,600 08 - Odstopljeni prihodki 42,639.374,80 26,010 09 - Intervencije v gosp 1,590.000,00 1.850 Ki - Tekoča prorač rezerva 2,349.746.50 5.864 H — Obveznosti iz pret. let 800.000.00 2.442 12 - Sredstva rezerv, sklada 2.552.684.10 3,000 166 (KM) 776 (KM) 660 .(MM) (MM) (MM) (MM) .868 630 (MM) 116 121 1 11 52 142 207 117 ol 116 250 305 1 18 SKUPAJ 181.609.5:19.15 195.668. KM) 108 Zaradi omejitvenih ukrepov so vsi uporabniki proračunskih sred štev na enotni osnovi, kar pomeni, da se sine obseg osebnih dohodkov v letošnjem letu povečati za 16 odstotkov glede na dovoljen obseg porabe y lanskem letu. materialni stroški smejo narasti za 16 odstotkov, skladi rn ostala splošna poraba pa /a 15 Odstotkov. Potni stroški lahko porastejo za 10 odstotkov, reprezentanca in stroški civilnopravnega razmerja smejo doseči 80 odstotkov višine realizacije lanskoletnih sredstev. Medtem ko je v proračunu postavka »dejavnost organov DPS« v glavnem usklajena, pa to za postavko »dejavnost DPO in društev« še ne velja, tako da bo izvršni svet po selekciji predlagal skupščini ustrezne spremembe. Sredstva za ljudsko obrambo se povečujejo za 21 odstotkov zaradi planiranih novih nalog, negospodarske investicije pa se močno znižujejo skoraj za polovico, sredstva za socialno skrbstvo se povečujejo za 42 odstotkov, komunalna dejavnost za 107 odstotkov, obveznosti iz preteklih let pa za 205 odstotkov Sem je vključena tudi obveznost občine Kranj za sofinanciranje vrtca v pobratenem Herceg-novem v Crni gori. V letošnjem letu se iz proračuna spet odstopa 10.000.000 din komunalni interesni skupnosti, sredstva za blagovne rezerve so večja za 208 odstotkov - kar pomeni 15.:W0.erutnino. ribe in čebele. Organizacijo in strokovno delo v zvezi z reprodukcijo živine bo opravljal Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Kranj. Cena oplojevanja bo enotna za območje cele občine, vendar pa je zaradi večjih stroškov oplojevanja v odročnih krajih predviden regres. vale že prej omenjene okoliščine, ki pogojujejo gospodarski razvoj v letošnjem letu. Stabilizacijske naloge iz prvega dela resolucije je bilo zato treba upoštevati tudi v drugem delu resolucije, kar pomeni, da je v resoluciji družbenogospodarski razvoj naše občine v kar največji meri usklajen s stabilizacijskimi nalogami. Zato je bilo treba na področjih, kjer za pred- Volitve predsednika, podpredsednika in članov Izvršnega sveta Predsedstvo Občinske konference SZDL Kranj po opravljenem kandidacijskem postopku predlaga zborom skupščine občine, da izvolijo Milana Bajžlja. sedanjega podpredsednika izvršnega sveta, za predsednika Izvršnega sveta. Predsedstvo Občinske konference SZDL je tudi podprlo predloženo listo 15 članskega Izvršnega sveta. Po tem predlogu naj bi dolžnosti podpredsednikov opravljala Ferdo Rauter, sedaj podredsednik IS in Avgust Ovsenik, sedanji član IS in predstojnik davčne uprave. Predlog članov Izvršnega sveta: Bogdan Greif za sekretarja IS, Anton Burgar (direktor Živila, TOZD Maloprodaja), Lojze Ra-kovec (ravnatelj Dijaškega doma Kranj) Anuška Soklič (načelnica oddelka za planiranje in analize SOB Kranj), Janez Gradišar (vodja odd. za splošne zadeve Instituta Golnik), Janez Frelih (načelnik oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Kranj), Marjan Burja (načelnik oddelka za finance občine Kranj), Jože Zaletel (vodja proizvodnje v Iskri-TOZD Električna ročna orodja), Anton Pelko (vodja obutvenega odseka v Tekstilnem in obutvenem centru Kranj), Tone Roblek (vodja stanovanjskega oddelka v Dom-planu). Razrešitev sedanji predsednil Sedanji predsednik Injj sveta SOB Krani Draf»F haja na novo delovnoJ zato se zborom občinski ne predlaga sklepanje om Odlok o stopnja))r prispevkom za skupm potrebe Skupščina občine Kraj sejah zbora združene« zbora krajevnih skupnosti cembra lani sprejela Odloi njah prispevkov za skupnih potreb v letu 19()J bliska resolucija o izvajaj njeročnega plana 1976-1$ 1980 pa dovoljuje le do It porast sredstev za zaoW skupnih potreb v letoSnjZ Na tej osnovi izračunat*, ne stopnje bodo od maitii! ke: Prispevki iz BOD ss: Zvezo skupnosti otroškega varstva skupnost otroškega varstva izobraževalna skupnost kulturna skupnost telesnokulturna skupno* skupnost socialnega skrbstva skupnost zdravstvene« varstva Prispevki iz dohodka na osnovi BOD za; zdravstveno skupnost skupnost za zaposlovanj j Prispevki iz dohodka v skladu s sklenjenimi samoupravnimi sporai varstvo pred požarom komunalna dejavnost ljudska obramba DOGOVORIMO Si Kriteriji za delitev sredstev Občinska skupščina vsako leto zagotavlja sredstva kn skupnostim za osnovno dejavnost iz proračuna občine. 0 kn\ delitev teh sredstev pa v skladu s statutom odloča zbor hj skupnosti. Komisija izvršnega sveta za delovanje krajevnihai in izvršni svet sta v skladu s predlogom proračuna občine zal^S * pripravila tudi predlog kriterijev za leto 1980. V predlogu pron^Jf predvideno, da bi krajevne skupnosti za osnovno dejavnost( skupno 4,600.(MM) din. kar je za 17 odstotkov več kot lani. Pn terijev za način dodeljevanja sredstev vsebuje enako rar^ kakor kriteriji za leto 1979. vendar pa je vrednost posameinlf, povečana od 8 do 33 odstotkov. Za posamezne namene predlog jev določa naslednja sredstva: Splošni stroški skupine K S: na pti^v do 500 prebivalcev (4 od 501 do KMM) prebivalcev od KM)] do 2000 prebivalcev od 2001 do 3(MK) prebivalcev £| od :i(M)l do 5(MM) prebivalcev nad 5(MM) prebivalcev Osebni izdatki (za osebne dohodke delavcev v KS) bruto za eno uro letno: \§ KS do :i(MM) prebivalcev 19.(tt|f K S nad 3(MK) prebivalcev Pri tem je število za delo priznanih delovnih ur n« posamezne KS določeno v enaki višini, kakor v letu 1979. Proslave in prireditve 4000 din vsakiKs j Spominska obeležja 11 (k) din za eno« Informiranje 9 din nagosf Dodatek za hribovite KS (6) 2blastil, verifikacija pooblastil m otovitev sklepčnosti zborov - delegatska vprašanja — potrditev zapisnika 14. in 15. ■Kupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 19. in 2d. 12 ter poročila o uresničeva-aju sklepov * - predlog odloka o proračunu obči-ae Skofja Loka za leto 1980 predlog odloka o določitvi pri-spevnih stopenj za uresničevanje programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Skofja Loka - predlog, da se dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1979 »rablja tudi v letu 1980 f - predlog odloka o dopolnitvi odloka o novelaciji urbanističnega progra- ■ občine Skofja Loka m. _ poročilo o izvršitvi programa dela fesmačine občine Skofja -Loka v letu t predlog programa dela zborov ob-fctaake skupščine Skofja Loka za leto iggg j> — predlog odloka o občinskih blagovnih rezervah - predlog odloka o delni nadomestitvi stanarine v občini Skofja Loka - predlog odloka o ureditvi nekaterih zadev s področja zasebne obrti v občini Skofja Loka _ predlog odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi par-eellzacije, graditve in spremembe kul-I tare zemljišča in obvezni izdelavi zazi-I delnega načrta Prankovo naselje - zahodni del i i , — osnutek odloka o prenehanju last-aineke pravice in drugih pravic na aemljiščih namenjenih za stanovanjsko gradaJo na območju zazidalnega načrta Dašnjica II ' . , _ osnutek odloka o prenehanju last-ainske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za gradnjo objektov v skladiščno predelovalni živilski coni Godešič — volitve in imenovanja Proračun občine Skofja Loka Osnutek odloka proračuna občine ofja Loka je bil obravnavan na I seji družbenopolitičnega zbora in i 14. skupnem zasedanju zbora ruženega dela in zbora krajevnih upnosti. Osnutek je bil dan v vno razpravo, ki je trajala od ine decembra do 10. januarja, a osnutek ni bilo pripomb. Obseg splošne porabe se lahko poveča za 16 odstotkov. Tako j bi znašala skupna vsota prora-na 87 milijonov dinarjev in se po-uje skladno z zahtevami resolu-in se poveča v primerjavi s logom o osnutku za 6.990.000 arjev. ker v osnutku niso bili ljeti vsi izvirni prihodki proračuna leto 1979. Predsedstvo občinske skupščine je na svoji seji, 31. 1. 