DOMŽALE, 26. MAJA 1995 $ ŠT. 5, LETNIK 34
GLASILO OBČIN DOMŽALE, LUKOVICA IN MORAVČE
MEDOBČINSKA SLOVESNOST OB 50-LETNICI ZMAGE NAD FAŠIZMOM IN NACIZMOM
V duhu sprave/ sožitja in spoštovanja različnosti
V petek, 12. maja 1995, je bila v hali Komunalnega centra v Domžalah osrednja medobčinska slovesnost ob 50-letnici zmage nad fašizmom in nacizmom, katere nosilec je bil organizacijski odbor, sestavljen iz predstavnikov vseh štirih občin in vseh političnih organizacij, ki so znale in zmogle preseči vse različnosti ter pripraviti resnično lepo slovesnost; ta je umetniško opozorila na vse pomembnejše korake zadnjih 50 let samostojne Slovenije. Številni obiskovalci so pred slovesnostjo prisluhnili enournemu promenadnemu koncertu Godbe Domžale, nato pa jih je v imenu organizacijskega odbora in ostalih treh županov pozdravila Cveta Zalokar-Oražem, županja občine Domžale:
»Drage borke, borci, izg-nanke in izgnanci, taborišč-nice in taboriščniki, mobilizirana in vsi drugi, ki ste bili priče in udeleženi v šestletnem vojnem divjanju fašizma in nacizma pri nas v Sloveniji ali širom po Evropi ter se po njunem porazu leta 1945 veselili zmage nad njima, dovolite mi, da najprej v imenu orga-
nizacijskega odbora za pripravo slovesnosti ob 50-letnici osvoboditve pozdravim vas, udeležence zgodovinskih časov, ki se jih danes spominjamo. Seveda pa pozdravljam tudi vse druge, mlajše, ki ste se zbrali, da skupaj proslavimo ta dogodek v duhu sprave, sožitja in
(nadaljevanje na četrti strani)
INFORMACIJE O POSTOPKIH, PREDLOGIH, PRIPOMBAH IN ZAHTEVAH
Avtocesta na odseku Šentjakob-Blagovica
V zadnjih letih je v Sloveniji dozorela odločitev, da zaradi
Za
NAPREDEK
o ■ i a t i
TRGOVINA, d. d. NAPREDEK,
PRESENEČA IN VABI K NAKUPU
mnogih argumentov, ki so posledica spremenjenih dejstev in okoliščin, pričnemo s pripravami, kasneje pa tudi z gradnjo novih avtocestnih povezav. Te naj bi v Sloveniji omogočile urejeno, hitro in sodobno prometno komunikacijo lokalnega prometa med posameznimi regijami, vzporedno pa bi normalizirale tudi tranziten promet, ki sedaj poteka v skrajno nemogočih razmerah s katastrofalnimi posledicami.
Omenjene posledice_ občani naše občine praktično' občutimo vsakič, kadar se kot udeleženci v prometu vključujemo v promet na cestnih površinah. V zadnjem času so se - zaradi rekonstrukcijskih del na magi-
stralni in regionalnih cestah - razmere še bistveno poslabšale. Aktualnost problematike, zakonski predpisi, zaščita interesov naših občanov, uveljavljanje ekoloških zahtev ter želja po ureditvi prometnih razmer v naši občini, predstavljajo le del razlogov, ki so zahtevali in zahtevajo optimalno angažiranje pri spremljanju postopkov, ki se sicer odvijajo z veliko naglico.
Zato smo v občini Domžale pri Uradu županje oblikovali posebno Komisijo za ceste, ki kontinuirano spremlja postopke ter pripravlja mnenja in argumente za odločitve, s katerimi uveljavljamo interese naše občine in njenih občanov.
Za nami sta dva meseca trdega dela in v tem obdobju smo se z mnogimi od vas tudi osebno srečali. Opravili smo veliko razgovorov, pripravili celo vrsto pisnih dokumentov, začeli z vzporednimi potrebnimi postopki ter neprestano pritiskali na pristojna ministrstva in službe, ki vodijo projekt izgradnje avtocest. Članek, ki ga prebirate, je namenjen informiranju naših občanov in občank o rezultatih in vsebini dosedanjega dela, pojasnjevanju postopkovne procedure ter opisu nalog in njihove dinamike v prihodnje.
Celoten projekt izgradnje avtocest se je začel v letu 1993. Sčasoma so postopki od akademskih razprav prehajali na konkretizacijo; iz nje je nastal poseben dokument Programa priprav za izdelavo lokacijskih načrtov na posameznih odsekih avtocest. V aprilu leta 1994 je bil od ministra za okolje in prostor določen Program priprav izdelave lokacijskega načrta za
(Nadaljevanje na naslednji strani)
V SLAMNIKU
PREBERITE
TEDEN RDEČEGA KRIŽA Biti človek - za človeka
Občina Lukovica Zavarovati ljudi in naravo
Ste obiskali svoj tulipan v Arboretumu?
GASILSKA ZVEZA DOMŽALE Jubilejno štirideseto leto
Starše bodočih prvošolcev obveščamo, da se bliža vpisovanje vaših otrok v
PRIPRAVO NA ŠOLO 95/96 IN VPIS V 1. RAZRED 1996/97
V 1. razred osnovne šole se redno vpisujejo otroci, rojeni od 1. 3. 89 - 28. 2. 90. V 1. razred se lahko na željo staršev vpišejo tudi otroci, rojeni od 1. 3. 90 do 31. 8. 90, vendar je ta vpis pogojen (neobvezen).
Vpisovanje bo od 8. do 12. ure v naslednjih dneh:
OŠ DOMŽALE 2. 6. in  3. 6. 95
OŠ VENCELJ PERKO 2. 6. in 3. 6. 95 OŠ RADOMLJE 2. 6. in  3. 6. 95
OŠ MORAVČE 2. 6. in  3. 6. 95
OŠ MENGEŠ 10.6. OŠ DOB 2. 6. in  3. 6. 95
OŠ BRDO 3. 6. in 6. 6. 95
OŠ RODICA 9. 6. in 10. 6. 95
OŠ TRZIN 9. 6. in 10. 6. 95
Otroke vpisujete na OŠ v svojem šolskem okolišu. K vpisu pripeljite otroka, ter prinesite izpisek iz matične knjige in potrdilo o cepljenju.
Občina Domžale v reviji Slovenija
Slovenska izseljenska matica že deveto leto v angleščini izdaja publikacijo Slovenija, katere namen je predstaviti Slovenijo, njene gospodarske dosežke, kulturne prireditve, turistične in naravne znamenitosti Slovencem in prijateljem Slovenije po vsem svetu. Zato revijo, ki izhaja štirikrat v letu, dobivajo številni Slovenci v Ameriki, Kanadi, Avstraliji in vseh evropskih deželah. Slovenija je tudi del promocijske akcije Republike Slovenije, zato
I'o v večjem številu izvodov do->ijo tudi diplomatska in gospodarska predstavništva po vsem svetu.
Jože Prešeren, glavni in odgovorni urednik, in njegova sodelavka Tadeja Šrekl sta na tiskovni konferenci, ki sta jo Cveta Zalo-kar Oražem, županja Občine Domžale, in Tone Smolnikar, župan  občine   Kamnik, sklicala
v prelepem okolju Jamarskega doma na Corjuši, predstavila zadnjo številko revije, v kateri je predstavljena tudi Občina Domžale, ob njej pa še občini Mengeš in Kamnik.
Tako se je v prvem članku g. Stane Stražar sprehodil skozi zgodovino in sedanjost Občine Domžale in opozoril na najpomembnejše dogodke, pozabil pa ni niti na pomen slamnikarstva, po katerem so Domžale poznane po širnem svetu. Predstavljeno je letno gledališče na Studencu, Matjaž Brojan je predstavil bogato turistično ponudbo Radomelj, Tomaž Bole je vse bralce opozoril na znamenite Crobelj-ske koncerte, v reviji pa ima svoj prostor tudi predstavitev Napredka, kot največje trgovske družbe v občini ter povabilo v TEN TEN (pripravila Vera Vojska), kot most med obema občinama pa je obširno predstavljen Arboretum Volčji potok z vsemi svojimi lepotami.
Ta številka Slovenije bo torej dobrodošla informacija o sosednjih treh občinah, s svojim čudovitim bogastvom pa tudi primerno darilo zlasti Slovencem v tujini.
Ob tej priložnosti se g. Marku Ravnikarju, ki je bil v svojem gostišču Jamarski dom na Gorjuši,
prijeten gostitelj tiskovne konference iskreno zahvaljujemo za prijaznost. V.
