List 19.
Gospodarske stvari.
(Gulich, zmagavec krompirjeve bolezni!
S temi besedami pojo kmetijski časniki slavo gospodu Gulich u, posestniku v severni Ameriki blizo mesta Utika, da je iznajdel krompir saditi tako, da se gotovo obvaruje bolezni (gnjiline), ktera že veliko let škodo dela po vsem svetu. Gulich — pravijo — ni učena glava, ktera si je le iz bukev izmislila to, kar nasvetuje, ampak skozi 20 let je nevtrudljivo in z veliko potrpežljivostjo skušal in skušal krompir saditi, in izvedel je pravo. Po vsem Holštajnu je grozno hud6 razsajala krompirjeva bolezen; vlada je poklicala Gti-licha, da sadi po svojih skušnjah krompir in to pod očmi velike komisije, ki je potem ves čas cula nad tem, kako se bode obnašal po Gulich-u sajeni krompir. In če tudi je bilo lani vreme zelo neugodno in je hudo gnjil krompir na druzih njivah po vsej deželi, Giilichov krompir je ostal zdrav.
Čeravno kmetijski časniki dobro vedo, koliko po-močkov se je že hvalilo po svetu, da odvračajo krompirjevo bolezen in da vse te hvalisane in včasih za drag denar kupljene skrivnosti niso nič pomagale, vendar so in to prav enoglasno zamaknjeni v Gtilichovo ravnanje s krompirjem in sicer tako, da pravijo, da ga bode svet kedaj še svojim velikim dobrotnikom prišteval.
Gulich si je skozi 20 let prizadeval izvedeti natoro krompirjevo in postave njegove rasti od onega časa, ko se seme v zemljo posadi, noter od tega, da dozori. Po pravici res trdi Gulich, da z nobenim sadežem se tako neumno in neusmiljeno ne ravna" kakor z ubogim krompirjem , kterega sade v zemljo, kakor ravno v luknjo pade, ne glede na to, ali ima dosti zemlje ali ne, pa režejo ga še na kosce, kakor da bi kosec s koscem v nobeni zvezi ne bil. — Gulich je pri svojih večletnih skušnjah le pamet vprašal in je sledil postave na-torne, in po tej poti je prišel do tega, da svetu odkriva, kaj je napak pri sajenji bilo, in kaj je pravo. Gulich je svoje ravnanje popisal v nemški knjižici, ki jo je letos na svetlo dal. *)
Naj nam tisti, ki trdijo, da po Gulichovi šegi krompir saditi bode gotovo zginila bolezen, nikakor ne zamerijo, da smo dosihmal še neverni Tomaži; al obljubimo jim, da na vso moč bomo po našim listu pridigo vali ljudem, naj vsi posnemajo Gulicha, ako bomo letos po časnikih brali, da se je potrdila povsod resnica tega, da ne bode več krompirjeve bolezni. Takrat tudi bomo našim gospodarjem popisali prav natanko, kako pripraviti njivo in kako saditi krompir. Letos je to že prepozno, in ako bi se po tem Gulichova
*) Der Kartoffelbau.   Von Carl L. Gulich.   Klein-Oktav 2'/4 Druckbogen. Altona 1868. Verlag von A. Mentzel. 10 Silbergr. Pr. C.
šega vendar ne potrdila, nevoljni bi bili gospodarji, da so se trudili zastonj.
Da pa vendar glavna vodila Giilichova izved6, povemo jih jim že zdaj.
1.    Sadi naj se samo cel krompir in to s popkom na kviško;
2.  gnoj naj se tako položi, da ga korenine krompirjeve ne dosežejo, pa tudi tako, da mladi krompir čelu ne pridejo ž njim v dotiko;
3.  ako se sadi debel krompir,  mora vsak krompir prostora imeti 12 čevljev  na dolgo in 12 čevljev na &\ roko,  pri drobnejšem  krompirju že  zadostuje po 4 do 6 čevljev saksebi;
4.   sadi naj se tako, da kprenine njegove ne pridejo v dotiko z vodo v globini, ampak toliko više, kakor je dno razora;
5.  kadar se stebla doli okrenejo, naj se pazi na "ro, da vsako steblo ima svoj lastni prostor;
6.    bolni krompir naj se nadomesti brž ko je mogoče s krompirjem, ki se je pridelal iz semena. —
Ugovarja se temu sajenju posebno to, da preveč zemlje in preveč truda potrebuje. — Na prvi pogled se človeku res dozdeva, da 12 čevljev na dolgo in 12 čevljev na široko je res sila veliko, in da gospodar, ki ima malo zemlje, se tega sajenja kar poprijeti ne more. — GtLlich pa pravi, da ta ugovor je le zmota. Kdor le je že krompir sadil, ve, da 12 štirjaških čevljev prostora za debel krompir nikakor ni preveč prostora, skor bi se smelo reči, da ga je še premalo, da se morejo stebla s perjem razrašati in rasti, kakor je treba, ne pa steblo v steblo tiščati. Poglejte le žito, kako klaverno raste, če je preveč gosto sejano. Zato so Belgijanci — mojstri kmetijstva — že davno sprevideli, daje bolje žito tako saditi, da se zrno za zrnom v luknjice primerno saksebi sadi, kakor pa da ga po navadni šegi sejemo.
Toliko za zdaj , da tudi naši slovenski gospodarji izvejo Grulichovo sajenje krompirja. Ce ga bojo letošnje skušnje potrdile, povemo jim vse bolj na tanko.