List 5.
Mokre hiše, njih napake in kako odvrniti jih.
Mokre hiše, ki se nahajajo večidel v manjših mesticih na deželi, po trgih in vaseh, pa tudi v večih mestih, so, kakor skušnje uče, res hude napake za človeško zdravje. V mokrih hišah je gnjiloba doma; pod, vrata, okna, stroper hišno opravo in vse, kar je lesenega, gnjiloba napade in, goba se vgnjezdi, ktera v kratkem času lesnino pokvari, pa se tudi po stenah razpne, in prebivanje z nekim gnjusnim trohljivim in mrtvaškim duhom prevzame. Zidovje, posebno okrog okinj in vrat nad podom, po kotih, zad za pohišno opravo in orodjem postane mokro in je z nekako gnjusobno žlezo prepeto; in po tem takem prevzame vse hišne reči smrdljiva in gnjilobi podveržena plesnoba, da postanejo mokre, zaduhle in jemajo trohneti.
Akoravno je potem takem škoda za hišo in hišno orodje velika, bi vse to se še, čeravno težko, vendar-le pretrpelo, ako bi le hišna mokrota človeškemu zdravju toliko ne škodovala.
Ker v mokrih hišah ni dovelj za človeško življenje tako pr : bnega kislica, ampak le kužni zrak premaguje, in ta je počasen strup za človeško življenje. Ljudje, ki morajo v mokrih hišah prebivati, kmali čutijo, da se jim zdravje spod-kopuje. Al odraščeni ljudje ne čutijo take hromote tako brzo, kakor otroci, ker imajo odraščeni več ali manj opravil zunaj hiše, majhni otroci pa se vedno le po tleh verte in neprenehoma v kužnem zraku bivajo. Ni čuda, da ravno iz tega vzroka otroke revnih starišev, ki v mokrih hišah prebivajo, bezgavke in mramorke (škrofeljni) pogostoma napadajo. Ta bolezen pa ni taka kakor marsiktera druga, ktero človek enkrat prestoji; ampak ona muči in krišpa ubozega otroka več let zaporedoma tako , da zaostaja na duhu in telesu v vsem, in je celi čas življenja revna po-kveka in bolehna sirota.
Kako slabo se tedaj družini v mokrem stanovanji godil Gotovo, da ostane bolj zdrava ciganska drhal v svojem pustem brlogu ali gojzdnem ležišču kakor pa pošten človek v mokrem stanovališču!
Da je to vse gola resnica, mi menda ne bo treba na dolgo in široko razkladati; le ta, ki ni še nikoli v mokrem stanovanji bival, bo mislil, da je popis naš preojster. Al počasi, dragi prijatel! Ali ti ne spričujejo tega tudi cvetlice, ki jih v kahlah v mokrih hišah nahajaš, ki v tako kužnem zraku hirajo in bolehajo? Ali ne vidiš, kako so a plesnino in žlezo preprežene, kako tanke in dolge vodene mladikice in slabe peresca poganjajo, ali ne vidiš na njih rumenih, majhnih in pokvečenih peresic! Od kod pride vse to drugod kakor od vlažnega in mokrega kota!
Od kod pa izvira hišna vlažnost? Kako se mora ravnati, preden se nova hiša zida, — in kako se mokrota iz nje odpravlja, ko je hiša že zidana?
Hiše so  mokre:
1. Ako se iz trdega kamnja zidajo, ktero se o vsakem premenu vremena poti. S takim kamnjem se mora le podstava v tleh zidati, ne pa vrhno zidanje; posebno škodljivo je pa za  hiše in take shrambe ,   v kterih
ljudje prebivajo, kjer se mraz in gorkota preminjata; ravno tako slabo je tudi za hleve, pode, senice, kaste ali žit— niče, kleti itd.
2. Ce je zidovje, ki na prostem stoji, pretanko, da l.tf h ko mraz in zmerzlina skoz udari. Zidovje se aiora precej debelo zidati, zlasti kamnitno zi-dovje, ki o\stane vedno hladnejše in vlažniše , se mora zidati debelejše kakor zidovje iz opeke (cegla). V merzlih krajih, kjer daljše in huje zime razgrajajo, se mora na to tem bolje paziti. Ravno tako mora zidovje proti severju in zahodu čvrsteje kakor proti jugu in jutru biti.
(Dalje prihodnjič.)
34
List 6.
Mokre hiše, njih napake in kako odvrniti jih.
(Dalje.)
3.     C e so tla pritličnih poslopij z u n a nj i m svetom enako visoke ali pa morebiti se nize napravljene. Nobeno poslopje se ne sme tako napraviti, da bi bil pod v njem nizi od unanjega sveta, ampak mora saj za dve stopnji visi biti. Slab gospodar je, kteri tako ne zida, in le na to gleda, da se pri zidanju nekoliko stroškov prihrani; sam je kriv, da si napravi bolj močirne kakor suhe pohištva, v kterih prebivavci radi ne stanujejo, in kar si skop gospodar enkrat pri nemarnem zidanji prihrani, pokvari pri dostikratni popravi podov, vrat in okin dostikrat po štirikrat več. Zato naj pritlične pode poviša kolikor more; kolikor so tla više, tem boljše.
4.    Ce je zid okrog okin pretanek, ali če je oboj okrog njega le pol cegla debel, ga zmerzlina že pri majhnem mrazu prešine. Gorki zrak v sobah zgosti svoje sopare do kapel, in stene so skoz in skoz mokre in ta mokrota led in srež napravi in kader se zid otaja , se jame po zidu cediti, zid je z merzlo okužno žlezo prepet in ta mokrota se od ene stene do druge razprostira. Zato uaj vsak zid poleg okin saj  po celem ceglu debel bode.