2
/lamnik
Domžale
(Nadaljevanje s prve strani)
odsek avtoceste, ki je potekal po ozemlju takratne občine Domžale. Program opredeljuje časovne termine in vsebino del, ki morajo biti v določenem obdobju opravljena. Že ob njegovi določitvi so mnogi opozarjali na strahovito kratke roke, ki so ob enormnem posegu v prostor, kar gradnja avtocest vsekakor je, skrajno neprimerni. Praksa danes potrjuje, da so kritiki imeli prav in celoten projekt sedaj doživlja mnoge argumentirane kritike, ki prihajajo tudi iz naše nove občine. V aprilu leta 1994 so bile izdelane Študije variant poteka AC na odseku Šentjakob-Blagovica, ki so ob predhodni obravnavi v Vladi RS ter pomanjkljivi obravnavi v okviru Dražvnega zbora, predstavljale osnovno gradivo, na podlagi katerega se je Skupščina občine Domžale dne 18. 8. 1994 opredelila za koridor, ki je sedaj obdelan v okviru lokacijskega načrta. Na podlagi predloženih študij, opravljenih recenzij, dodatnih pisnih in ustnih razlag ter mnogih razprav je bila med primerjalno predstavljenimi devetimi variantami izbrana varianta po osnovnem domžalskem koridorju. Načrtovalci so pristopili k izdelavi lokacijskega načrta, ki sta ga izdelovalca - Ljubljanski urbanistični zavod in Razvojni zavod Domžale - v obliki osnutka dokončala v februarju letošnjega leta. V skladu s programom priprav je Vlada RS dne 16. marca 1995 sprejela sklep o 30-dnevni javni obravnavi, ki se je končala 18. aprila 1995. V javni obravnavi smo na javnih razpravah ali v pisni obliki vsi zainteresirani lahko na lokacijski načrt in z njim povezane spremembe Dolgoročnega plana občine Domžale podajali svoje pripombe in predloge, ki jih je bil Občinski svet občine Domžale do 18. maja dolžan posredovati ministru za okolje in prostor. V teh dneh se torej omenjeni minister opredeljuje do posredovanih pripomb, svoje odločitve pa bo moral v pisni obliki posredovati vsem posredovalcem pripomb. Samo 15 dni časa si je minister določil za opravljanje tega dela in mnenja sem, da obdelava pripomb verjetno ne ob na želenem strokovnem in kvalitetnem nivoju. Po prejemu ministrovih odgovorov boste imeli prejemniki pravico, da v 30-tih dneh tako ali drugače komentirate ministrove odločitve. V roku 90-tih dni od končanja javne obravnave (končana 18. 4. 1995) morajo pristojne službe pripraviti usklajen predlog lokacijskega načrta, ki ga Vlada RS po predhodni obravnavi posreduje v verifikacijo Občinskim svetom prizadetih občin. V primeru njegove zavrnitve dokončno odločitev o sprejemu predloga lokacijskega načrta (v skladu z zakoni) sprejema Državni zbor. Seštevanje opredeljenih terminov pokaže, da bi se Občinski svet občine Domžale s predlogom lokacijskega načrta srečal proti koncu avgusta letošnjega leta, kar pa se bo zaradi naših zahtev in množice nerešenih vprašanj verjetno zgodilo šele v mesecu septembru ali oktobru. Ob dodatku potrebnega časa za sam sklic in obravnavo gradiva na seji Državnega zbora (verjetno bo do te obravnave prišlo) lahko predvidimo, da bi se (ob vedno bolj utopični predpostavki izločitve zapletov) postopki lahko končali v mesecu novembru letošnjega leta.
Komisija za ceste pri Uradu županje občine Domžale je bila ustanovljena z namenom spremljati postopke in vsebino gradiv, ki se nanašajo na izbran koridor avtoceste skozi območje naše občine. Kljub temu
smo se - ob spoštovanju odločitve o izbranem koridorju prejšnjega sklica občinske Skupščine - odločili, da svoje delo opravljamo na dveh vzporednih postopkih:
- preverjanje spoštovanja zakonov in drugih predpisov, ki urejajo postopke ob gradnji avtocest; spoštovanje procedur in danih pisnih ter dokazljivih obljub; preverjanje medsebojne usklajenosti zakonov in predpisov ter njihova skladnost z ustavo RS. To področje našega dela bi lahko opredelili kot zakonodajno, pravno in proceduralno področje dela, ki s samo vsebino ni v izraziti neposredni zvezi.
- obdelava vsebine dokumentacije s preverjanjem predlaganih tehničnih rešitev, prometnih vprašanj, upoštevanjem okoljevarstvenih zahtev itd.
Načelno se nismo vračali na razprave o koridorjih, res pa je, da mnoga nova dejstva, pripombe, spremenjeni podatki znotraj kriterijev in dokazljive korekcije rezultatov primerjalnih študij čedalje bolj silijo v razmišljanje o določenih zahtevah po ponovnem primerjalnem vrednotenju posameznih variant poteka avtoceste. Upanje za dosego ponovnega vrednotenja je seveda zelo majhno, saj se je država očitno odločila s skoraj vsemi sredstvi projekt v predvidenem času uresničiti, pri čemer pa ima zaradi napak, ki so izključna posledica hitrosti, v zadnjem času vedno večje težave.
Po določitvi koridorja na seji Skupščine občine Domžale bi moral v skladu z zakoni izbrani koridor pridobiti verifikacijo tudi v Državnem zboru, kar pa se po naših podatkih in informacijah ni nikoli zgodilo. Izbrani koridor je sicer obravnaval Odbor za infrastrukturo in varstvo okolja DZ RS, ki pa prav tako ni sprejel vsebinsko ustreznega sklepa.
Pred izdelavo lokacijskega načrta bi morali načrtovalci izdelati z zakonom predpisano okoljevarstveno presojo, ki ima natančno predpisano vsebino. Nadomestek za zahtevano predstavlja presoja vplivov na okolje, ki pa je daleč od kvalitetno in korektno pripravljenega gradiva.
V Sloveniji bi moral biti predhodno sprejet Nacionalni program izgradnje cestnega omrežja, ki bi opredeljeval tudi področje gradnje avtocest s prilagoditvijo sekundarnega cestnega omrežja. Konkretni projekti bi morali nato biti usklajeni s sprejetim programom, kar pa je seveda nemogoče, saj takšnega programa nimamo.
Kakršnikoli večji posegi v prostor zahtevajo pokritje v medsebojno usklajenih občinskih in republiških planskih dokumentih. V tem trenutku obstajajo precejšnje neusklajenosti, ki se bodo zagotovo vlekle še daleč v prihodnost. Ker je postopkovna dinamika na opi-sovanem projektu popolnoma neurejena in tudi nepredvidljiva, je povsem odveč poudarjati, da so postopki bili, so in tudi bodo precej nekorektno peljani in zato vprašljivi.
Poleg zapisanih je še cela vrsta drugih nepravilnosti na katere smo in bomo še večkrat in tudi vedno glasneje opozarjali.
Ob lanskoletnih razpravah o koridorju smo na sejah Skupš-
čine občine Domžale sprejemali sklepe, ki so anticipirano opredeljevali nekatere rešitve v kasnejših fazah izvedbe projekta ter oblikovali tudi mnoge ostale zahteve.
Ob preverjanju upoštevanja takratnih sklepov (obljubljeno je bilo brezpogojno upoštevanje) smo ugotovili, da:
- investitor kljub izrecni prepovedi vztraja na čelni cestninski postaji v Kompoljah,
- je zahtevana in obljubljena povezovalna cesta Želod-nik-Mengeš daleč od konkretne realizacije,
- hidromelioracije še vedno niso ne kvalitetno opravljene in ne končane,
- komasacije ostajajo odprt problem, ki ga je Državni zbor do izida časopisa morda rešil s hudo vprašljivim »razlastitvenim« zakonom,
- še vedno niso opravljene študije prometnih obremenitev med in po gradnji s predvidenimi ukrepi sanacije škode in primerno ureditvijo prometa,
- priprava dovoznih poti na gradbišča ni niti predvidena in še manj z zagotovili finančno pokrita,
- niso predvidene (in v LN vrisane) lokacije za odvzem dodatnih in deponiranje odvečnih materialov,
- v LN (vsebovanje je v Programu priprave s podpisom opredelil sam minister za okolje in prostor) ni prikazanih nadomestnih zemljišč za tiste lastnike, ki bodo (prizadeti z AC) ta zemljišča zahtevali.
Opisani so le večji primeri ignorance takrat obljubljenih in s strani investitorja brezpogojno sprejetih zahtev, ki jih je SO Domžale oblikovala v sprejetih sklepih.
Pred izdelavo LN-a je načrtovalec v skladu s Programom priprave dolžan pridobiti pogoje posameznih institucij, ki jih mora v dokument kasneje upoštevati. Ugotovili smo, da s strani nekaterih pogojedajal-cev sploh ni pridobil, vseeno pridobljene pa je v mnogih primerih le delno upošteval ali pa sploh niso bili upoštevani.
Lokacijski načrt fizično predstavljata dve dokaj zajetni knjigi, ki imata natančno predpisano vsebino. Ugotovili smo, da v tej vsebini manjka več kot dovolj gradiva, kar bi lahko bil zadosten razlog za ustavitev postopkov do kompletiranja dokumentacije. Na to smo že predhodno opozarjali, vendar odziva, razumljivo, ni bilo.
Doslej sem v grobem opisal zgolj večje kršitve, ki smo jih definirali v enem delu našega dela. Same po sebi bi bile v primeru spoštovanja pravnih norm zadosten razlog za ustavitev postopkov z vračanjem na neko točko v preteklosti. Ocenili smo, da bi bilo preveč negotovo in tudi neodgovorno staviti izključno in samo na rezultat, ki bi ga dosegli z opozarjanjem na zapisane kršitve. Zato smo v drugem (vsebinskem) delu natančno in sistematično pregledali vsebino predloženega lokacijskega načrta in ob delitvi obravnave in posamezna področja to s pravilno izbiro članov komisije tudi strokovno podprli. Občasno smo si pri svojem delu pomagali tudi z vključevanjem zunanjih sodelavcev.