1980, obravnavalo nekatera vprašanja iz vsebine in poteka sej zborov občinske skupščine, med temi tudi vprašanje seznanjanja zborov občinske skupščine s pripombami in predlogi delegacij na obravnavano gradivo za seje zborov občinske skupščine. Predsedstvo ugotavlja, da delegati delegacij oziroma konferenc delegacij zelo poredkoma ali pa sploh ne prenašajo pripomb in predlogov iz dela delegacij na obravnavano gradivo pred delegate skupščine. Tako pripombe in predlogi delegacij in konferenc ostanejo zapisani le v zapisnikih o delu delegacij oziroma se z njimi seznanijo poročevalci, ti pa obvestijo delegate na sejah zborov le o tem, katere delegacije oziroma konference delegacij so posredovale pripombe. Predsedstvo meni, da naj delegacije oziroma konference delegacij v bodoče ocenijo, katere pripombe in predloge bodo delegati prenesli na zbore občinske skupščine v obliki razprave k posamezni obravnavani zadevi in delegata za to zadolžijo. Delegat lahko izoblikovane pripombe v delegaciji oziroma konferenci delegacij na seji zbora občinske skupščine prebere. Pripombe in predlogi delegacij oziroma konferenc delegacij, ki ne bodo prenesene pred delegate na sejah zborov v obliki razprave, ne bodo upoštevane v zapisniku sej zborov občinske skupščine. Delegacije oziroma konference delegacij naj ločijo (v zapisnikih o svojem delu) pripombe in predloge na obravnavano gradivo od delegatskih vprašanj. Veliko zadev izven programa Lani se je občinska skupščina sestala enkrat na skupni seji vseh treh zborov, enkrat na skupnem zasedanju vseh zborov, 10 skupnih zasedanjih zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti in 8 sejah družbenopolitičnega zbora. Poleg tega se je skupščina sestala še na slovesnosti ob občinskem prazniku občine Skofja Loka. Vsi zbori občinske skupščine so obravnavali veliko zadev, ki niso sprejete v okviru programa dela.,Zadeve, ki jih je skupščina obravnavala dodatno, so se nanašale na skoraj vsa področja dela, predvsem pa na področje ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, planiranje in programiranje, gospodarjenje s prostorom, premoženjsko pravne zadeve, varstvo borcev NOV in invalidov, statut občine, obrt in podobno. Razlogi, da nekatere zadeve iz programa dela niso bile obravnavane, so: nekatere zadeve iz gospodarstva so bile po svoji vsebini združene z drugimi podobnimi zadevami, nekatere pa se prenašajo v naslednje programsko obdobje. Poročilo o uresničevanju in predlog sprememb družbenega dogovora o enotnih načelih in merilih kadrovske politike sta bila vezana na spremembe dogovora v SR Sloveniji, ki je bil uveljavljen avgusta 1980. Nekatere zadeve so morale počakati zaradi sprejemanja republiških predpisov. Nekateri urbanistični dokumenti kasnijo zaradi usklajevanja stališč, mnenj in soglasij. Dašnjica II Območje Dašnjice je bilo v preteklih letih delno že pozidano, v celoti pa se gradnja ureja z dodatkom k srednjeročnem programu stanovanjske graditve v občini Skofja Loka za obdobje 1976-1980 in z zazidalnim načrtom Dašnjica II. Po tem načrtu je na površini 5 ha zemljišč predvidena gradnja 78 stanovanjskih hiš od tega 23 atrijskih in 55 vrstnih s pripadajočo zunanjo ureditvijo. Usmerjevalec in organizator usmerjene individualne stanovanjske gradnje v Dašnjici bo stanovanjska zadruga Sora Skofja Loka. Za pridobitev zemljišč je pripravljen osnutek odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na omenjenih zemljiščih. Predlog odloka o ... ... občinskih blagovnih rezervah. Republiški zakon o blagovnih rezervah med drugim predvideva, da občine oblikujejo za kritje potreb po blagu osnovne preskrbe v primeru izrednih razmer posebne blagovne rezerve — občinske blagovne rezerve. Njihovo uporabo določajo same s svojim programom, ki pa mora biti usklajen z republiškim. _____ ... delni nadomestitvi stanarine v občini Skofja Loka. Zakon o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu določa, da občinska skupščina predpiše stopnje obremenitve letnega dohodka gospodinjstva s stanarino in pa uporabno površino stanovanj, število članov gospodinjstva in stopnjo opremljenosti stanovanja, za katera se lahko prizna delna nadomestitev stanarine. Do delne nadomestitve stanarine so upravičeni tisti imetniki stanovanjske pravice, katerih stanovanja so ocenjena do 190 točk, če površina ne presega 28 metrov za enega, 42 za dva, 57 za tri in 66 kvadratnih metrov za štiri člane. Za vsakega naslednjega člana gospodinjstva pa se dodaja do 10 metrov. V stanovanjih, starejših od 50 let, so lahko površine do 30 odstotkov večje. Delna nadomestitev je odvisna tudi od višine dohodka na družinskega člana. ... splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parceliza-cije, graditve in spremembe kulture zemljišča in obvezni izdelavi zazidalnega načrta Frankovo naselje — zahodni del. Z urbanističnim načrtom za mesto Skofja Loka in z novelacijo urbanističnega programa občine Skofja Loka so površine med Ljubljansko in Kidričevo cesto namenjene za stanovanj- Usklajevanje davčne politike Občine v Sloveniji vsako leto sklepajo dogovor o usklajevanju davčne politike in kot rezultat takega sodelovanja občin je dosežena dokaj zadovoljiva stopnja us klajenosti davčne politike v SR Sloveniji. Zaradi racionalnosti naj bi lanski dogovor veljal tudi letos sko gradnjo. Del tega območja je že pozidan, za ostali del pa je potreba zazidalnega načrta. Zato se razglaša omenjeni odlok. ... osnutek odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za izgradnjo objektov v skla-diščno-predelovalni coni Godešič. Območje med Traškim grabnom in Godešičem ter med železniško progo in regionalno cesto Skofja Loka — Jeperca je z zazidalnim načrtom določeno za skladiščno predelovalno živilsko cono. Na površini 10 ha bodo zgrajeni: grosistično skladišče, pražarna kave, pekarna, d.scont trgovina, trgovina z gradbenim materialom in kurivom, prostor za vzdrževalno službo, upravna stavba z vratarnico in parkirišče. Za pridobitev teh zemlj'išč je potreben omenjeni odlok. Dopolnitev urbanisti č nega programa Ob obravnavi in sprejemanju no-velacije urbanističnega programa občine Skofja Loka, je januarja 1978 izšlo navodilo o urbanističnih pogojih za graditev zaklonišč. To navodilo določa, da mora urbanistični program obvezno vsebovati tudi osnove za gradnjo zaklonišč, ki obsegajo v skladu s konceptom splošnega ljudskega odpora v občini izhodišča in smernice za graditev zaklonišč na območju občine, upoštevajoč funkcijo in zmogljivost mest in naselij, v njih razvrščene dejavnosti in objekte, prehrambene, energetske in druge zmogljivosti, . objekte regionalne infrastrukture kot tudi podatke o reliefnih, geoloških, seizmoloških, geomehanskih, vodnogospodarstvenih in drugih razmerah važnih za gradnjo zaklonišč. Izdelovalec novelacije urbanističnega programa je naknadno izdelal navedene osnove, ki jih je 21. decembra 1978 obravnaval in sprejel svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito s pripombo, da se te po potrebi spremene Osnove opredeljujejo hišna zaklonišča, zaklonišča za organizacije združenega dela in druge organizacije ter javna zaklonišča. Nižje prispevne stopnje V pogojih, ko se predvideva relativno nizka stopnja gospodarske rasti v celotnem gospodarstvu, je politika uresničevanja družbenega plana v letu 1980 osredotočena na ustvarjanje pogojev za ekonomsko stabilizacijo, zlasti s spodbujanjem večje produktivnosti in boljšega dela ter z doseganjem skladnejših razmerij v razporejanju dohodka in omejevanju vseh oblik porabe v okviru rasti dohodka. Sredstva samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v letu 1980 smejo v skladu z resolucijo o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-80 za leto 1980 za uresničevanje sprejetih nalog, porasti največ za 16 odstotkov glede na valorizirana sredstva leta 1979. Ker tak obseg zagotavlja zgornjo mejo možnih sredstev v letu 1980, ne bo mogoče uresničiti vseh nalog v dogovorjenem obsegu, temveč le prioritete ob skrajnem varčevanju pri materialnih stroških in opustitvi ali prenosu investicij v naslednje obdobje, razen tistih investicij na osnovi samoprispevkov, ki imajo v celoti pokrito finančno konstrukcijo. V skladu z zahtevami po uskladitvi gibanja skupne porabe v letu 1980 z resolucijskimi usmeritvami, so celotna sredstva SIS za družbene dejavnosti v globalu povečana za 16 odstotkov glede na obseg valoriziranih sredstev v letu 1979. Plan sredstev je slabih 425 milijonov dinarjev in je za 1,7 odstotka manjši od prvotnega plana. Izračun kaže, da na tak način opredeljena sredstva za leto 1980 pomenijo 29 odstotno valorizacijo sredstev za posamezne skupnosti glede na sredstva v aneksu po cenah 1978. Gospodarstvu pa je treba vrniti presežek sredstev iz leta 1979 in sicer v obliki zmanjšanih prispevnih stopenj: — zveza skupnosti otroškega varstva od 2,07 na 1,98 — občinski skupnosti otroškega varstva od 1,23 na 1,18 — občinski izobraževalni skupnosti od 6,30 na 6,22 — občinski kulturni skupnosti ostane stopnja nespremenjena in znaša 0,90 — občinski telesnokulturni skupnosti od 0,53 na 0,50 — občinski skupnosti socialnega skrbstva od 0,71 na 0,70 — občinski zdravstveni skupnosti od 7,29 na 5,97 iz BOD in od 1,58 na 1,26 iz dohodka — skupnosti za zaposlovanje od 0,23 na 0,22 Skupna prispevna stopnja iz bruto osebnega dohodka se bo znižala od 19,03 na 17,45 ali za 1,58 odstotka in iz dohodka od 1,81 na 1,48 ali za 0,33 odstotka. Več pobud za program dela skupščine Predlog programa dela občinske skupščine za letos zajema nekatere zadeve, ki so bile programirane že za preteklo programsko obdobje, pa v tem času iz raznih razlogov niso bile realizirane, spremembe in dopolnitve statuta občine, priprave in sprejemanje družbenega in f»ro8tor8kega plana občine do eta 1985, oceno uresničevanja resolucije družbenega plana v letu 1980 ter pripravo in sprejem resolucije družbenega plana občine za leto 1971, normativno ureditev nekaterih vprašanj s področja urejanja prostora in zemljiške politike, komunalne in davčne politike ter druga področja. _ _ ____ . V snovanju programa so sodelovale nekatere samoupravne interesne skupnosti, izvršni