Se bolj se pa da hiša mokrote obvarovati, če se kolikor toliko zid votel napravi. Doprsni, to je, zid okrog okin, se napravi po ceglu debel in znotraj poleg njega se izpelje drug po J/a aH P° 1U cegla debel, tako, da se pusti med obema za kake 3 palce široka votlina. Ta votlina se mora pa še nekoliko niže napraviti kakor so tla. In tak zid ostane vedno suh in ga nobena zmerzlina lahko ne prešine, ker jo znotranji gorki zrak odganja. — Tako se dajo tudi celi mokri zidovi suhi napraviti, če se mokrota tudi z nobeno drugo rečjo lahko odpraviti ne da.
5.  Ce so pa tla, na kterih je poslopje zidano, močirne, ali pa na kaki brezi ni, s kterih se mokrota proti zidu odceja. Tu se mora na najniži strani pred poslopjem ob zidu precej globok vodotok skopati, da se va-nj mokrota odceja in kolikor je moč od zidii odvrača.
6.   Ce so sobe v hiši prenizke. Res, da se sobe, posebno na kmetih, nizke napravljajo, menda le zato, da toliko stroškov ne prizadenejo, ali pa da kurjava več zda in da so gorkeje. Ta napaka se je še od tistih časov obdržala, ko so večidel le lesene hiše napravljali. Pri leseni hiši, ki je sama po sebi gorkeja od zidane, znajo sobe niže biti; al vse drugače je pa pri sedanjih zidanih hišah, ktere morajo saj po 10 čevljev visoke sobe imeti.
7.  Ce se voda od kapov v tla odceja. Poslopja se tu in tam nahajajo, pri kterih poglavitni zid ven sterli. Ivo se je hiša zidala, podlaga gotovo ni iz tal stopila. To je priča, da svet okrog poslopja ni od strešne kapnice tako oplaknjen, ker ne kaplja toliko kapnice z majhnih streh, ampak le s tistih , ki so visoke in široke. Ce se kapnica drugam odteka, in če je svet poleg hiše neutrjen, se mora gotovo v tla odcejati. Te mokrote, ki se je v tla pohištva pod pod razcedila, ni moč nikakor več usušiti tako dolgo, dokler se napaka  ne odpravi,  po kteri dežnica do hišnega
zidovja zateka. In ta napaka je tem veča, če so hišne tla niže od zvunanjega sveta, kar mi pa ni treba posebej dokazovati. Da se pa strešna kapnica zida v zemljo ne odceja, naj se streh ni žlebi napravijo ali pa podkapni tlak, kteri vodo od zidovja odpeljuje.
8. Ce se novo (frišno) zidovje prenaglo omeče (ofrajha) invse v komaj sozidanih hišah ljudj e že vsel i j o. Ce se premisli, koliko vode pride pri zidanji v hišno zidovje, in koliko časa je treba čakati, preden iz zidii ta voda do dobrega izhlapi, se lahko pre-vidi, da ga mora sapa precej dolgo prepihovati, dokler se mokrota iz njega spravi. Ce se tedaj mokri zid od obeh strani z ometom (frajhom) in večkratnim frišnim belenjem kakor s kakošno kožo prevleče, mora mokrota v notranjem zidovji ostati. Ce se ljudje preselijo v tako hišo, koj ko je gotova, večidel že v jeseni, jo pozimi zapro in močno kurijo, nastane po celi hiši mokrota z vsemi napakami, ki smo jih že zgorej v mislih imeli. Treba je tedaj, da se novo zidovje eLaši, preden se ofrajha in pobeli in sicer močneje, kamnito, proti severju in večeru stoječe delj časa, kakor šibkeje iz cegla zidano, ali proti jugu in jutru obernjeno; ravno tako se mora zidovje pri tleh delj sušiti pustiti kakor ono gornjega nadstropja. V novo stanovanje naj se ljudje v jeseni nikar ne preselijo, ampak še le spomladi, ko se je po dostojnem prepihu popolnoma presušilo.
9.   Ce se hiši ne napravijo tako imenovane zimske oknica. Ima hiša pozimi le ene oknica, se zlo pote in zamrzujejo, ker na-nje od znotraj naravnost gorkota, od zunaj pa mraz udarja, in kadar se otajajo, se mnogo vode od njih na tla odceja, ki mokroto in vlažnost v hiši napravlja. Ce ste pa dvojne oknici, od zunej eno, od znotrej eno, je med njima zrak (luft), kteri med notranjim gorkim in unanjim merzlim zrakom srednjo gorkoto zderžuje tako, da se ne notranje ne unanje okna ne pote in ne zmerzu-jejo, če ni prav huda zima in trd mraz. Ker zraven tega dvojne oknici gorkoto bolj skup držite, se tudi precej pa-liva (derv) prihrani, notranje okna pa dalj terpe, ako jih potna mokrota tako pogostoma ne moči. Zato naj bi nobenega gospodarja nekolikšni stroški ne ostrašili pri napravi unanjih alivzimskih okin.
10.    Ce se poslopja, ki so se dalje časa za hleve rabile, v človeške stano vališ ca prena-rede. Pri tacih poslopjih so tla precej globoko zamokle, zidovi z vlago prešinjeni in s solitarjem prepeti, in ker so tla v hlevih po navadi z unanjo zemljo večidel enako visoke, dostikrat tudi niže, zato je pa tudi pod v staniščah prenizek, in malokdaj v njih toliko visočine, da bi bilo treba tla nekoliko nasuti. Kdor hoče pa vendar le hlev v hišo prenarediti, naj jo napravi po pametnem prevdarku.
(Dalje prihodnjič.)