Tematiko smo razdelili na štiri vsebinska področja:
1. Raba prostora
2. Promet
3. Komunalna infrastruktura
4. Varstvo okolja Rezultat dela predstavljajo
pripombe, ki smo jih skupaj z vsemi drugimi že posredovali ministru. Nekatere naše pripombe so enake pripombam drugih, pa vendarle nekoliko širše formulirane. V nadaljevanju bom povzel le nekatere bolj pomembne.
1. raba prostora:
- v LN je potrebno opredeliti območji izključne in omejene rabe ter tudi območje, v katerem bodo zaznavni vplivi avtoceste,
- LN  mora vsebovati ob-
močja posameznih posebnih vrst rabe prostora (območja podtalnic, rekreacijske površine, različna zaščitena območja...),
- v dokument je potrebno vnesti predvidena nadomestna zemljišča in parcele, ki morajo v smislu pravnega urejanja biti enakovredna cestnemu območju,
- komasacije so popplnoma nerešene in zato investitor nima zagovornika za pogovore in sklepanje pogodb,
- v LN je potrebno uvrstiti tudi posege, ki jih AC povzroči izven svojega območja (priključne ceste, vodotoki, poplavna območja...) in jih primerno obdelati,
- neupoštevan je bil del razvojnih dokumentov takratne občine Domžale,
- za nadomestno gradnjo šole v Dragomlju je potrebno vrisati ustrezno locirano nadomestno zemljišče...
Prostor je dragocenost, s katero je potrebno skrajno racionalno in kvalitetno ravnati. Načrtovalci so se osredotočili izključno na asfaltni trak z dokaj omejenima pasovoma na obeh straneh AC, ker so pač finančno omejeni. V primeru upoštevanja dela zahtev in pripomb v tem poglavju bi ekonomska cena kilometra AC že bistveno poskočila.
2. Promet:
Niso izdelane študije prometnih tokov med potekom gradnje in ureditev prometa na sekundarnem cestnem omrežju po končanju del. Nasploh bi morali cestno problematiko načrtovalci reševati celostno, saj AC režim v marsičem temeljito spreminja. Verjetno je predvideno, da tovrstno reševanje kasneje pač ostane breme občine. Zaradi množice pripomb bom naštel le večje:
- predlagamo ukinitev cestninske postaje v Kompoljah in uvedbo tunelnine na Trojanah,
- manjka priključek v Blagovici, kar je posledica cestninske postaje v Kompoljah,
- sistem priključkov je odvisen od realizacije povezovalne ceste Želodnik-Mengeš, ki bi prevzela velik del p.ometa s severa. Če bo zgrajena, se priključki zreducirajo na priključek v Krtini in priključek v južni Studi, sicer pa odločno nasprotujemo priključku v Mlakah,
- dodatno naj prouče nive-leto AC,
- večina prehodov preko AC naj se izvede izvennivojsko pod niveleto AC,
- vztrajamo na izgradnji povezovalne ceste Želodnik--Mengeš,
- še posebej in z vsemi sredstvi pa vztrajamo na predhodno
zaključeni rekonstrukciji magistralne ceste M10 na odseku Črnuče-Depala vas. To je osnovni pogoj, od katerega pod nobenim pogojem ne odstopamo.
- urediti je potrebno dostope do zemljišč in objektov, ki bodo z AC prekinjeni,
- opredeliti in predhodno opremiti je potrebno transportne poti v času gradnje...
Porabil bi preveč prostora v Slamniku, če'bi vam želel popisati vse težave, ki nam jih »država« povzroča pri uveljavljanju naših zahtev na prometnem področju. Zaradi pomanjkanja denarja zavračajo (v letošnjem proračunu za zdaj nismo vključeni) investicije v katerekoli   ceste sekundarnega
omrežja in pri tem stališču vztrajajo kljub nespornim in strokovno podprtim argumentom, ki govorijo v prid realizacije omenjenih projektov. Z velikimi napori vztrajamo v »don-kihotovskem« boju, v katerem bomo za dosego ciljev uporabili tudi manj prijetna sredstva, saj so v zadnjem času v Sloveniji marsikje že obrodila sadove.
V globalu torej zahtevamo rekonstruirano M10, postopkovno vsaj do začetka gradnje pripeljano (potrebna soglasja, LN, soglasja za izjemne posege) povezovalno cesto Želodnik-Mengeš, ustrezen sistem priključkov, normalne komunikacije preko AC, ki sedaj obstajajo in v globalu izboljšanje sekundarnega cestnega omrežja z ustreznimi jamstvi posledic, ki bodo med gradnjo nastale.
3. Komunalna infrastruktura:
Obdelavo tega področja smo prepustili Komunalno stanovanjskemu podjetju Domžale, ki bo po potrjenem lokacijskem načrtu tudi edina stranka v postopku iz naše občine, ki bo uradno lahko spremljala in nadzirala potek gradnje. Pripravili so kar precej pripomb, ki so večinoma ozko strokovno specializirane. Posebej pa bi se ustavil pri zahtevi za izdelavo detaljne študije hidravlike vodotokov, saj bi ob njeni izpustitvi in nenačrtnem odvodnjavanju bila resno ogrožena naselja v KS Krtina, KS Dob, KS Ihan in morda tudi druga področja. Količina padavin seveda ne bo večja, pač pa bo njihova časovna razporeditev in koncentracija povzročila ekstremne in sunkovite količinske udare, ki imajo lahko enormne posledice. Avtocesta je pač velika streha, ki zahteva primeren sistem odvodnjavanja, ta pa zaz-daj v LN ni urejen.
4. Varstvo okolja:
Ekološko zavest v naši občini poosebljajo mnogi posamezniki, institucije in društva, ki so doslej z naravnost fanatičnim zanosom skušali opozarjati na težave in posledice, ki jih bo avtocesta povzročila. Četudi se tega morda niti ne zavedamo, bomo omenjenim predstavnikom ekoloških gibanj dolgoročno lahko glasno hvaležni za njihov trud in prizadevanja. S strani okoljevarstvenikov je bilo tudi mimo Komisije za ceste vloženih veliko pripomb, ki morajo biti še posebej skrbno obravnavane. Tudi k našemu delu smo pritegnili predstavnike omenjenih okoljevarstvenikov, zato bi ob tem poglavju rad zapisal le to, da gredo naše
zahteve in pripombe za zagotavljanje najbolj ugodne zaščite ljudi, živali in narave nasploh pred kakršnimikoli vplivi avtoceste. Ker je pripomb veliko in so pomembne prav vse, jih posebej ne bi našteval. Zapišem naj le to, da poteka velik del AC na odseku južno od Domžal tik nad podtalnico, da so ogrožene in obsojene na propad nekatere redke živalske in rastlinske vrste, da so odtoki meteornih voda speljani brez predčiščenja naravnost v vodotoke, da za zdaj še nihče ni posnel ničelnega stanja obremenitve okolja pred gradnjo AC itd.
Prispelo je preko 200 pripomb. Že v uvodu sem zapisal, da se je minister za okolje in prostor s svojim podpisom ob-
vezal za opredeljevanje do vsake od njih v petnajstdnev-nem roku, kar je nesporen dokaz ignorance najvišjih predstavnikov slovenske države. S sklepom Občinskega sveta občine Domžale (sklepi so objavljeni v tej številki Slamnika) od ministra zahtevamo, da se do vsake pripombe pisno opredeli in k vsaki opredelitvi doda tudi ustrezno obrazložitev.
Bojim se, da bomo ob začetku junija imeli še en dokaz več o mačehovskem odnosu države in njenih institucij do državljanov in državljani. Da ob vsem nespoštovanju zakonov, predpisov in drugih pravnih aktov o pravnosti oz. spoštovanju pravnega reda sploh ne govorim. V zadnjem obdobju smo se nekajkrat srečali z ministrom Gantarjem in enkrat tudi z ministrom Umekom. Res smo zaradi naglice vsi skupaj pod strahovitim pritiskom, zaradi katerega se napake vrstijo druga za drugo. Celoten projekt se skokovito draži (v osnovi 1 mrd USD, nat 1.2, pa kasneje 1.4 in sedaj pribl. 1.6 mrd USD), terminski plani niti teoretično ne morejo biti več uresničeni v zaenkrat veljavnih rokih, operativne ekipe (vključno z nami) so na vseh ravneh že precej utrujene, neusklajenosti so na vsakem koraku, predvsem pa - v spopadih za drevesa nismo več sposobni opaziti gozda in njegovega propadanja.
Mi bomo svoje delo seveda temeljito nadaljevali. Eden zadnjih sklepov Komisije za ceste je bil tudi ta, da so zaradi doseganja ciljev iz oblikovanih zahtev in pripomb (poudariti moram, da so med seboj vse enakovredne in zato pripombe Komisije za ceste nimajo nikakršne posebne teže v odnosu do vseh drugih) dovoljena skoraj vsa sredstva. Izčrpane so možnosti konstruktivnega dialoga in sklepanja kompromisov v škodo naše občine. Pogajanja in pogovori bodo postali trši in upam, da v nadaljnjih postopkih lahko pričakujemo pomoč tudi širše javnosti. Naj za konec napišem še naše iskreno upanje, da kultura dialoga vendarle ne bo padla na raven traktorskih revolucij, ko se cilji dosegajo skozi pogovore tik ob cestnih zaporah. Povsem izključiti pa se tudi te možnosti seveda ne da - še posebej zato, ker je v zadnjem času v Sloveniji tovrstna oblika sodelovanja že večkrat obrodila sadove.