svet in upravni organi. Drugi družbeni dejavniki se vabilu za sodelovanje niso odzvali. Pričakujejo pa, da se bo v obravnavo predloga programa vključil čimširši krog občanov in njihovih samoupravnih in interesnih skupnosti teko, da bodo s svojimi oredlogi in pobudami prispevali h končnemu oblikovanju tega družbenopolitičnega dokumenta. Program je odprt za pobude družbenopolitičnih organizacij, SIS samoupravnih organizacij in skupnosti ter njihovim delegacijam za obravnavo aktualnih, neodložljivih in tekočih vprašanj, ki jih bo potrebno, odvisno od ocen in potreb v občini, reševati letos. V spomin * Edvarda Kardelja V sredo, 20. februarja, ob 16. uri bo svečano skupno zasedanje vseh treh zborov občinske skupščine Skorja Loka, ki bo posvečeno spominu na velikega revolucionarja in misleca Edvarda Kardelja. O velikanu naše revoluciie bo govoril sekretar občinske konference ZK Skofja Loka Lovro Gajgar. Na zasedanje zborov so vabljene tudi delegacije občinskih družbenopolitičnih organizacij. DOGOVORIMO SE V.se zasebne hiše in družbena stanovanja ter druge gradnje bodo n-imeti r svojih načrtih tudi izgradnjo zaklonišč. al GLAS 6. STRAN. TOREK, 12. FEBRUARJU DurJllN [26 nartJaljevanjel TONE POGAČNI Palača ima 332 soban in osemnajst salonov, pa še' enega od najdragocenejših lestencev na svetu, težkega celih pet ton. V DOLMABAŠKI palači je umrl »oče« Turkov -MUSTAFA KEMAL ATATURK 1938. leta. BOSPOR se sveti v soncu kot maziljenec z vtrtim dišečim oljem na hrbtu. Veter hladi in pomirja. Brskam po srbohrvaškem bedekerju in si vsaj v mi-ilih včrtujem prepluto vodno razsežnost. Na bregu — kostanji, platane, mandeljni, bori s kupolasto krošnjo ... istanbulsko zelenje, mesnato temnozeleno perje ... vegetacija, podobna neapeljski in navzdol, sicUjanski — vendar podnebje v ISTANBULU ni sredozemsko. ISTANBUL nima letnih časov. Vreme obračata samo dva vetrova: tropsko sušeči HAMSIN in leden omrzli SIBIRIK, ki oledeni včasih celo ustje BOSPORJA in ZLATEGA ROGA. In takrat padajo snežinke. Ce piha ta severovzhodnik — je poleti zima, če ju-gozahodnik — je pozimi poletje. Desno za nami se zgublja v mlečni preprogi stari, utrujeni ISTANBUL Plujemo mimo četrti z imeni: KADILI, oki a-KOY, YENIKOV, še prej USKUDAR na azijski strani. V Istanbulu nikdar ne vprašaj Turka ali je Azijec ali Evropejec! je pol v šali pol zares razlagal agronom Mustafa v BURSI (ko nas je povabil na večerjo in je tričetrt plačal on, pol pa mi). Ce je Evropejec (in to sploh hočejo biti vsi), ti bo že sam Turek povedal! Plujemo močno desno mimo okrancljanega FERRV-BOATA z ameriškimi turisti (oh, vvonderfull!, kričijo kar naprej njihove značilne šobaste ustnice.) Naš parnik bolestno zatrobi in v ostrem loku zavije v smer AZIJE, proti USKUDARJU, največji istanbulski mestni četrti na azijski strani. Rdeče strehe žarijo kot prstene grude v okopani kraški vrtači. Tok besno pljuska ob parnikov bok. Tu, V USKUDARJU, so Atenci pred 2500 leti ustanovili prvo carinsko postajo na svetu, da so lahko pobirali (in nadzorovali obenem) ne več kot desetod-stotni davek od sredozemske trgovine. Nekaj sto metrov pred razpotegnjeno obalo se obrnemo. Nismo pristali. Spet ne! Premalo za nikdar zadovoljne evropske oči. Plujemo pod orjaškim visečim mostom, podobnemu niujorškemu Verrazano-Narrows-Mostu. Veže dve celini. AZIJO in EVROPO. In šele nekaj zadnjih let razbremenjuje izrabljene in nikdar točne trajekte. Na pol poti po BOSPORJU proti Ornemu morju, kjer se bregova v loku stisneta, čepi trdnjava RUMENI HISSAR. Trije debeli okrogli stolpi držijo skupaj devetnadstropno neenakomerno zidano utrdbo, ki čepi kot kukavičje gnezdo nad BOSPORJEM. Postavil jo je sultan MEHMED II, v rekordnih štirih mesecih. Vnaprej neverjetno! Devet tisoč zidarjev in pomočnikov-sužnjev je delalo dvajset ur na dan, do trde teme od jutranjega svita, in potili krvavi pot na pekočem istanbulskem soncu. Vsa rjasta je trdnjava. Opekasta. Nekdaj so tu s topovi stražili in strašili nad Bosporjem. Danes je vse mirno, zvečer bo tu gledališka predstava, jutri turška folklora. Od tu je sultan MOHAMED II usmerjal obleganje CARIGRADA tistega nesrečnega devetindvajsetega maja 1453. leta. MOHAMEDU II je bilo treba dve leti, da je izuril janičarje in končal priprave. 23. marca 1453 je odrinil iz ODRI NA, 5. aprila je prišel pred carigrajsko obzidje, kjer je glavnina njegove vojske že zasedla položaje. Mestu BIZANCU je takrat vladal KONSTANTIN XI. PALEOLOG. Kronali so ga bili v Mistri na Pelopo-nezu, malo zatem pa se je za stalno nastanil v Carigradu. To oslabelo, obubožano, okrnjeno mesto je bilo vse, ka'r je dejansko ostalo od njegovega velikega cesarstva. Osemdeset tisoč Turkov je napadlo mesto BIZANC Konstantin je nabral za obrambo prestolnice vse za boj sposobne prebivalce. Vendar je bil med temi 5000 Bizantinci in 2000 tujci samo majhen del poklicnih vojakov. Tujci so bili v glavnem Benečani in Genovežani — pod poveljstvom sijajnega Giovannija Giustiniani-ja Longa. Branilci so bili dobro oboroženi — s kopji, puščicami, mušketami in stroji za metanje kamenja. Vendar — jih je bilo premalo. Šestega aprila je sultan začel streljati iz nekaj svojih topov. Pet dni za tem se je začela velika kanonada. Nadaljevala se je z redkimi premori naslednjih Sest tednov. Obramba je bila junaška. Branilci so bili po cele dneve na straži, ponoči pa so mašili nastale vrzeli v obzidju. Osemnajstega aprila so zavrnili prvi turški naskok. Dvaindvajsetega aprila pa je sultan s taktično močnim spletom tehnike in presenečenja zavzel ZLATI ROG. Turška mornarica je sicer že poprej poskušala prodreti skozi plavajočo oviro ob vhodu v ZLATI ROG, vendar jo je peščica krščanskih ladij, ki ga je stražila, odbila. Ta poraz se je zdel sultanu poniževalen. V njegovem vojaškem štabu je bil tudi neki Italijan (zgodovina imena ne omenja), ki je sultanu predlagal, da bi ladje potegnili po suhem z BOSPORJA in jih pritihotapili v ZLATI ROG za bizantinsko obrambno črto. V Italiji da so menda nedavno zvlekli celo brodovje čez planjavo, ki loči reko Pad od Gardskega jezera. Vendar se kaj takega še ni primerilo na terenu, kjer so bili vsi gorski grebeni najmanj 610 metrov nad morjem. Kljub temu se je Mohamed odločil za prevoz ladij po suhem — ker je imel dovolj mož ih materiala. Trajalo je več tednov, da so privlekli dvesto ladij čez kilometer in pol široki pas med BOSPORJEM in ZLATIM ROGOM. Vleka je napredovala z besno ihto, nekaj tisoč delavcev je spet potilo krvavi pot... Da kristjani za okopi BIZANCA ne bi opazili te turške prevare, je sultanov top izstrelil na ustje v ZLATI ROG točo granat in nad Bosporjem se je valila zavesa gostega črnega dima, ki je popolnoma prikrilo operacijo. 22. aprila se je ob svitu začel fantastičen sprevod. Več kot 200 turških ladij so v BOSPORJU privezali na grede na kolesih in jih začeli vleči k bregu. Volovske vprege so zapregli na premce ladij in vodi mož so jih pomagali riniti in potiskati ob straneh. Ladje so se zlagoma, škripaje, ob grozljivi spremljavi piščali in bobnov, pomikale čez grebene. Slednja galeja je imela do kraja razvita jadra, nared za morje, veslači so sedeli na svojih mestih in veslali po zraku v taktu, ki so jim ga dajali poleg stopajoči častniki. Pogled na brodovje, ki se je opotekalo po re-brih navzdol in drselo v ZLATI ROG, v ustje reke pred jedrom BIZANCA, je bilo grozljivo. CARIGRAD (Bizanc) je bil obkoljen tako s kopne kot z morske strani. Pripravil: Janez Govekar Zimske olimpijske igre moderne dobe Od Chamonixa do Lake Placida CORTINA D'AMPEZZO 1956 Znano italijansko zimsko športno in turistično sr edj »č« C^na d"Aas»Bj> iUlijanskih Dolomitih je bilo določeno za organizacijo zimskih olimpijski* Isti leta 1644. Žal pa je vse načrte preprečila vojna. Olimpijska zastava je m Bm> sklh tleh lahko zaplapolala sele dvanajst let kasneje. VII. olimpijskih iger od 26. januarja do 5. februarja leta 1*56 sej« ■Msftl držav s 71» tekmovalci, med njimi prvič tudi Sovjetska zveza. Športniki m mm seboj pomerili v 24 panogah smučanja, drsanja, boba in hokeja. _____ Osrednja osebnost iger v Cortini d' Ampezzo je bil seveda neprenuudji*iiM ni Avstrijec Toni Saile? iz Kitabahla. Kot *a salo je »sssgal v vaehtreka*! disciplinah - slalomu, veleslalomu in smuku. Da ie to res, pričajo zaosUakl*» uvrščenih za »zlatim Tonijem«. Srebrno medaljo, svojega rojaka MoHsmJM pustil za seboj za 6,2 sekunde. Japonca Igayo v slalomu za natanko 4 tekaški Švicarja Fellava v smuku za 3,5 sekunde. Eno največjih presenečenj tistikrat je bila tudi zmaga Sovjetske zvesevk* ju. ZDA so bile druge in Kanada sele tretja. _ Brenden, ki je z zmago na 18 kilometrov v Oslu »ele začel dokasrrenn, vrednost, ie tokrat osvojil spet »zlato« na 15 kilometrov, v skokih pa je drmana ga pripadla Fincem: zlato Hyvarinenu in srebro Kallakorpt, kar je soaauk* končno uveljavitev finskega sloga v skakanju. Zanimivo je tudi, da so norveški hitrostni drsalci prvič po lete 1632ostal«* zlate medalje. Kot za stavo pa so sovjetski reprezentantje, predvsem Grilia,m)» ru Misurina osvajali zlate medalje in tolkli svetovne