Iskrena zahvala vsem, ki nam pri naših prizadevanjih pomagate, bralcem zagotovilo za redno obveščanje v naslednjih številkah Slamnika, vsem skupaj pa prav lep pozdrav!
Podžupan in predsednik Komisije za ceste: SIMON MAVSAR
INFORMACIJE O POSTOPKIH, PREDLOGIH PRIPOMBAH IN ZAHTEVAH
Avtocesta na odseku Šentjakob-Blagovica
Domžale
/lamnik
OBČINA DOMŽALE
JAVNO POVABILO ZA PREDLOŽITEV VLOG ZA SOFINANCIRANJE VZDRŽEVANJA ŠPORTNIH OBJEKTOV V OBČINI DOMŽALE
Vloge lahko predložijo:
- lastniki in upravljala športnih objektov,
- lastniki in upravljala drugih objektov, v katerih so urejeni prostori za izvajanje treningov in športnih prireditev.
II.
Proračunska sredstva za vzdrževanje športnih objektov so namenjena za nujna vzdrževalna dela na objektih in nabavo opreme z namenom:
- preprečevanja propadanja objektov in
- izboljšanje možnosti organizacije športnih aktivnosti v teh objektih.
III.
Kandidati za proračunska sredstva za vzdrževanje športnih objektov morajo v prijavi na razpis navesti:
- ime in sedež objekta,
- starost in lastništvo objekta,
- namembnost objekta,
- uporabnike objekta,
- treninge in športne prireditve v letu 1994,
- večja realizirana vzdrževalna dela na objektu zadnjih pet let,
- načrt vzdrževalnih del v letu 1995,
- predračunska vrednost vzdrževalnih del v letu 1995,
- vire financiranja in pričakovani delež iz občinskega proračuna.
IV.
Prijave bo ocenjevala komisija za šport. Pri odobravanju proračunskih sredstev za vzdrževanje športnih objektov bomo upoštevali naslednje kriterije:
- stanje vzdrževanosti objekta,
- delež športa v namembnosti objekta,
- intenzivnost športnega dogajanja v objektu,
- prostovoljno delo krajanov in njihovo angažiranje za pridobitev drugih virov sredstev za vzdrževanje,
- odobrena proračunska sredstva za vzdrževanje objekta v preteklih petih letih in njihova namenska uporaba.
V.
Vloge za sofinanciranje vzdrževanje športnih objektov lahko vložite v roku 15 čini od dneva objave na naslov: OBČINA DOMŽALE'. Oddeiek za družbene dejavnosti,
Ljubljanska 69, 61230 DOMŽALE.
Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko: 721-022 interna 89 ali 94.'
Županja
OBČINA DOMŽALE
JAVNO POVABILO ZA PREDLOŽITEV VLOG ZA SOFINANCIRANJE OBNOVE KULTURNIH DOMOV V OBČINI DOMŽALE
Vloge lahko predložijo:
- lastniki in upravljala kulturnih domov in letnih gledališč,
- lastniki in upravljala drugih objektov, v katerih so urejeni prostori za kulturne prireditve,
- ljubiteljska kulturna društva.
II.
Proračunska sredstva za obnovo kulturnih domov so namenjena za nujna vzdrževalna dela na objektih in nabavo opreme z namenom:
- preprečevanja propadanja objektov in
- izboljšanje možnosti organizacije kulturnih aktivnosti v teh objektih.
III.
Kandidati za proračunska sredstva za vzdrževanje in opremo kulturnih domov morajo v prijavi navesti:
- ime in sedež objekta,
- starost, lastništvo objekta in opremljenost,
- namembnost objekta,
- uporabnike objekta,
- kulturne prireditve v letu 1994,
- večja realizirana vzdrževalna dela na objektu in vložena sredstva v opremo v zadnjih petih letih,
- načrt vzdrževalnih del ter nabave opreme v letu 1995,
- predračunska vrednost vzdrževalnih del in nabave opreme v letu 1995,
- vire financiranja in pričakovani delež iz občinskega proračuna.
IV.
Prijave bo ocenjevala komisija za kulturo.
Pri odobravanju proračunskih sredstev za obnovo kulturnih
domov bomo upoštevali naslednje kriterije:
- stanje vzdrževanosti in opremljenosti objekta,
- delež kulture v namembnosti objekta,
- intenzivnost kulturnega dogajanja v objektu,
- prostovoljno delo krajanov in njihovo angažiranje za pridobitev drugih virov sredstev za vzdrževanje,
- odobrena proračunska sredstva za vzdrževanje in opremo objekta v preteklih petih letih in njihova namenska uporaba,
V.
Vloge za sofinanciranje obnove kulturnih domov lahko vložite v roku 15 dni od dneva objave na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 61230 DOMŽALE.
Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko: 721-022 interna 89 ali 94.
Županja
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA DOMŽALE in REPUBLIŠKA UPRAVA ZA JAVNE PRIHODKE IZPOSTAVA DOMŽALE
OBVEŠČATA
da so URADNE URE ZA POSLOVANJE S STRANKAMI IN OBČANI:
PONEDELJEK: od 8.00 ure do 14.00 ure SREDA: od 8.00 ure do 13.00 ure in od 14.00 ure do 18.00 ure PETEK: od 8.00 ure do 13.00 ure
v. d. načelnika upravne enote:
BRANKO HEFERLE, dipl. pravnik, I. r.
Vodja izpostave RUJP:
MIRAN GRAJZAR, dipl. pravnik, I. r.
OBČINA DOMŽALE
JAVNO POVABILO ZA PRIJAVO PROGRAMOV SOFINANCIRANJA PROFESIONALNIH KULTURNIH PRIREDITEV IN ZALOŽNIŠTVA
Program lahko prijavijo vse fizične in pravne osebe.
II.
Prijavljeni programi bodo osnova za oblikovanje občinskega kulturnega programa prireditev in založniškega programa v letu 1995 na področju likovne, glasbene, gledališke, plesne in drugih kulturnih dejavnosti ter založništva, ki se bodo v celoti ali delno financirali iz občinskega proračuna.
III.
Prijave morajo vsebovati:
- ime, sedež in status prijavitelja,
- celoten opis programa,
- kraj in čas izvedbe programa,
- predračunska vrednost programa,
- viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna.
IV.
Prijavljene programe bo ocenjevala komisija za kulturo. Prednost pri izbiri bodo imele tradicionalne prireditve, prireditve širšega pomena za občino in prireditve s priznano kvaliteto. Na področju založništva pa pridejo v poštev založbe del domžalskih avtorjev ter založbe specifičnega pomena za občino Domžale.
'       '  • v.
Programe lahko vložite najkasneje v roku 15 dni od dneva objave na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 61230 DOMŽALE. Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko: 721-022, interna 89 ali 94.
Županja
OBČINA DOMŽALE
JAVNO POVABILO ZA PREDLOŽITEV VLOG ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ZA DELO Z MLADIMI
Programe lahko predložijo vse fizične in pravne osebe.
II.
Programi za delo z mladimi morajo biti predvsem namenjeni odraščajoči mladini po končani osnovni šoli do konca rednega šolanja, ki urejeno in organizirano odvračajo mladino od brezciljnega in nezdravega posedanja po lokalih in jim dajejo smoter in pobudo za medsebojno druženje in izpopolnjevanje prostega časa in življenja. Dosežen mora biti namen vključiti mlade, ki nimajo ambicij ali niso vključeni v druge oblike dela v društvih in organizacijah.
III.
Prijave morajo vsebovati:
- ime, sedež in status prijavitelja,
- opis programa in njegov namen,
- kraj in čas izvedbe programa,
- število vključene mladine,
- predračunska vrednost izvedbe programa,
- viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna.
IV.
Prijavljene programe bo ocenjevala Komisija za delo z mladimi. Pri ocenjevanju bo upoštevala zlasti aktualnost problema, ki ga program rešuje, število vključene mladine in delež drugih virov financiranja.
V.
Program lahko vložite najkasneje v roku 15 dni od dneva objave na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 61230 DOMŽALE. Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko 721-022 int. 89 in 94.
Županja
OB 50-LETNICI ZMAGE NAD FAŠIZMOM IN NACIZMOM
Položitev spominskih
vencev
V torek, 9. maja 1995, so župani oz. n/ihovi predstavniki na osrednje spomenike oz. spominska obeležja v vseh štirih
novih občinah položili spominske vence z napisom: V SPOMIN OB 50-LETNICI ZMAGE NAD FAŠIZMOM IN NACIZMOM-ŽUPANI OBČIN DOMŽALE, LUKOVICA, MENGEŠ IN MORA VČE.
Pred osrednji spomenik v Domžalah je položila spominski venec Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale.
Pred spomenik v Moravčah je spominski venec položil Peter Janežič, član Občinskega sveta Občine Moravče.
Pred spomenik v Lukovici je v imenu župana Občine Lukovica Anastazija Živka Burja venec položil Vinko Pirnat, tajnik Občine Lukovica.
Janez Per, župan Občine Mengeš, je položil venec pred spominsko obeležje v predverju Kulturnega doma v Mengšu.
4
/lamnik
Domžale
MEDOBČINSKA SLOVESNOST OB 50-LETNICI ZMAGE NAD FAŠIZMOM IN NACIZMOM
V duhu sprave, sožitja in spoštovanja različnosti
(nadaljevanje s prve strani)
spoštovanja človekove najlepše posebnosti - različnosti. Da proslavimo moč, ogenj in sposobnost poštenih in velikih ljudi, zaradi katerih je tudi naš današnji dan miren, svoboden in srečen.« V nadaljevanju je poudarila, da ni bilo nobenih pomislekov ob pobudi ob-
činske organizacije Zveze združenih borcev in udeležencev NOV, da se pripravi skupna slovesnost, ki ima globoko človeško, humanistično in pietetno vsebino, saj se z njo spominjamo množičnega trpljenja in bolečine, ki jo je povzročila ta morija. Opozorila je na neizpodbitno dejstvo, da je Slovenija lahko ponosna, saj
OBČINSKI SVET OBČINE DOMŽALE
OBVEŠČA
da je na izredni seji dne 16. maja 1995 sprejel
SKLEP
O POVIŠANJU CEN STORITEV V VRTCIH
1. S 1. majem 1995 se povišajo cene storitev vrtcev za 10,3%.
2. Staršem otrok s 3 ali več otroci v vrtcih se priznajo olajšave v višini 10% od vrednosti oskrbnine.
3. S 1. majem 1995 se ponovno ugotovi upravičenost do socialnovarstvenih pomoči in izračuna prispevek staršev na osnovi dohodkov na družinskega člana v letu 1994, brez upoštevanja rasti povprečnih plač.
4. Potrdijo se cene VVZ Domžale za skrajšani čas bivanja ter obrok prehrane, ki od 1. maja 1995 mesečno znašajo:
do 4 ure bivanja (otrok sodelujejo samo
pri vzgojnem delu brez hrane) SIT 7.522,90
do 4 ure bivanja (z dopoldansko malico) SIT 9.282,90
do 4 ure bivanja (z dopoldansko malico
in kosilom) SIT 13.322,90
od 4 do 5 ur bivanja (otrok sodeluje samo
pri vzgojnem delu brez hrane) SIT 9.404,00
od 4 do 5 ur bivanja (samo z dopoldansko
malico) SIT 11.004,00
od 4 do 5 ur bivanja (z dopoldansko
malico in kosilom) SIT 15.204,00
5. V VVZ Domžale, enota Žabica v Trzinu se dovoli odprtje novega oddelka za otroke od 2 do 3 let.
OBČINSKI SVET OBČINE DOMŽALE
OBVEŠČA,
da je na izredni seji dne 16. maja 1995 sprejel:
SKLEPE
OB OBRAVNAVI PRIPOMB NA OSNUTEK LOKACIJSKEGA NAČRTA AVTOCESTE NA ODSEKU ŠENTJAKOB-BLAGOVICA
1. Vse pripombe, evidentirane in sprejete med javno obravnavo osnutka lokacijskega načrta avtoceste na odseku Šentjakob-Blagovica, se v skladu s Programom priprave lokacijskega načrta posredujejo v nadaljnjo obdelavo ministru za okolje in prostor Republike Slovenije.
2. Občinski svet Občine Domžale zahteva, da se minister za okolje in prostor Republike Slovenije v predpisanem roku o vsaki posredovani pripombi pisno opredeli. Opredelitev mora vsebovati tudi pisno obrazložitev.
3. Vsi sklepi, sprejeti na sejah Občinskega sveta Občine Domžale, v zvezi s problematiko izgradnje avtoceste, ostanejo v veljavi. Zato Občinski svet ponovno zahteva, da se o vsebini sprejetih sklepov pisno opredelijo:
- Vlada Republike Slovenije
- Ministrstvo za okolje in prostor
- Ministrstvo za promet in zveze
- Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje
- Republiška uprava za ceste
- Družba za izgradnjo avtoceste
- Ljubljanski urbanistični zavod
- Geodetska uprava RS
4. Vsi sklepi, ki jih je Občinski svet Občine Domžale ob obravnavi problematike izgradnje avtoceste doslej sprejel, se ponovno posredujejo:
- Vladi Republike Slovenije
- Ministrstvu za okolje in prostor
- Ministrstvu za promet in zveze
- Uradu Republike Slovenije za prostorsko planiranje
- Republiški upravi za ceste
- Družbi za izgradnjo avtocest
- Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu
- Geodetski upravi RS
je dala svoj ne prav majhen prispevek z oboroženim bojem k skupni zmagi, v njem je tudi več kot 1000 žrtev z območja vseh štirih občin in nadaljevala: »Vojna je krut, neizprosen čas, poln muke, trpljenja, bolečine, ki je brezobzirna zlasti do nemočnih, preprostih ljudi, otrok in starejših ter civilnega prebivalstva. Zato se danes poklonimo vsem, ki jih je zaznamovala, poklonimo se pogumu in odločnosti tistih, ki so se borili za njen konec, saj je bil olajšanje prav za vse. Izjema so tisti, ki je niso dočakali živi, pa naj so padli kot žrtve na katerikoli strani - zato danes počastimo in se poklonimo njihovemu spominu.«
Poudarila je, da ne smemo pozabljati in pozabiti, kajti prav pozaba lahko privede do novega nasilja nad človekom. V imenu mlajših generacij je vsem sporočila: »Želeli bi sporočiti svojim staršem, dedkom in babicam, da ne želimo nadaljevati z njihovimi prepiri in bomo skušali preseči sovraštvo, s katerimi so bile prežete generacije pred nami. Ne bomo dovolili, da nas kdorkoli skuša duhovno in nazorsko razdeliti in zastrupiti s svojim sovraštvom in nezaupanjem. Kajti večina Slovencev je znala v svoji zgodovini dokazati, da se znamo sami boriti za svojo svobodo in biti enotni ter složni, kadar je pod vprašajem naš obstoj. To smo tako veličastno dokazali ne le pred petdesetimi leti, ampak tudi leta 1992 v letu osamosvajanja, ko smo si iz-
borili svojo neodvisnost in samostojno državo. Pogum
in dostojanstvo sta vodila obe generaciji in obakrat smo se skromni in ubogi uprli veliki, organizirani in močni sili. Toda brez vas, ki ste čas pred več kot petdesetimi leti preživljali v gozdovih, zaporih, taboriščih in strelskih jarkih, ne bi bilo današnje Slovenije, še posebej pa ne brez slovenske narodnoosvobodilne vojske in njenih borcev in bork. Pri tem se vam ni potrebno prav ničesar sramovati, kajti narodnoosvobodilno gibanje v smislu upora proti fašizmu in nacizmu na sebi nima madeža. Ob koncu se je zahvalila vsem izvajalcem programa, med katerimi so bili  Boris  Kreč, recitator,
Cveta Zalokar Oražem
Simfonični orkester Dom-žale-Kamnik pod vodstvom Aleksandra Spasiča, Domžalski komorni zbor pod vodstvom Karla Leskovca, solisti: Matejo Arnež, Andrejem Levcem in Zoranom Potočanom. Scenarij za slovesnost je pripravil Tomaž Habe, sceno Lojze Stražar, številni obiskovalci pa so še posebej toplo pozdravili razmišljanji osnovnošolke Maje Drljepan in učiteljice Drage Jeretina Anžin.
Maja Drljepan, učenka 8. razreda OS Venclja Perka, je zapisala: »Nočem vojne! Nočem se odrekati svojim
Godba Domžale je pripravila promenadni koncert
Maja Drljepan
Draga Jeretina Anžin
Solista Andrej Leve in Zoran Potočan
sanjam in željam! Hočem živeti v miru! Praznujmo 50. obletnico konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom z velikim upanjem, da se kaj tako groznega ne bo nikoli več ponovilo. Nevarnost je vedno prisotna, ker ljudje laže sovražijo kot ljubijo in iskre sovraštva zelo hitro vžgejo ogenj nasilja ter vojne. Zakaj je tako? Poskušajmo to spremeniti!«
Draga Jeretina Anžin pa je razmišljala takole: »Moja generacija o spravi ne razmišlja, ker je ne potrebuje. Sprava je potrebna med vami, starejšimi in preteklostjo. Z močjo odpuščanja začnite spoštovati drug drugega. Šele s to gesto se bo pričela nova zgodba, zgodba o človekovi postopni obnovi, o njegovem postopnem prerojenju in prehodu iz enega sveta v drugega, zgodba o spoznavanju nove, dostikrat povsem neznane resničnosti. Spominski dnevi, ki potekajo ob zmagi nad fašizmom in nacizmom po vsej domovini, naj bodo priložnost za pomiritev, ne pa za odpiranje starih ali celo novih ran. Čas je, da spoštljivo počastimo imena tistih, ki so bili hud boj za domovino in jim je ogenj v srcih živo pla-menel, ki so na poti k Soncu v živopisen zrak vklesali svojo čast.«
Medobčinska slovesnost ob 50-letnici zmage nad fašizmom in nacizmom, katere so se ob številnih obiskovalcih vseh generacij udeležili tudi predstavniki vseh političnih strank v občinah, je v celoti uresničila željo po spominjanju, po spoštovanju vseh, katerih življenja so povezana z dogodki pred 50. leti. V primerjavi z državnimi slovesnostmi občanov naših štirih občin ta slovesnost ni razdelila. Z njo smo se zahvalili vsem, ki so prispevali in dali velik ter nepozabljiv delež za našo svobodo.       v v
ŽUPANJA OB TEDNU RDEČEGA KRIŽA
Biti človek - za človeka
Rdeči križ se je v letošnjem letu prvič lotil uresničevanja zelo široko zastavljenega nacionalnega programa, s katerim se je vključil tudi v obeleževanje mednarodnega dneva Rdečega križa, ki je bil od 8. do 15. maja. Za širše vodstvo Območne organizacije RK, ki pokriva območje nekdanje občine Domžale, je Cveta Zalokar-Oražem, županja, pripravila sprejem, na katerem so prisotni spregovorili o temeljnem poslanstvu Rdečega križa, posebno skrb pa so namenili akcijam RK na našem območju.