rekorde. Čeprav so na zimakih olimpijskih igrah sodelovali prvič, pa so biti rean* tantje Sovjetske zveze na tekmovanjih v italijanskem smučarskem sredit* sk najbolj uspešni. Osvojili so 17 medalj, Avstrijci 11 in Švedi 16. Čeprav smo imeli Jugoslovani v Cortini d' Ampezzo 16 smučark in taman, dotlej za St. Moritzom drugo po številu najmočnejše zastopstvo, pa so biletm*> razmeroma skromne. Z 22. mestom sta bila se najboljša Zidar v skokih is O**, v smuku. Pravzaprav je Robač v teku na 50 kilometrov zasedel 1». mesto, bom* sta bili boljši tudi moška in ženska štafeta v tekih, vendar so te uvrstit v* res* slabe, saj pomenijo eno od zadnjih mest. SQUAW VALLEY VIII nih Zimske olimpijske igre v Squaw Valleyu, kraju ob vzhodnih obronku 9b Nevade, oddaljenem kakih 320 kilometrov od San Francisca, so potekale«!m 28. februarja 1960. Torej so bile ZDA že drugič gostitelj tega največjega ataka športnega tekmovanja. Koje mednarodni olimpijski komite pet let poprej odločal o prinft* [. olimpijskih iger Squaw Valleva pravzaprav še sploh ni bilo. Ni bilo Mk* naprav in skorajda nobenega objekta. Lastnik edinega hotela v kraj« An» der Cushing pa je s svojo veliko spretnostjo in darom govora uspel, dakftaj Valley na glasovanju v Parizu dobil dva glasova več od drugega kandidati 1» brucka. Organizatorjem pa je kljub temu v pol desetletja v »dolini Indijanke« «*> pripraviti, in to dokaj uapešno, prizorišče iger. Sprva so se pritoževali lete9k*i navci, saj so bile tekaške proge kar na višini okrog 2060 metrov, ter teka**) boba, ker ni bilo proge za bob in je tako to tekmovanje odpadlo. Tokrat tudi velike razdalje niso več motile tekmovalcev kot leta lltt,keu» igre v Lake Placidu. V Squaw Valley je namreč prišlo 665 športnic ia športa**, 30 držav. Le-ti so tekmovali v 25 tekmovalnih panogah v alpskem in kusa« smučanju, hitrostnem in umetnostnem drsanju, hokeju in biatlonu. Vsa tekanja so se odvijala na stezah in objektih, ki so bili drug drugemu selo blizu. Tako kot je štiri leta poprej v Cortini d' Ampezzo poskrbel za največjo avstrijski smučar Toni Sailer, tako ie bil tu v središču pozornosti tekaovaktnl sični kombinaciji iz ZR Nemčije 22-letni GeorgThoma, ki je prvič v sgudovuiZ oljskih iger Skandinavcem vzel iz rok zlato medaljo v najbolj »njihovi dhaW Thoma je sicer zmagal v skokih, vendar nihče ni pričakoval, da bo SkaadheZ in Sovjetom kos tudi v tekih. Toda četrto mesto mu je zadostovalo za čisto zans7 Tudi tu sta se v tekih najbolje odrezala severnjaka Šved Siaten Jerabertjl na 30 kilometrov, srebro na 15, četrti je bil v štafeti Švedske ter 5. na 56 kiloanZ ter Finec Veikko Hakulinen. v alpskih disciplinah pa so se generacije nračaojT njale in ni imel v tem času nihče prave premoči. Tudi na teh igrah je treba govoriti o velikem uspehu športnikov it Sovw zveze. Osvojili so namreč kar 21 medalj, ZDA 10, ZR Nemčija in Finska pol.. Naši smučarji se teh iger niso udeležili, kar je sprožilo precej polemik k vsem smučarji skakalci bi se namreč po rezultatih iz te sezone najbrž lahkot uvrstili. . SULTAN AHMETOVA MOŠEJA, imenovana tudi kot SINJA MOSEJA, s Šestimi minareti, za kar se nekateri goreči muslimani še danes razburjajo. Sest minareta v sme imeti samo mošeja v MEKI. Jubilej kulturno umetniškega društva Sava Kulturno umetniško društvo Sava Kranj Draznuje v mesecu februarju 15. letnico us. ga delovanja. Ob svojem jubileju pripravlja f klorna skupina KUD Sava nastop, ki bo v p^ 15. februarja ob 20. uri v dvorani kina Centej, Kranju. Nanj vabimo predvsem vse bivSe" pk% ke in plesalce. Prosimo, da si vstopnice pravočasno pria^ bite pri sedanjih članih folklorne skupi^ Jože Vidic: 'nadalj. iz prejšnje številke) 5. januarja 1944. leta sem bil na . elezniški postaji na Jesenicah, kjer em videl tri moške. Ko so me opa-'ili, je eden izmed njih dejal: To je 1 isti. To mi je po osvoboditvi po-'edal Franc Vrevc iz Radovljice. Z vlakom sem se odpeljal v Radovljico in odšel domov. Trojica moških, ki sem jih videl na železniški j>ostaji, me je že čakala pred stanovanjem. Kako so prišli tja. z vlakom ali avtomobilom, ne vem. Ver-i jetno z avtomobilom, ker so prišli -' xot sem kasneje zvedel - precej >red mojim prihodom. Anton Orel ni je povedal (Orel je padel v parti-anih), da je omenjeno trojico vodil ia moj dom Franc Potočnik z Bleda . i živi v Spitalu na Koroškem. Pred mojim stanovanjem so bili t tirje. Dva sta stala ob vznožju stopnic, ki vodijo v moje stanovanje, dva >a na vrhu stopnišča na verandi, ^den od teh ne verandi me je vpra- al, odkod sem prišel. To je moja [ tvar, sem odvrnil. Pokažite osebno ,/.kaznico, je nadaljeval neznanec v i ivilni obleki. Ko mi je vrnil osebno <«kaznico, sem pri njem opazil težko • mavser« pištolo, ki mu je gledalal iz epa suknjiča. V hipu sem spoznal, \M so me prišli likvidirati kot akti-sta OF. Iznenada in silovito sem •■"irinil oba neznanca vstran in plati! po stopnicah. Tista dva, ki sta v ala ob vznožju stopnic, tega nista Kranjski plavogardisti in črnorokci pričakovala, zato sem ju v silovitem naletu podrl. Bežal sern^ kolikor sem mogel. K sreči sem bil hitrejši kot zasledovalci. Za menoj so streljali, strel me je oplazil čez desni bok, dve svinčenki pa sta prebili klobuk. Takrat sem odšel v partizane. Se pred mojim prihodom domov so ti črnorokci preiskali moje stanovanje in primerjali mojo fotografijo, ki so jo prinesli s seboj, z mojo sliko v albumu. Ugotovili so, da sem jaz tisti, katerega iščejo. Med njimi je bil tudi Janko Soklič. Čez nekaj dni, ko sem bil že partizan, je prišla na zvezo moja žena. Imel si srečo, je dejala, res so te hoteli ubiti. Poglej, kakšno pismo je prišlo na tvoj naslov. Pismo je bilo oddano na pošti v Šentvidu pri Ljubljani 6. januarja 1944. leta, kar ie bilo razvidno iz poštnega žiga. 'omeni, da so ga Črnorokci vrgli v poštni nabiralnik še istega dne, ko sem jim ušel. V pismu je bil letak z narisano črno roko, pod katero je gisalo: Enkrat si ušel, drugič ne boš. mrt komunizmu. Prilagam sodišču to pisemsko ovojnico z letakom.« Na vprašanje sodnika, če se spominja tega dogodka, je Soklič razburjen vzkliknil: »Ni res. jaz pri tem sploh nisem bil.« »Po vašem si ie priča vse to izmislila. Ampak Prešeren vas je poznal,« mu je odvrnil pomočnik tožilca. Predsednik sodnega senata je vzel v roke tisto ovojnico in jo pokazal Sokliču: »Ste vi pošali to kuverto?« »Ne, to je Ludvigerjeva pisava,« je hitro odgovoril Soklič. »Po čem pa sklepate, da je to Ludvigerjeva pisava?« »Vem, da je Ludviger pisal pokonci.« »Saj tudi vi pišete pokonci.« »Že, že, toda ne tako.« Tožilec ,se je razburil: »Predlagam, da tega črnorokca, ki ga imamo pred seboj, morilca slovenskih žena in slovenskih fantov, sploh ne sprašujemo več, ali prizna krivdo ali ne.« Obtoženec je povesil glavo. Soklič je na tem sojenju nadaljeval: »Ko sem bil dva dni v partizanih, sem zvedel od nekega partizana z ilegalnim imenom Sonce, da mu je prav ta skupina črnorokcev, ki {e nameravalal ubiti mene, ubila »rata. Slednjega so zvabili v avto in pri Podbrezjah ubili.« Naj ponovim: Martina Prešerna so poskušali umoriti 5. januarja 1944. leta popoldne. Tja so se z Jese- nic pripeljali z avtom. Iz Radovljice so se črnorokci odpeljali v Kranj in s prevaro zvabili Valenčiča v avto (verjetno so se predstavili kot ilegalci OF in mu rekli, da ga pri Podbrezjah čaka brat, partizan). Sorodniki in prijatelji menijo, da je verjetno med vožnjo po klancu Gobovci skušal odpreti vrata avtomobila in pobegniti. To sklepajo po tem, ker je imel poleg strela v tilnik tudi zlomljeno nogo. Mogoče so ga nameravali odpeljati na Javornik in tam zapreti v klet hiše trgovca Planinska, Sokličevega strica. V tej kleti je bila zaprta in mučena tudi Jožica Kunstelj. Šele po vojni so v tisti kleti odkrili mučilne naprave, ki so jih uporabljali črnorokci. V drugi rianinškovi hiši na vrtu je stanoval tudi Soklič. Pri umoru Iva Valenčiča sta zanesljivo sodelovala Janko Soklič in Milutin Ludviger, medtem ko za druga dva lahko samo domnevamo. Eden izmed teh je bil verjetno Franc Slapar, drugi pa partizanski dezerter Slavko. Soklič je v preiskavi izjavil, da ga Ludviger nikoli ni klical po imenu, ampak mu je pravil komisar, ker je bil menda nekoč partizanski komisar. Ivo Valenčič je bil rojen 1912. leta v Kranju. Bil je navdušen športnik in telovadec. 2e od prvih je sodeloval z Bogomiro« * čičem, delavcem Tekstilindn-bil član KPS. Aljančiča 1942. leta ustrelili v Dragi. N«£ sodeloval z odvetnikom dr.^ v Sajovicem (umrl po vojni), $\ čeva hčerka Tatjana je Studi?