V temeljno načelo: pomagati vsem ljudem v stiski, predvsem pa nemočnim, to je bolnim in ostarelim, invalidom, otrokom, socialno ogroženim in tistim, ki ne morejo sami poskrbeti za preživetje ter še posebej ljudem, prizadetim ob naravnih in drugih nesrečah ter vojni, je Rdeči križ ob mednarodnem tednu RK usmeril vse svoje organizacijske, kadrovske in materialne zmožnosti. Prav o vsem tem je na sprejemu spregovoril Franc Zabret, predsednik Območne organizacije RK. Predstavil je tudi prizade-
Del udeleženk sprejema, ki ga je ob Tednu RK pripravila Cveta Zalokar-Oražem, županja občine Domžale
vanja za utrditev organiziranosti na področju lokalne ravni, kjer želijo obdržati nivo dosežene stopnje krvodajalstva. Povedal je, da na našem območju ni večjih problemov, ob tem pa pohvalil vse krajevne organizacije, ki so tudi letos za krvodajalske akcije pridobile veliko krvodajalcev. Predstavil je prizadevanja RK za ureditev kuhinje in sploh prostorov za brezdomce, ob katerih želijo zagotoviti prostore, kjer bi delili tudi drugo pomoč vsem, ki jo potrebujejo (oblačila, obutev, posteljnina, pohištvo).
RK skrbi tudi za begunce, ki jih je na območju naše občine še kar nekaj, obenem pa zagotavlja pomoč socialno ogroženim, katerih število narašča. Posebno skrb RK namenja pripravi dobrih programov, s katerimi bi zagotovil uspešno delo in povezanost mladih članov ter programov za širjenje znanja in idej ter programov o Rdečem križu.
Uresničevanju teh ciljev so bili namenjeni tudi sprejemi mladih članov v Rdeči križ po osnovnih šolah, podobni pa so tudi cilji drugih akcij, s katerimi želijo v vseh ljudeh razvijati humanizem, odnos do človeka, solidarnost in pomoč.
Franc Zabret, predsednik Območne organizacije RK, je županji izročil spominsko darilo
Za dobro delo, ugled ter razvoj Rdečega križa
Letošnji mednarodni teden Rdečega križa je bil obenem tudi priložnost za zahvalo vsem posameznikom, institucijam in organizacijam, še zlasti pa članom RK in sodelavcem v zdravstvu, šolah, krajevnih organizacijah in drugje, ki s svojim predanim delom pomajo pri izvajanju humanitarnega poslanstva RK in skrbijo za dobro delo, ugled ter razvoj Slovenskega rdečega križa. Zato se je ob koncu sprejema županja Cveta Zalokar-Oražem vsem aktivistom RK za vsa njihova prizadevanja, vestno in požrtvovalno delo ter dosežene uspehe iskreno zahvalila, jim zaželela uspešno delo ter izrazila željo po uspešnem sodelovanju z Občino Domžale tudi v prihodnje. V. V.
Lukovica
/lamnik
5
Občina Lukovica
JAVNA OBRAVNAVA LOKACIJSKEGA NAČRTA NA TROJANAH
Zavarovati ljudi in naravo
Občinski svet Občine Lukovica je ob obravnavi osnutka Lokacijskega načrta avtoceste in dopolnitev prostorskih planov sprejel naslednje sklepe:
1. ... .
Občinski svet Občine Lukovica ponovno ugotavlja, da sklepi Skupščine občine Domžale z dne 18. 08. 1994 ob določitvi koridorja avtoceste skozi območje tedanje občine Domžale in občine Lukovica niso bili upoštevani in zajeti v osnutku proračuna RS za leto 1995. Zahtevamo, da Vlada Republike Slovenije v postopku obravnave osnutka proračuna RS za leto 1995 te zahteve ustrezno obravnava in vključi v proračun za leto 1995.
2,
Občinski svet Občine Lukovica zahteva od Vlade Republike Slovenije, da takoj pristopi k odpravi črnih točk na magistralni cesti M-10 - odsek Želodnik-Zajasovnik:
Križišča Lukovica, Šentvid, Krašnja, Podmilj, Hribi
Ureditev križišča Lukovica se obravnava prioritetno, ker ima urejeno vso dokumentacijo in za leto 1995 že zagotovljenih (rezerviranih) 8.100.000,00 SIT.
Za ureditev križišča Podmilj pa je že pridobljena vsa dokumentacija in rezervirana sredstva v višini 1.500.000,00 SIT.
peš poti: Lukovica-Trnjava, Krašnja-Sp. Loke, Blagovica-Petelinjek,
Za ureditev peš poti Blagovica-Petelinjek je že zagotovljena potrebna dokumentacija in rezerviranih del sredstev v višini 2.000.000,00 SIT.
prehodi za pešce: po celotni trasi na območju občine Lukovica.
3.
Občinski svet Občine Lukovica ugotavlja, da je večdesetletna rezervacija koridorja skozi Občino Lukovica za avtocesto povzročila veliko škodo, zato zahtevamo, da se ta škoda po krajevnih skupnostih ustrezno oceni in napravi program sanacije. Občinski svet bo zadevno posredoval svoj predlog, kako poračunati nastalo škodo zaradi zadrževanja splošnega razvoja na občinskem področju, krajih, gospodarstvu, infrastrukturi itd.
4.
Občinski svet Občine Lukovica ugotavlja, da je bilo v času javne obravnave osnutka lokacijskega načrta avtoceste odseka Šentjakob-Blagovica in Blagovica-Vransko ter planov Občine Lukovica spet podanih veliko pripomb, predlogov in zahtev (za odsek Šentjakob-Blagovica 45 in za odsek Blagovica-Vransko 73) tako od krajanov, kot krajevnih skupnosti, komisije in drugih zainteresiranih, ter zahteva, da pristojne službe na vse podane predloge, pripombe in zahteve odgovorijo pismeno ter jih upoštevajo (Predlogi, pobude in zahteve 1. del z dne 10. 04. 1995 in 2. del z dne 04. 05. 1995).
Več kot sto ljudi se je udeležilo javne obravnave osnutka lokacijskega načrta avtoceste Blagovica-Vransko in pripadajočih prostorskih dokumentov; ta je bila na Trojanah. Še pred začetkom je bila dana zahteva, da se vse pripombe, tako ustne kot pismene, ponovno preverijo, pretentajo, upoštevajo, prav na vsako pa je potrebno dati tudi pismeni odgovor.
C. Anastazij Zivko Burja, župan Občine Lukovica, je po pozdravu izrazil zaskrbljenost zaradi nazadovanja kraja, saj je rezervacija zemljišč zaradi koridorja razvoj onemogočala in povzročala, da so se ljudje selili. Potem ko je Lado Goričan predstavil pripombe krajanov, je Franc Barlič poudaril pomen sodelovanja med krajevnimi skupnostmi, Bojan Gasior, direktor Gostinskega podjetja Trojane, pa postavil nekatera zanimiva vprašanja v zvezi s potekom predora skozi Trojane in njegovega vpliva na var-
nost objektov. Že na začektu razprave je bila postavljena temeljna dilema: izbrani koridor ali koridor, preko Trojan po viaduktu oz. tunelu Lebenice - dodatna južna varianta, za katero se je zavzemala večina razpravljalcev; ti so zlasti opozarjali na posledice predvidenih gradenj predora in pripadajočih objektov na obstoječe domačije in okolje.
Predlagatelji so sproti odgovarjali na postavljena vprašanja in povedali, da bodo gradnjo predora pod Trojanami spremljali domači in tuji strokovnjaki, da bo sistem zračenja tunela maksimalno izpopolnjen in da bo ne glede na sklenjene pogodbe povrnjena vsa nastala škoda, čeprav po mnenju Cirila Smrkolja popolne garancije za poškodbe stavb in morebitno ogroženost ljudi ni. Prisotni so večkrat izrazili zaskrbljenost zaradi tunela, ponujali pa tudi druge možnosti, te pa so predlagatelji   že   na obravnavi
v glavnem zavrnili. Tako so menili, da viadukta, ki bi šel za Trojanami nad Šentožbolt in nazaj v dolino Črnega grabna, ni mogoče protihrupno in ekološko dovolj zaščititi, soglašali so tudi, da ponovno preverijo lokacijo za čelno cestninsko postajo.
Precej vprašanj se je dotikalo problema rezervatov pitne vode, lokacije AC po območju najlepšega gozda, obremenjenosti M-10 med gradnjo AC, oddaljenosti domačij od trase, pravične in enake odškodnine za porabljena zemljišča, posebej pa je izstopalo vprašanje posledic AC na sedanje gostišče na Trojanah in pa predvidena rušenja stanovanjskih hiš in gospodarskih objektov; ta bodo zlasti boleča za vse njihove lastnike. V razpravi je sodeloval tudi Igor Kos, član nevladnega odbora; opozoril je, da je gradnja tega odseka avtoceste, ena najtežjih v Sloveniji, po njegovem mnenju prenagljena, saj so še možnosti, da se poišče boljša varianta trase. Trojane bodo namreč odvisne od turizma, zato bi bilo potrebno to reševati, in sicer v obliki počivališča.
Javna obravnava se je končala z zahtevo, da upoštevajo vse podane pripombe, predloge in zahteve, tako iz javne obravnave na Trojanah, kot tudi drugod, še vedno pa zahtevajo tudi ponovno proučitev možnosti o poteku trase AC preko Trojan po viaduktu oziroma tunelu Lebenice - dodatna južna varianta.
V. V.
Slavko Ravnikar je bil sedemnajst let predsednik krajevne skupnosti v Blagovici. Med tem dolgim pred-sednikovanjem je bilo na blagovi-škem območju zgrajenih veliko večjih in manjših komunalnih naprav. Naredili so več cest po zelo težavnem terenu, zboljšana in v glavnem urejena je bila elektrifikacija vasi, zgrajenih je bilo več vaških vodovodov, postavljene avtobusne čakalnice, po vaseh je bilo postavljenih nekaj svetilk za javno razsvetljavo in še bi lahko našteli.
Vem, da je bil za svojo prizadevnost in pridnost za pomoč krajanom večkrat prav grdo (nečloveško« izplačan, kar za tistega, ki hoče ali naredi ljudem kaj dobrega, ni nič nenavadnega.
Slavko je sicer skromen, vendar bi se lahko pohvalil z neštetimi pridobitvami, ki jih je bodisi organiziral za razvoj krajevne skupnosti in krajane in največkrat tudi sam trdo prijel za delo. Tako ga v tem pogledu še dolgo ne bo kdo prekosil. To je bil tudi razlog za tale pogovor za oralce Slamnika.
Slavko, kot je to v navadi, začniva tale pogovor pri vašem otroštvu. Povejte, prosim, nekaj spominov iz svojih rosnih let.
Rodil sem se 18. februarja 1938 pri Selišenku v Velikem Jelniku nad Blagovico, krstili pa so me za Lojzeta.
Iz otroških let se po pripovedovanju spominjam tele malce nenavadne zgodbe. Neki naš sorodnik na kolovraški strani, bil je samski, je večkrat dejal, da se bo treslo, kadar bo on umrl. In, ker je umrl ravno v veliki noči leta 1895, se je res treslo.
Spominjam se tudi našega sorodnika Andija Ravnikarja; ta je pogosto prihajal v Blagovico po kite za izdelovanje slamnikov v njihovi tovarni.
Od kdaj živiš tu v Podsmrečju?
Domačijo z mlinom in žago tu v Podsmrečju mi je izročila stara mama Jožefa Ravnikar. Ker sta bila tako mlin kot žaga včasih Peskar-java, so domačini rekli Peskarjev mlin ali žaga. Ker je bil prejšnji gospodar Peskar Mlakarju iz Zgornjih Lok porok za posojilo, je moral to imetje prodati.
Stric Jože, rekli so mu Selišenkov Pepe, je domačijo kupil; pri tem mu je precej pomagal njegov brat France. Ta je posest prepustil Pe-petu, ki je že pred drugo svetovno vojno tu mlel in žagal.
Blagoviški žandarji so Pepeta na Vahkem hribu pri Blagovici 21.
marca 1944 od daleč ustrelili; menili so, da je partizan. Ko so pomoto ugotovili, so ga sicer odpeljali k zdravniku Komotarju v Lukovico, a je že na poti umrl. Domačija je tako ostala brez gospodarja. Potem je tu živela moja stara mama in gospodarila; mlel in žagal pa je stric France. Jaz sem bil tu od leta 1948 do 1952. Od tu sem hodil v blagoviško šolo. Potem sem se s staro mamo vrnil domov v Veliki Jelnik, stric France pa se je odselil na Vič pri Ljubljani.
Od leta 1952 do 1957 je žaga obratovala v okviru tedanjega Krajevnega ljudskega odbora Blagovica. Žagali so les za krajevne potrebe. Pozneje je bila žaga v glavnem zapečatena, le občasno so mi dovolili, da sem po nekaj mesecev žagal za domače potrebe.
Kdaj si prevzel gospodarstvo tu v Podsmrečju ?
To je bilo leta 1958, ko sva se z Marijo vzela. Leta 1959 sem šel za dve leti k vojakom; med tem je doma mlela žena. Mlin so poganjala štiri lesena podlivna vodna kolesa: za belo, črno in krušno moko ter stope, za žago pa so že prej Peskarjevi vgradili turbino. V gospodarskem poslopju je imel prejšnji gospodar sušilnico za hmelj.
Ker so leta 1959 ob gradnji glavne ceste Krkovčevo domačijo, kjer je bila doma žena, podrli, smo potem, ko sem se vrnil od vojakov, začeli to hišo obnavljati. Mlin je na dve kolesi obratoval do leta 1967. Tedaj pa je voda podrla jez in ga nismo obnovili; žagati pa oblast tako in tako ni več dovolila. Ker doma od mlina ni bilo dohodka, žagati pa nisem smel, sem se leta 1956 najprej dve leti zaposlil v mlinu na Viru, nato pa leta 1961 kot Žagar v tovarni Stol na Duplici, kjer sem se leta 1992 upokojil. Dolga leta sem se v službo vozil s kolesom, saj včasih ni bilo ustreznih avtobusnih zvez.
In sedaj še nekaj o tvojem delu v Krajevni skupnosti Blagovica, kaj je bilo med tvojim predsednikova-njem postorjeno na tem območju?
Za predsednika Krajevne skupnosti Blagovica sem bil izvoljen 1. marca 1971. Vodil sem jo več mandatnih obdobij, to je do 10. januarja 1988. V sedemnajstih letih je bilo opravljeno veliko dela, marsikaj je bilo treba opraviti za organizacijo del in pridobivanje potrebnih denarnih sredstev.
Najprej je bilo treba zboljšati slabe  elektroenergetske razmere
v Podsmrečju; prvotno smo imeli enofazen tok iz TP Spodnje Loke oziroma iz Krašnje, pozneje trifaznega iz Petelinjka. Že leta 1973 smo dobili novo transformatorsko postajo v Podsmrečju, potem je bilo zgrajenih še več postaj v okoliških vaseh.
V letu 1971 smo začeli graditi novo cesto v Korpe. Vse ročno delo smo krajani opravili sami in prispevali denar za buldožer. Gradnja je trajala pol leta. Pridobili smo soglasje lastnikov zemljišč, sicer smo jo gradili brez načrta in gradbenega dovoljenja, kar je značilno tudi za večino drugih krajevnih cest na tem območju.
Zelo trd oreh je bila gradnja ceste na Golčaj. Najprej smo jo proti Vrankam gradili od Benkoviča. Ker lastniki niso dali potrebnih zemljišč, smo jo začeli delati po novi trasi od gasilskega doma v Blagovici do Vrank in naprej proti Gol-čaju. Tu je cesta bolj položna. Hkrati sem si prizadeval tudi za obnovo cerkve sv. Neže na Gol-čaju, ki je bila od znane golčajske bitke leta 1941 dalje razbita in zapuščena. Leta 1967 so celo zvonove odpeljali v Blagovico. Dokler ni bilo ceste, sva z Lojzetom Kramarjem okna in opeko za zidavo kar v koših nosila na Golčaj. Pri tem naju je zlasti podpiral Janez Klopčič iz Petelinjka in seveda tedanji blagoviški župnik Janez Bobnar (1971-1975). Cesto smo v letih 1972 in 1973 naredili z veliko pomočjo Gozdnega gospodarstva, pri tem nam je največ pomagal inž. Pavlovič. Leta 1974, ko je bila cesta končana, smo zvonove iz Blagovice pripeljali nazaj v golčajski zvonik. Od Golčaja smo gozdno cesto podaljšali do Planjave.
Seveda smo v tem času zgradili še več krajevnih in gozdnih poti: od Zlatenka do Osredenkarja, do Pri-lesja idr. To je bil čas neprestanih in težavnih gradenj posebej zato, ker je zmeraj manjkalo denarja. Šel sem v Domžale in večkrat se mi je posrečilo dobiti denar za nove gradnje. Zemljišča za ceste so lastniki večinoma odstopili brezplačno, nekateri pa so zahtevali plačilo.
Že prej, ko še nisem bil pri krajevni skupnosti, smo v letu 1967 za sedem hiš v Podsmrečju zgradili vodovod z zajetjem na studencu Smrekarica za Florjančičevo hišo in rezervoar za osem tisoč litrov vode.