*, medicinski fakulteti v Lj#" Hotela je postati zdravnic sodelavka OF je bila vettt* ganjana in zaprta. Padla** 1945. leta nad Javorji v kv dolini kot partizanska bol^ Njen brat Jan je bil sekrmtj v Rožni dolini v Ljubljani. % bra 1943. leta ie šel v par% jurišu na nemške položaje my 1943. leta je bil trikrat ranju* umrl za posledicami ia% rane. Ivo Valenčič je zapusti Ančko in šestmesečno hčenVv Se tole je treba pojasni Valenčič je bil ubit na podL datkov, ki sta jih proti njem) »prijatelja« Drago Srakaru Slapar. Valenčič, Srakarin% se dobro poznali kot športot mačini pravijo, da je bil m«|? tremi, ki so prišli po VikaV dom in ga zvabili v avto, aw Slapar ali Srakar (ali obtUv bi tako hitro in tako bnt izpustil hišo. Valenčič je »* slednja delata kot aktivista Of Črtomir Zoreč NEKAJ BESED O KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI Jutri koncert Jenny Beeching KRANJ - V sredo, 13. fe bruarja, bo zopet zanimiv koncert. Klub ljubiteljev glasbe je tokrat v Kranj povabil angleško folk glasbenico JENNY BEECHING, ki je trenutno na krajši jugoslovanski turneji. Koncert bo v BARU HOTELA CREINA in se bo začel ob 19. URI. Jennv Beescing prihaja k nam po nemški turneji. Doma, v Angliji, je posnela veliko ploščo z naslovom »A Right Song And Dance«, ki je bda zelo dobro sprejeta pri Kritikih in poslušalcih. Na plošči jo spremljajo še trije glasbeniki, pri nas pa se bo predstavila sama. Zelo dobro namreč igra kitaro, banjo in klavir, odlikuje pa jo tudi dober glas. Poleg tega je Jennv znana po tem, da skuša s poslušalci navezati čim boljši stik, zato so njeni najboljši nastopi prav v klubih, kjer ni neke pregrade med poslušalci in izvajalcem. Njeni koncerti niso samo igranje in petje, temveč ob živahnejših skladbah večkrat zapleše ples, ki ga Angleži imenujejo »tap dancing«. Njeni koncerti so zelo raznoliki, saj repertoar sestavljajo tako jazz, blues kot folk skladbe. Jennv namreč izhaja iz družine, ki je bila Že od nekdaj povezana z glasbo. Njena stara mati je celo nastopala s skupino, v kateri je bil tudi Charlie Chaplin. Jutrišnji koncert je tako nova priložnost za vse ljubitelje dobre glasbe. To, če bo koncert uspel je namreč v veliki meri odvisno tudi od poslušalcev. Marko Jenšterle L__-J Pustno veselje najmlajših Kranj - Turistično društvo Kranj bo tudi le^os priredilo tradicionalno pustno povorko po Kranju. Letošnja privlačna prireditev bo v soboto, 16. februarja, ob desetih dopoldne. V pustni povorki bo razen učencev kranjskih osnovnih šol m malčkov iz vrtcev sodelovala tudi pihalna godba. Zbirališče sodelujočih v povorki je ob pol desetih pred staro osnovno šolo Simona Jenka. -jk Hiša mora imeti ime Lepe nove hiše so zrasle v zadnjih desetih letih na robu brniških polj, ob cesti od Brnikov proti Lahovčam. To je še Spodnji Brnik. Vsak gospodar se po svoje trudi, da bi hišica, zgrajena s trudom in znojem, izgledala kar najlepše, da bi bil vrt pred njo urejen ... In kdor se pelje tod mimo, mu pogled nehote uide čez te vrtove do belih fasad hiš v zelenju in soncu. In utrne se ti misel, da morajo biti tu doma srečni ljudje ... Večina so domačini s starih brniških kmetij. Doma so dobili ali kupili zemljo tu doli »na vrtovih«, kot pravijo temu delu vasi. Kmetje z Brmkov so svoje čase tu imeli vrtove. Postavili so si hišice. Veseli so jih in ponosni so nanje, kajti to je njihovo delo. Toda nekaj ie pri tej moderni gradnji le manjkalo. Manjkalo je tiste stare domačnosti, ki jo imajo kmečke hiše, iz katerih so izhajali. Ni bilo domačih hišnih imen. Prav nerodno je bilo včasih, preden si lahko povedal, katerega novega gospodarja misliš. V vsaki hiši lih je več in vsi so Kimovčevi, pa Kova rje vi in tako naprej. Opisoval in opisoval si, koga misliš in precej časa si porabil, da je sogovornik ujel, koga imaš v mislih, pripovedujejo. Potem je bilo mladim gospodarjem dovolj. Zakaj ne bi tudi njihove hiše imele domačih imen? Včasih so jih ljudje pridajali kar tako. Včasih po imenih, včasih tudi iz zlobe. Danes se pa vendarle lahko domenimo zanje. Ce se za vse, zakaj ne tudi za hišna imena? Pred d verni leti, 10. februarja 1978, so imeli ustanovni občni zbor, kjer so imenovali pripravljalni odbor v ta namen. Dogovorili so se, da se bo reklo pri »Spodnjem Matjčku«, ker je gospodar doma pri Matičku, zgoraj v vasi, pri »Pevcu«, ker gospodar dobro poje, pri »Golobu«, ker imajo golobnjak in golobe doma, pri »Jelenu«, ker je že nekaj let pravi rogati jelen pri hiši, pri »Ferjanu«, ker se je stari bajti, na kateri stoji nova hiša, tako reklo, pri »Tesarju«, ker je gospodar tesar in tako naprej. Dve leti so imeli poskusno dobo za uveljavljanje domačih imen. V posebnem pravilniku so se tudi domenili, da bo vsak, ki bo soseda poklical drugače kot po hišnem imenu, moral v skupno blagajno odšteti denar za pet litrov mleka. V teh dveh letih se ga je kar nabralo: čez 6.000 dinarjev. Vse to je vodil pripravljalni odbor, ki je imel predsednika, tajnika in blagajnika. V soboto, 9. januarja zvečer, po dveh letih navajanja na nova imena, so se pri Kimovčevih na Spodnjem Brniku zbrali vsi gospodarji, žene in otroci, da dokončno uradno sprejmejo nova hišna imena in pravilnik ter prirede pravi prijateljski sosedski večer. Najbolj pripravno je prav pri Kimovčevih, kjer so že od nekdaj doma gostoljubni, veseli gospodarji. k' "Z ""7 ** domalih imeni Mladi gospodarji na VAŠA PISMA DARILO OB NOVEM LETU Bil sem povabljen na novoletno srečanje upokojencev delovne organizacije Kmetijska zadruga Sora Žiri, vendar pa se zaradi bolezni tega srečanja nisem mogel udeležiti. Zelo pa sem bil vesel, ko so mi po pošti poslali darilo in s tem pokazali, da tudi upokojencev iz oddaljenejših krajev niso pozabili. Zato gre Kmetijski zadrugi Sora vsa zahvala, saj nekdanjih delavcev, ki so prav tako doprinesli svoj delež k razvoju delovne organizacije, niso pozabili. Sedanjim delavcem želim veliko delovnih uspehov. Franc Košir Retnje pri Tržiču KDO JE SPLOH DOBIL ANKETO? V petkovem GLASU, l.febru arja 1960, je bilo na zadnji strani objavljeno, da je GLAS poslal svojim bralcem po pismonošah anketo, katero bi morali izpolnjeno vrniti GLASU. Sprašujem se, kdo je sploh dobil anketo. Jaz sem narrta razstava Nacionalni ki 13- 1945, ki sta jo ob Pr«jJ} eniie in Gorenjski muzei vi muzej. V« kča v K(JJ ki sta jo pripravila Gorenjski muzej in Prešernovo gledališče. V pO Mostno Ki2*> ll S KOMPASOM IN GLASOM NA IZLET KDAJ? 16. in 17. FEBRUARJA — NA PUSTNO SOBOTO IN NEDELJO KAM? V PREKMURJE Prijave za izlet sprejemamo do petka 15 2 do 1 2 00 ure Ne zamudite enkratnega doživetja! Raziskovalna skupnost občine Kranj v soglasju z Raziskovalno skupnostjo občine Skofja Loka, Jesenice, Radovljica in Tržič razpisuje prosta dela in naloge: sekretarja raziskovalne skupnosti (regijski) za dobo 4 leta Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: visoka strokovna izobrazba, organizacijske in vodstvene sposobnosti, družbenopolitične in moralne vrline ter ustrezen odnos do samoupravljanja. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov: Raziskovalna skupnost Kranj, Trg revolucije l/I. IMOS - Splošno gradbeno podjetje Tržič Razpisna komisija delavskega sveta razpisuje dela in naloge združene s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4 let vodje finančnega sektorja Kandidati za opravljanje navedenih del in nalog morajo poleg splošnih z zakonom in družbenim dogovorom o načelih za izvajanje kadrovske politike občine Tržič izpolnjevati še naslednje pogoje: viSja ali srednja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri; pet oziroma osem let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah; organizacijske sposobnosti, ki omogočajo opravljanje razpisanih del in nalog; moralno-politično neoporečnost. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi javnega razpisa v zaprti ovojnici na naslov: IMOS Splošno gradbeno podjetje Trtic, Blejska cesta 8, s pripisom »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izidu obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. I —I— |"l Loške tovarne hladilnikov n. sol. o. ■ ■ Skofja Loka Kidričeva 66 objavljajo čas) prosta dela in naloge (za nedoločen 2. 3. vodje službe za organizacijo in informacijski sistem diplomiranega strojnega inženirja (več delavcev) strugarjev (več delavcev) Kandidati za zasedbo teh del naslednje pogoje: pod 1.: da imajo visoko Solo ekonomske .smeri in 4 leta delovnih izkušenj, poznavanje sistemov in metod AOP, znanje angleškega ali nemškega jezika, znanje vsaj enega programskega jezika, poznavanje modernih metod organizacije dela in poslovanja; pod 2.: da imajo končano strojno fakulteto; pod 3.: da imajo končano poklicno Solo. Prijave z ustreznimi dokazili sprejema KSS DO 15 dni po objavi. nalog morajo izpolnjevati organizacijske ali tehnične Obrtno podjetje Cerklje objavlja prosta dela in naloge za: mizarje (3) zidarje (5) tesarje (2) ključavničarje (1) Pogoj: KV delavci Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite na naS naslov, v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po zaključku prijav. ŽITO Ljubljana n. sol. o. TOZD GORENJKA n. sub. o. tovarna čokolade Lesce Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge kemijskega laboranta Delo se združuje za določen čas — nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta. Pogoj: srednja strokovna izobrazba, 1 leto delovnih izkuSenj. Prijave s potrebnimi dokazili naslovite na Komisijo za delovna razmerja TOZD Gorenjka Lesce, Alpska 45. Možnost nastopa dela 1. marca 1980. ČGP DELO TOZD Prodaja Podružnica Kranj Koroška 16 Sprejme prodajalca-ko v pogodbeno delovno razmerje za prodajno mesto v Kranjski gori. Zaželjena je Šola za prodajalce, oziroma praksa pri prodaji časopisov, cigaret, in drugega trgovskega blaga. Ponudbe sprejema ČGP Delo Podružnica Kranj, Koroška 16, osem dni po zadnji objavi. Informacije dobite na telefon 21-280. TRADICIONALNA UGODNOST, ZA KATERO VEDO GOSPODINJE1 ŽE VRSTO LET od 11. 2. 1980 do 16. 2. 1980 OB SODELOVANJU PROIZVAJALCEV tudi letos GOSPODINJSKI 1EDEN V VELEBLAGOVNICI nama SKOFJA LOKA za nakup • POSTELJNE KONFEKCIJ* • NAMIZNEGA PERILA • ODEJ IN PREGRINJAL • JOGI BLAZIN • ZAVES • PREPROG in TALNIG OBLOG BRISAČ Elektro Gorenjska Kranj, c. JLA 6 Delavski svet delovne skupnosti delovne orga* zacije za distribucijo in proizvodnjo elektnt* energije razpisuje dela in naloge: 1. vodje konzumne službe 2. vodje finančne službe 3. vodje službe obratovanja in energetike 4. vodje splošne službe Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naakj nje: pod 1.: vodja finančne službe, dipl. ekonomist, 5 let prakse v gospodarstvu, ekonomist ali organizator dela, 5 let prakse v gospodarstvu; pod 2.: vodja službe obratovanja in energetike dipl. el. ing., 5 let prakse v elektrogospodarstvu, el. eng., 5 let prakse v gospodarstvu, od tega 3 leta v ebku gospodarstvu; pod 3.: vodja sploSne službe, dipl. pravnik, 5 let prakse v gospodarstvu, pravnik ali organizator dela, 5 let prakse v gospodarstvu: pod 4.: vodja konzumne službe, dipl. el. ing. ali dipl. ekonomist, 5 let prakse v gospodarstvu, el. ing. ali ekonomist, 5 let prakse v gospodarstvu. Za vodenje del in nalog navedenih služb se od kandidatov zahtev tudi moralno politične kvalitete in SirSa družbenopolitična aktivi ter, da se da iz kandidatovega dosedanjega dela utemeljeno sklepaj bo pri svojem delu uspešen. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o izpolni^ nju razpisnih pogojev v' 15 dneh po objavi razpisa v tat, ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov de|Z organizacije. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi. Do 29. februarja KRANJ, salon pohištva na P rimsko ve m razprodaja masivno pohištvo ceneje za 40 % Pohištvo ima manjše transportne ali tehnološke napake, a je kljub temu še vedno dobro in uporab Poleg znižanega so na voljo tudi najnovejši programi skoraj vseh priznanih proizvajalcev pohU Dostava pohištva iz Lesnine Kranj je do 30 km TOMK. 12. FEBRUARJA 1980 11. STRAN O MALI telefon OGLASI 23-341 VOZILA PRODAM Prodam HREN. Dobi se v sobotah in nedeljah. Olševek 11, Preddvor 704 Prodam KONJA, vajenega kmečkega dela. Mavčiče 4, Kranj 713 Prodam malo rabljeno ROČNO KOSILNICO za travo husqarna, 48 cm. Naslov v oglasnem oddelku. 843 Prodam dva meseca brejo KRAVO, ki bo petič teletila. Prešernova 56, Bled 844 Prodam LES za drvarnico, 450 x 550. Telefon 62-921 - popoldan 845 Prodam 5 mesecev brejo KRAVO s petim teletom. Pfajfar Franc, Selca 27 nad Skofjo Loko 846 Prodam 6 tednov stare čistokrvne MLADICE - NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom. Reteče 20, Skofja Loka 847 Prodam dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK. C. na Rupo 7 -* Jauh, Kokrica 848 Prodam PRAŠIČA. Luže 38 pri Šenčurju 849 Prodam električni ŠIVALNI STROJ Singer 416 K-3, v kovčku. Informacije popoldan po tel.: 27-330 850 Prodam malo rabljeno 380-litrsko HLADILNO SKRINJO, cena 4.500 dinarjev. Tepina, Golniška 89/a, Kokrica - Kranj 851 Prodam BETONSKO ŽELEZO, 10 in 12 mm. Lahovče 21, Cerklje 852 Prodam OPREMO za v dnevno sobo. Sorlijeva 23, Kranj, stanovanje 11 853 Prodam semenski KROMPIR ma-zistik in igor. Qlševek 22, Preddvor 854 Prodam dvižna GARAŽNA VRATA Lip-Bled. Stiglic, St. Rozmana 7, Kranj 855 Prodam MOPED TOMOS avto-matic, PRALNI STROJ, ročno GRADBENO DVIGALO, enofazni ŠTEVEC, SADIKE liguster. Šuceva 9, Kranj 856 Prodam jedilni in semenski KROMPIR igor. Stegnar, Sebenje 35, Tržič - . 857 Poceni prodam 2 KAVČA in tro-delno OMARO. Rekar, Hrastje 10, Kranj , . 869 Prodam ŠTEDILNIK (4 elektrika, 2 plin) ter kuhinjsko MIZO in štiri STOLE. Moša Pijade 48, Kranj, tel.: 28-606 870 Prodam AUDI 80, letnik 1978. Informacije po tel.: 76-217 737 Prodam VVV 1200, letnik 1963. lahko tudi na kredit. Noč Mojca, Javorniški Rovt 26, Jesenice 738 Prodam AMI 8, prevoženih 65.000 km. Debeljak Slavko, Hotavlje 25, Poljane nad Skofjo Loko 797 Ugodno prodam dobro ohranjen AUSTIN 1300, letnik 1971. Kosir Janez, Virmaše 52, Skofja Loka tel.: 60-535 841 Ugodno prodam dobro ohranjen AUDI 100 LS, letnik 1970, registriran do avgusta 1980. Porenta Srečko, Virmane 51, tel.: 61-915 842 Prodam dobro ohranjen FIAl* 125-PZ, letnik 1972. Lahko tudi na posojilo. Markič, Strahinj 61, Naklo 858 Prodam dobro ohranjen VVV 1300, registriran do konca leta, s parno številko. Podlubnik 298, Skofja Loka 859 Prodam generalno obnovljen MOTOR za FIAT 850 ter ostale rezervne dele. Štibelj Srečo, Zg. Dobrava 25 pri Kropi g60 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975 in RADIO planica. Informacije po tel.: 26-992 861 Prodam SPAČKA, letnik 1974. Telefon 064-60-994 862 Prodam NSU 1200, letnik 1970, registriran do novembra. Virtnik Lado, Sorlijeva 39, Kranj 863 Prodam NSU 1200 C v nevoznem stanju, letnik 1972. Šenčur, Svete-ljeva 20 864 Prodam, ALFO 2000, letnik 1974, dobro ohranjeno. Telefon: 064 21-310 - od 15. do 17. ure 865 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973 — december, s parno številko. Berčič Franc, Zg. Bitnje 143 866 Kupim TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Informacije po tel.: 25-561 - int. 34 v četrtek od 12. do 14. ure 867 Prodam obnovljen MOTOR za Z-750 ter R-6 po delih. Kurirska 7, Kranj 868 Kupim dvo ali trosobno STANOVANJE. Telefon 28-179 815 Mladoporočenca brez otrok iščeta enosobno ali dvosobno STANOVANJE v Kranju. Šifra: Nudimo predplačilo 871 Aktiven podoficir, nekadilec in ne-alkoholik. išče SOBO v Kranju. Plačam vnaprej. Šifra: Kobra 872 POSESTI Najboljšemu ponudniku prodam GARAŽO v Vrečkovi ulici na Planini. Informacije po tel.: 26-239 881 ZAPOSLITVE NATAKARICA in KUHARICA dobita delo v gostilni. Urejen delovni čas, OD po dogovoru. Stanovanje in hrana v hiši (ni pa nujno). A. Blazina. Tupaliče 32. Preddvor a33 IZGUBLJENO 7. februarja sem izgubila žensko zapestno URO od Kebetove ul. št. 20 do Globusa. Najditelja prosim, naj proti nagradi javi po telefonu 23-376 878 PRIREDITVE 16. februarja 1980 ob 20. uri priredi NK - Šenčur v Domu Kokrške čete Šenčur VSAKOLETNO MA-ŠKARADO. Za ples bo igral ansambel KORALI. Rezervacije se dobijo v samopostrežni trgovini MURKA v Šenčurju. Vabi NK - Šenčur! 879 TD in OO ZSMS - HOTAVLJE prireja v nedeljo, 17.2.1980, VELIKO PUSTNO PARADO od Zadružnega doma do Lipana in nazaj, s prlcetkom ob 13. uri. Po paradi bo VELIKA PUSTNA VESELICA. Najboljše maske nagrajene! 880 OBVESTILA: STANOVANJA Uslužbenka, ki gradi hišo, išče GARSONJERO ali SOBO s posebnim vhodom. Telefon 25-954 — dopoldan, razen v soboto in nedeljo 873 Pošteno dekle išče SOBO ali GARSONJERO v Kranju ali okolici. Šifra: Sava-Kranj 874 Fant, zaposlen na letališču, nujno išče SOBO s souporabo sanitarij in kopalnice v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 875 SERVIS! Za čiščenje »tepihov«, tapisoma in itisona za privat stranke in družbeni sektor. Telefon 22-043 -od 14. do 20. ure 877 OSTALO Nujno iščem spretno žensko za pomoč v GOSPODINJSTVU in STREŽBI v Zagrebu. H rana in stanovanje zagotovljeno. Plačilo po dogovoru. Informacije po tel.: 26-344 827 INSTRUIRAM matematiko v Kranju. Telefon 27-329 - popoldan 876 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža. očeta, starega očeta, brata, strica VIKTORJA ZAPLOTNIKA iz Naklega 21 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za vsestransko pomoč. izraze sožalja. podarjeno cvetje in vence. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Bavdku. vsem družbenopolitičnim organizacijam krajevne skupnosti Naklo. Zeleni bratovščini za prelep obred, pevcem, godbi na pihala iz Tržiča in govornikom za poslednje ganljive besede. Se enkrat se zahvaljujemo vsem. ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti v tako velikem številu. Žalujoči vsi njegovi OBLETNICA V neminljivem spominu živita z nami pokojna hči in sestra LUCIJA VALANClC umrla 10. februarja 1979, v 19. letu starosti ter sin in brat JOŽE VALANClC umrl 5. januarja 1977, v 20. letu starosti Krutost narave, ki vaju je iztrgala iz naše srede, ne more preprečiti, da ne bi bila večno naša in z nami. Vsem, ki se ju spominjate in obiskujete njun grob, najlepša hvala. Žalujoči: ata, mama, sestre in drugo sorodstvo Planica, Prebačevo, 7. februarja 1980 Kovinoservis Prešernova 16 Jesenice objavlja prosta dela in naloge elektrovzdrževalca Pogoji: poklicna šola ustrezne smeri, 12 mesecev delovnih izkušenj na samostojnem vzdrževanju električnih strojev in naprav ter inštalacij. Na objavljene delovne naloge se delo združuje za nedoločen čas. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Razpis velja 15 dni po objavi. Prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo na naslov: Kovinoservis Jesenice, Prešernova 15. Termopol Sovodenj 64225 Sovodenj Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju ve* delavcev za opravljanje naslednjih del in nalog: tehnologa delavec pri opravljanju te delovne naloge obdeluje naročila in predpisuje tehnologijo za proizvodnjo, ter izdaja delovne naloge Pogoj: za opravljanje te delovne naloge se zahteva srednja izobrazba tehniške smeri - strojna ali elektro smer, 3 leta delovnih izkušenj; nočnega čuvaja Pogoj: končana osnovna šola, 1 leto delovnih izkušenj, izpolnjevanje pogojev, ki jih predpisuje zakon. Vloge z dokazili naslovite na komisijo za delovna razmerja. Informacije v zvezi z objavo lahko interesenti dobijo osebno v splošni službi delovne organizacije ali na telefon 69-001. m\ alples Industrija pohištva Železniki objavlja na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa odbora za kadre TOZD Promet blaga naslednja dela in naloge TOZD PROMET BLAGA avtoelektrikarska opravila Pogoji za zasedbo: KV avtomehanik, 1 leto delovnih izkušenj na opravilih avtoelektrikarske stroke; montažna opravila (2 delovni mesti) Pogoj za zasedbo: KV pohištveni mizar, 1 leto delovnih izkušenj na opravilih širokega profila v lesni stroki, izpit za voznike motornega vozila B kategorije; Delovno področje: samostojno opravljanje montažnih del serijske proizvodnje. Za navedena dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave s potrebnimi dokazili sprejema kadrovsko socialni oddelek DO Alples Železniki, v 15 dneh po objavi. Cestno podjetje Kranj Jezerska 20 Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. 2 avtomehanikov 2. avtoličarja 3. 3 voznikov motornih vozil Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati ie naslednje: . pod 1.: kvalificiran delavec avtomehaniške stroke, tri leta delovnih izkušenj; kvalificiran delavec kovinske stroke - avtoelektnčar, trt leta delovnih izkušenj; poklicna šola za voznike motornih vozil, dve leti delovnih izkušenj. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru s poskusno dobo treh mesecev. Osebni dohodek je določen s Samoupravnim sporazumom o delitvi sredstev za osebne dohodke. Pismene prijave s kratkim opisom sedanjega dela naj kandidati pošljejo v kadrovsko službo podjetja. Rok za prijavo je 15 dni po objavi oziroma do zasedbe. pod 2.: pod 3.: oupravne pridobitve razvijati naprej Nadaljevanje s 1. str. strijsko družbo. Jeseniški železarji so se ob trdem delu od začetka odločno borili za osnovne življenjske pogoje delavstva. Ze 1899. leta so prvič stavkali zaradi izkoriščanja. Po 1930. letu je na Jesenicah nastajala močna partijska organizacija. Ta je julija 1935. leta organizirala veliko stavko železarjev, med katerimi sta bila tudi gosta sobotne svečanosti Franc Leskošek-Luka in Vencelj Perko. ' Ponosna in pretresljiva je izkaznica jeseniških železarjev tudi iz obdobja narodnoosvobodilne borbe. Iz tovarne je odšlo v partizane prek dva tisoč delavcev, za svobodo so darovali več kot petsto življenj. Iz njihovih vrst je zraslo več znanih narodnih herojev, ki so padli za svobodo. Po osvoboditvi so železarji prispevali velik delež k obnovi porušene domovine. V izjemno težkih pogojih so poleg izpolnjevanja zahtevanih proizvodnih nalog in izgradnje novih objektov začeli uresničevati komaj rojeno zamisel o samoupravljanju. Ni naključno, da so se prav železarji med prvimi v republiki in domovini pripravljali na izpolnjevanje največje izborjene pravice našega delavskega razreda, delavsko upravljanje tovarn. Na zboru 29. januarja 1950. leta v jeseniškem Titovem domu je 274 delegatov vseh tedanjih obratov izvolilo prvi 87-članski delavski svet. Prav tako pomemben mejnik samoupravnega razvoja je bil ' 14. avgust 1950. leta, ko so izvolili prvi upravni odbor železarne in 20. avgust, ko je Franc Leskošek-Luka s predajo ključev simbolično izročil železarjem tovarno v upravljanje. Po tridesetih letih je samoupravljanje postalo sestavni del vsakdanjega dela in življenja v železarni. Okrog 6600-članski kolektiv je organiziran v 22 temeljnih organizacijah in treh delovnih skupnostih, ki imajo svoje delavske svete, njegov najvišji samoupravni organ pa je delavski svet delovne organizacije. Samoupravna dejavnost poteka prek 270 samoupravnih delovnih skupin; razen tega v raznih delegacijah deluje prek tri tisoč železarjev. Po 1950. letu so železarji dosegli znaten napredek tudi na gospodarskem področju. S pomočjo naložbene dejavnosti in raznih obnovitev proizvodnih naprav so od takrat dvignili produktivnost od 15,8 tone jekla na delavca letno pri 7290 delavcih na 67,1 tone na delavca pri okrog 6600 zaposlenih lani. Vendar pa sedanje razmere narekujejo Se bolj odgovorno izpolnjevanje vseh nalog, je sklenil uvodni nagovor Jože Ulčar. Slavnostni govornik Vinko Hafner je zatem, ko je opisal samoupravno pot od ustanovitve prvega delavskega sveta v jeseniški železarni do danes in družbeno ekonomski napredek železarskega kolektiva, med drugim dejal, da smo lahko ponosni na to prehojeno pot, ki mora biti za že-lezarie tudi spodbuda za bodoče delo. Ob tem je poudaril, da tako kot vse gospodarstvo jeseniška železarna ne more ostati na mestu, ampak mora vse samoupravne pridobitve razvijati naprej. Zanjo je odločilnega pomena zlasti uresničitev naložbe v novo elektro jeklarno, ki jo bodo morali železarji ob podpoin širše družbene skupnosti čimprej in čim bolje izpolniti. V svojem govoru je predsednik Hafner poleg drugega naglasil, da železarji ob proslavljanju tridesetletne poti samoupravljanja ne bodo smeli mimo izredno perečih vprašanj gospodarskega uravnovešenja, saj ne sme nihče še naprej dovoljevati večje porabe od ustvarjenega. Letos smo se dokončno osvestili in se odločili za trdne stabilizacijske ukrepe. Glede na dokumente s tega področja bodo v železarni kmalu obravnavali Potrebne usmeritve bodočega dela. ri tem bodo odločilnega pomena prizadevanja za povečanje dohodka; gre za manjšo odsotnost od dela, boljše izkoriščanje delovnega časa, kvalitetnejšo proizvodnjo in ne nazadnje ustreznejše nagrajevanje po delu. »Pred nami so še veliki napori za uresničitev popolne osvoboditve dela in delavca, za ustvaritev skupnosti svobodnih proizvajalcev,« je povzel svoje misli slavnostni govornik. Govor na svečanosti, katere geslo je bila Kardeljeva misel Socialistično samoupravljanje — temelj in vir svoboščin in pravic delovnega človeka, je končal s poudarkom, da moramo samoupravljanje pojmovati tudi kot trdno odgovornost delavca za uspešno gospodarjenje. V nadaljevanju sobotne slovesnosti v jeseniškem gledališču so prebrali seznam delavcev železarne, ki so jih ob jubileju samoupravljanja nagradili s spominskimi priznanji. Med nagrajenci je 15 predsednikov dosedanjih delavskih svetov in 50 članov prvega delavskega sveta. Prireditev so sklenili s koncertom pihalnega orkestra jeseniški železarji. Stojan Saje Investicije na Gorenjskem Merila za selekcijo investicijskih programov morajo biti taktna, da bodo spodbudila uresničevanje dobrih investicijskih programov, ki bodo zagotavljali novo vrednost in kakovost, izboljševali izvozno usmeritev in odpravljali strukturna neskladja. Hkrati morajo biti merila sestavljena tako, da bodo slabe programe zavrnila. Nikakor pa ne smejo »kar počez« omejevati investiranja, ker bi s tem le ohranjali sedanja neskladja. Prav sedaj je zato čas in priložnost, da z dobro premišljeno in selektivno investicijsko politiko spodbudimo spremembo sestave gorenjskega gospodarstva, kar bo največji korak k stabilizaciji. Sedaj je tudi čas, da se dogovorimo, kateri programi imajo prihodnost v naši regiji in katere je treba prenesti drugam. To so poudarili na četrtkovi seji predsedstva skupščine gorenjskih občin v Kranju, na kateri so obravnavali uresničevanje določil zvezne in republiške resolucije v planu Temeljne banke Gorenjske. Dobra in skrbno pretehtana merila so potrebna, saj so članice TBG prijavile kar 436 investicijskih programov, ki naj bi jih začeli uresničevati v letu 1980 ter 45 sovlaganj. Predračunska vrednost naložb je ocenjena na 24.061 milijonov dinarjev, višina sovlaganj pa na 465 milijonov dinarjev. Zahteva po bančnih kreditih je 8.559 dinarjev, za leto 1980 pa bi morala banka zagotoviti 2.645 milijonov din. Za investicije pa naj bi bilo letos v banki na volio le 1.246 milijonov dinarjev. Od tega pa je banka že posodila 768 milijonov dinarjev za naložbe, ki se že uresničujejo. Tako bi banka lahko namenila za nove naložbe 478 milijonov din, kar ob ocenjenem 70-odstotnem koriščenju dovoljuje začetek novih naložb z obrokom za leto 1980 v višini 683 milijonov dinarjev. Hkrati s tako velikimi investicijskimi željami pa je gorenjsko gospodarstvo in negospodarstvo VESELJE PO ZMAGI - Veselje po zmagi na igrah v Bormiu je bilo nepopisno. VaoM hrala jugoslovanska zastava, tekmovalci in drugi člani kranjske odprave pa so še dolgat^k prizorišču tekme transparent z napisom »Veni, vidi, vicU, kar pomeni »Prišel, videl, zmagm? se je v Bormiu uresničilo, nastop pa je dokazal, da je bil pesimizem nakaterih pred Italiji neupravičen. Več o igrah v petkovi številki Glasa. — Foto: J. Košnjek Mednarodne igre na snegu Zmagoslavje Kranjčan« Dobre spodbuditi, slabe zavrniti predvidelo, naj bi letos zaposlilo 6.6S0 novih delavcev, kar je desetkrat več od naravnega prirastka in je v popolnem nasprotju s prizadevanji za gospodarsko ustalitev in tudi povsem drugače, kot smo si sami zastavili v občinskih resolucijah na Gorenjskem. Zaradi takšnega ravnanja mora biti zaposlovanje eno najbolj pomembnih meril in kot so predlagali na predsedstvu SGO, tisti, ki se ne bo držal dogovorjenih okvirov zaposlovanja, naj ne bi dobil niti dinarja kredita. Merila bodo do konca februarja še enkrat skrbno pretresli vsi izvršni sveti občinskih skupščin, in če bo potrebno, se pravi, če potreb še ne bo mogoče uskladiti z možnostmi, se bodo dogovorili za strožje kriterije. V razpravi pa naj bi še posebno pozornost posvetili povezavi med kratkoročnimi in dolgoročnimi krediti. L. Bogataj BORMIO - Kranjska ekipa, ki je v soboto sodelovala na mednarodni televizijski prireditvi Igre na snegu, se je v nedeljo pozno zvečer vrnila domov. Njen nastop v znanem italijanskem središču je bil presenetljivo dober. Kranjčani so z izrednim nastopom zmagali in zbrali 26 točk. Drugo je bilo švicarsko mesto Zinal, šele tretji, čeprav je bila večina pre- NESREČE TOVORNJAK ZANESLO Kranjska gora - V petek, 8. februarja, ob 12.30 se je na magistralni cesti v Logu pripetila prometna nez- 5oda. Voznik tovornega avtomobila anez Blatnik,(roj. 1945) iz Ljubljane je peljal od Jesenic proti Kranjski gori; zaradi neprimerne hitrosti ga je v ovinku na mokri in spolzki cesti zaneslo v levo prav tedaj, ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Krešimir Ože-gič (roj. 1931) iz Zagreba. Tovornjak je z zadnjim levim kolesom opazil njegov avtomobil po vsej dolžini, nato pa še avtomobil Antona Bob-njarja iz Veržeja. V nesreči je bil voznik Bobnjar huje ranjen, njegov sopotnik Alojz Topolovec pa lažje. Škode na vozilih je za 70.00 din. POLEDENELA CESTA Kranj — V soboto, 9. februarja, ob 1.30 se je na regionalni cesti Kranj—Brnik v bližini odcepa za letališče pripetila prometna nezgoda na poledeneli cesti. Voznik osebnega avtomobila Dušan Skok (roj. 1957) iz Kranja je peljal proti Brniku, na poledeneli cesti pa je njegov avtomobil zaneslo v desno v varnostno ograjo in nato še v žično ograjo. V nesreči je bil voznik huje ranjen in so ga prepeljali v Klinični center. NI MOGEL PRAVOČASNO USTAVITI Tržič — V nedeljo, 10. februarja, ob 15.30 se je na lokalni cesti v Ravnah pri Tržiču pripetila prometna nezgoda. Iz Podljubčlja proti Tržiču je vozil voznik osebnega avtomobila Marjan Klemenčič iz Podljubelja, za njim pa Anton Hrovatič iz Raven. Ko je voznik Klemenčič zaradi sre- pričana v njihovo zmago, je bil domačin Bormio, četrti pa so bili tekmovalci francoskega mesta Serre Chevalier. H kranjskemu slavju so veliko pripomogli vsi, ki so bili v Bormiu in odlično opravili organizacijsko in navijaško vlogo: člani folklorne skupine Sava, ki je imela v Bormiu tudi dva nastopa, in predstavniki občinske skupščine Drago Načrti plačani, denarja pa nikjer Tatjana J. iz Ljubljane, stara 31 let, je osumljena, da si je kot admi-nistratorka, zaposlena v škofjeloški Jelovici, prisvojila več kot 85.000 dinarjev. Pošteno je bil presenečen kupec montažne Jelovica hiše, ko je bil obveščen, da ni plačal načrta in da ga zato delovna organizacija terja preko sodišča. S fotokopijo položnice se je zadeva na sodišču seveda pojasnila, v Jelovici pa je fotokopijo odrezka poštne nakaznice dobila v roke Tatjana J., ki pa je dokaz enostavno raztrgala in vrgla v koš. Seveda je imela za to »tehten« razlog, saj bi se drugače odkrilo, da denar, ki ga je nekaj časa dvigovala na pošti od prispelih plačil načrtov. ni šel v pravi predal, pač pa v njen žep. Tatjana" J. je bila kot admini-stratorka več let zaposlena v Jelovici in je med drugim hodila tudi na pošto po denar, ki bi ga morala oddajati v blagajni računovodstva. Vendar pa se je lani in še pred koncem prejšnjega leta večkrat primerilo, da denarja ni oddala. Do oktobra lani, poslej je na pošto hodila kurirka, naj bi si prisvojila denar kar petindvajsetkrat. Ko so decembra lani iskali neplačane račune načrtov, se je Tatjana J. »spomnila«, da ima v predalu 20 odrezkov vplačil, denarja pa seveda ne. Osumljena je, da si je na ta način prilastila 85.242,50 din. čanja z nekim avtomobilom zmanjšal hitrost in rahlo zaviral, je moral zavirati tudi voznik Hrovatič, vendar pa mu zaradi neprimerne hitrosti ni uspelo pravočasno ustaviti ter je trčil od zadaj v Klemenčičev avto. V nesreči sta bila ranjena sopotnika v H rova tiče vem avtomobilu Jože Gradišar in Janez Likozar. Škode je avtomobilih pa je za 12.000 din. SPREGLEDALA AVTO Kranj - V nedeljo, 10. februarja, nekaj po 19. uri se je v križišču Koroške, Kidričeve in obvoznice pripetila prometna nezgoda zaradi nepazljivosti. Voznica osebnega avtomobila Smolnik Kobal Neda (roj. 1930) iz Ljubljane je peljala po magistralni Koroški cesti in zavijala v desno proti Ljubljani. Na desnem pasu pa je takrat stal osebni avtomobil z voznikom Jožetom U senikom (rojen 1916) iz Ljubljane. Voznica je njegov avtomobil spregledala in silovito od zadaj trčila vanj. V nesreči sta bila voznica in sopotnica lažje ranjeni. Škode na avtomobilih pa je za 150.000din. L- M. Umrla med prevozom v bolnišnico Kranj - V nedeljo, 10. februarja, okoli 14.45 je med prevozom v Klinični center umrla Karmen Marčič (roj. 1951) z Rijeke, po poklicu učiteljica. V nedeljo zjutraj je prišla na Krvavec smučat s skupino mladih. Ze doma je použila tableto proti zo-bobolu, ki jo je menda mučil že ves teden. Tudi na Krvavcu se je slabo počutila, zato ni šla takoj smučat. Ob 10. uri je ponovno vzela močno tableto proti zobobolu, nato pa je skupaj z ostalimi pri kiosku pojedla klobaso. Po nasvetu kolegice je proti zobobolu popila še nekaj požirkov žganja. Kmalu pa je dobila več manjših napadov slabosti, večkrat se je onesvestila. Takoj so poklicali dežurno zdravnico, ki je po pregledu Marčičeve odredila prevoz v bolnišnico. Dekle so z akijem prepeljali do postaje žičnice in nato v dolino, od tam pa z rešilcem v Ljubljano, vendar pa ni bilo več pomoči. Vzroke smrti bo odkrila obdukcija. Nezgoda na vlečnici Vogel — V sredo, 6. februarja, dopoldne se je na vlečnici na Voglu pripetila nezgoda, ko je z vlečne vrvi padlo sidro na glavo smučarki Ann C ris t in (roj. 1946) iz N. Zelandije. Ranjeno so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Pri pregledu vlečnice so ugotovili, da je verjetno šlo za nepravilno montažo sidra na vlečno vrv. Stefe, ki je bil tudi vodja e« Kavčič, Franc Thaler, VsjHj bon, Aljoša Mozetič, EdprS in Darko Šegula! Vse povedo besede, ki jih jtl župan občine Bormio Giovur, ', fortola: »Kranjčani so vi2i lahko vzor, kako se j« tnM pra viti na igre, kako st mf4 j rati in kako spodbujati W. valce. zato je vate zrnata f noma zaslužena in lUkofr preseneča!« Ekipo Kranja so v Boi ljali: tehnični vodia Ivo Eetan Iztok Belehar in apetana Milena Kordei.kii hkrati tudi tekmovalca, ■ ekipe Mišo Magušar (I paralelnem slalomu), Sašo i mo Ster, Zdenko Pavec, Di žič, Gorazd Vončina, Dan Slave Zupane, Matej Kranjc^ Zaplotnik, Dušan HribermV Cuderman, Darja Križnar, J Pavec, Mojca Maher, Mileni-"čič in JožeBlažič. Ker bosta ostali dve jugu* ekipi Delnice in Sarajevo, ki v. *" nastopila na igrah (Gostivir < na prvih igrah tretji) tako M stitvi kot po številu JočkjeF 3 kosili Kranj, ima kranjska ekV * ko možnosti za nastop v vdrl? nalu, ki bo v začetku marci*t ciji. Kranjčani obljubljajo, d* I v primeru udeležbe dali vse r S in tudi v finalu dokazali, di \5 miu niso bili slučajno prvi. , tom in fantom iskrene čestitk* I j.k/J „-mmM DEŽURNI NOV LAKE PLACID - Vsejt^. za jutrišnjo slavnostno otvanV; najetih zimskih olimpijskih L tem ko so vsi naši te v Lakti alpinci trenirajo sto dvajset I stran od prizorišča olintpija.. Stowu. V Stowu imajo asi) i idealne pogoje za trening. V taboru je iaajedno dobro fteJvedn le Kuralt o toti. d« nt*' na umetnem snegu. Naš olimpijski komite is y*< zentantje so izrazili željo, ta af] slovansko zastavo na alavaortv ritvi nosil Bojan K ritaj. Predsednik olimpijskem k/ lord Killanin je prod —iriitj«, pijskega komiteja v poaetekakl da je olimpijsko gibanj* prsmi cen položaj. Vse bolj in bstj MS) bojkotu letnih olimpijskih i**'] skvi. Na prvem zasedanj« k **J ameriški zunanji sekretar Vam] razložil, zakaj je Amerika 11 državami proti olimpijakin i Moskvi. Prav zaradi vojaška L cije SZ v Afganistanu. Torej k i sko gibanje res v budi asfMLT dovolj strpnosti, da ss etka Moskvi obdrti. Politiko m izkoriicati v Športne nsasaai VARŠAVA - Jugoslovassuf ska delegacija, vodi jo aresuar ZKS France Popit, jo *i srknili' tavo. V glavnem mestu Poljak«** na kongresu poljske partij* rm' dom je France Popit izjavil«/ redno počaščeni, da se kota m, rezultati, ki so jih poljski I dosegli v boju za družbeni ia | ski razvoj države. WASHINGTON - Boste*? I jugoslovanski veleposlanik t fl tonu, se je sestal s arstoiahsi' (tednika ZDA za nacionalna t Zbigniearom Brzezinekua. M«ii kom sta izmenjala mnenja ei mednarodnih vprašanjih. U| tudi ugoden razvoj med Ji ZDA.