Za šolsko poslopje, gasilski dom in bližnje domačije so v letu 1967 gradili vodovod iz zajetja pri stu-
dencu Taterman. Župnišče, stara Krivinova domačija, ki je ni več, Brezovčeva hiša in hiša Franca Grila pa imajo vodovod iz zajetja Bevšek že iz konca prejšnjega stoletja. Dotrajane lesene vodovodne cevi so morali po drugi svetovni vojni zamenjati.
Potem smo zgradili vodovode v vaseh: Vošce, Mali Jelnik, Veliki Jelnik, Spodnja Jelša, Spodnji Zla-tenk, Gaberje ter Prevoje in Pri-lesje. Ko je studenec Mrzlica usahnil, je bilo treba za Prilesje in Prevoje od Gaberja zgraditi 900 metrov vodovodnega omrežja. Vsi vodovodi so gravitacijski in še služijo svojemu namenu, le v sušnem obdobju vode primanjkuje. Stalni vodni viri so studenci Taterman, Kamrca in Bevšek. V Zgornji Jelši pa ima vsaka hiša svoj vodovod in svoje zajetje.
Kako je bilo z avtobusnimi postajami, javno razsvetljavo in telefonskim omrežjem oziroma telefonskimi priključki?
V tem času so bile zgrajene tudi avtobusne čakalnice v Zgornjih Lokah, Blagovici in Petelinjku. Bencinska črpalka je bila za krajane tudi pomembna pridobitev. Z javno razsvetljavo smo bili dokaj skromni in varčni. Javne luči smo postavili samo tam, kjer so ljudje želeli, po eno, dve ali tri luči v vasi, kjer je bila res potreba.
Še najmanj uspešni smo bili pri razvoju telefonskega omrežja. Zaradi pomanjkanja denarja, morda tudi zaradi premajhnih potreb po telefonih, je šele v letu 1987 vsaka vas dobila po en telefonski priključek, ponekod dva in le izjemoma 'tri.
In kje bo potekala nova avtocesta, blizu vaše hiše?
Prav ta me najbolj vznemirja. S tem, ko so traso v Podsmrečju premaknili, naj bi podrli našo hišo in več sto let staro žago. Za gradnjo nove hiše pa nisem navdušen. Upam, da se bo vse lepo uredilo.
Slavko, tebi in tvoji ženi, ki nama je kljub pozni uri tako gostoljubno postregla s kavico, želim zdravja in pravšnjo pokojnino za življenje.
Pogovarjal se je
STANE STRAŽAR
OČINSKE UPRAVE OBČINE LUKOVICA
POGOVOR S SLAVKOM RAVNIKARJEM
Sedemnajst let na čelu krajevne skupnosti Blagovica
Odbor skupnosti borcev VI SNOUB Slavka Šlandra, Miloša Zidanška in Ižansko-zasavskega odreda, skupaj z Odbori združenj borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja občin Celje, Domžale, Kamnik, Mozirje, Litija, Zagorje in Žalec
VABI
na slovesnost, namenjeno spominu konca II. svetovne vojne in zmage nad orožjem fašizma, ki bo 3. junija 1995 ob 10. uri . v Šentgotardu pri Trojanah
Območje med Savo in Savinjo s komunikacijami preko Trojan, Tuhinjske doline in Črnivca so bile za okupacijske oblasti strateškega pomena, to pa so vedeli tudi partizani. Ni naključje, da so se na tem območju že v letu 1941 formirale prve čete, nato bataljoni in 1943 leta prva Štajerska brigada Slavka Šlandra. Vse omenjene enote so imele prvenstveno nalogo blokado prehodov iz zahodne v vzhodno Slovenijo in obratno ter prekinitev prometa po zasavski železnici. Težo teh akcij, ki so predvsem v letu 1944 tudi za daljša obdobja prekinjale promet na navedenih relacijah, sta poleg drugih enot nosila predvsem Šlandrova brigada in Kamniško zasavski odred.
Z namenom, da bi po 50. letih, odkar so Slovenijo morale zapustiti še zadnje horde raznih kvizlinških enot, ki so se nateple po naših krajih in izvajale najbolj krvav teror skupaj s svojimi gospodarji, je prav, da na te težke čase obudimo spomine.
Vabimo vse borce, predvsem udeležence navedenih enot, druge udeležence NOV in vse državljane, ki si želijo srečanja z nami in skupne počastitve tega jubilejnega dogodka, da pridejo v soboto, 3. junija v Šentgotard.
ODBOR
6
/lamnik
Moravče
V novih prostorih Občine Moravče smo srečali tudi Jožeta Razpotnika (v sredini), predsednika Občinskega sveta Občine Moravče.
Polepšajmo svoj kraj!
Polepšajmo svoj kraj in podobna gesla uporabljajo v spomladanskih mesecih turistična in druga društva, ki skrbijo za čisto okolje.
V Doiah pri Krašcah nimamo teh društev, pač rja so za čistilno akcijo poskrbeli otroci
sami. Boris, Iztok, Lea, Milanka in Rok so samoiniciativno organizirali čiščenje ceste in meja ob njej. Tudi mali Marko je pobiral papirčke, le lopata je bila zanj malo pretežka.
Otroci so na 500 m dolgem odseku ceste od Krašc do Dol temeljito počistili mulde, brezine in zemljišča ob cesti. Lotili so se celo peskolovov. Če je bila samokolnica le pretežka, sta jima na pomoč priskočila Štefan in Milan, hkrati pa sta
Mladi z Dol pri delu
(Z leve proti desni: Iztok, Rok, Boris, Lea, Milanka in Marko)
poskrbela za njihovo varnost, saj prenekateri vozniki brezobzirno divjajo po nepregledni cesti.
Po končani akciji, za katero, smo jih lepo pohvalili, so se otroci tudi poveselili ob napoli-tankah in soku. Dogovorili so se, da bodo akcijo še ponovili.
Otroci in odrasli! Zgledi vlečejo! Tudi v vaši vasi poskrbite, da ne bo polno papirčkov in ostalih smeti ob cesti! Mladim z Dol pa iskrena pohvala!
Tekst in foto M. B.
Občina Moravče
Zelena dolina
Prvi spomladanski dan je že daleč za nami, zato se je narava že krepko prebudila. V vsej svoji spomladanski lepoti je nam Zemljanom pokazala vse tiste kupe smeti, ki so jih »vestni« prebivalci odložili na obronke gozdov, travnikov ali potokov, namesto da bi jih odpeljali v kontejnerje.
Preden vso to človeško nesnago zakrije narava s svojim zelenim plaščem, upa, da se bo našel kdo, ki jo bo odstranil.
Ta »kdo«, ki bo odstranil to nesnago, pa je ekološki klub Natura z Vrhpolj. Člani tega kluba si že kar nekaj let prizadevamo, da bi z akcijami, v katere vključujemo tudi šolsko mladino, očistili našo okolico, ki je polna divjih odlagališč. Do sedaj smo vsako leto očistili vsaj dve divji odlagališči smeti. Ostala so čista, na kar smo lahko zelo ponosni.
Poleg čistilnih akcij pa naš
Temeljita očiščevalna akcija v KS Peče
Vsak dan smo iz avtomobilov in avtobusov opazovali PVC vrečke, cigaretne škatlice, steklenice, pločevino različnih vrst... Vendar se je tudi letos zbrala skupina osmih krajanov, ki se je namenila počistiti to umazanijo.
Z geološko raziskavo so si mladi Moravčani prislužili zlato priznanje
Člani zgodovinsko-zemljepis-nega krožka in mentorica, Maja Gerčar, smo načrtovali delo za to šolsko leto. Odločili smo se za geološko raziskavo kamnin. Za začetek smo na Geološkem zavodu v Ljubljani kupili karto našega območja. Ob karti smo razmišljali, kam se bomo napotili iskat zanimive primerke kamnin, ki so zastopane v Moravski dolini. Nabrali smo jih veliko. Prinašali so jih tudi sošolci in sošolke. Ob velikem številu vzorcev smo izbrali le tiste, ki so bile krožkarjem najlepše in najzanimivejše. Delo s kamninami nas je precej zaposlilo in ob enem veselilo. Res je, da smo bili iskanja literature manj vešči, kot izkopavanja kamnin, zato jo je poiskala naša
mentorica, da smo skupaj poiskali in izpisali geološke zanimivosti te doline.
Najraje smo tolkli kamenje in se veselili ob vsakem za nas lepem kamnu.
Nahajališča smo fotografirali. Nekaj fotografij smo prihranili in jih bomo uporabili za stalno razstavo: kamninska zbirka Moravske doline, ki jo bomo oblikovali v šoli. Težja vprašanja nam je pomagal razrešiti geolog, gospod Roman Capuder. Razložil je tudi potek dela podjetje Termit, kjer je zaposlen, o izkopavanju kremenčevega peska in tudi o kamninski zgradbi Moravske doline. Naučili smo se, kako so nastale kamnine tu. Vsa spoznanja smo zapisali in jih skupaj z drugim
gradivom uredili v raziskovalno nalogo, s katero smo se predstavili na srečanju mladi geologov Slovenije. Srečanje je bilo v Idriji, 12. maja, 1995. Osvojili smo zlato priznanje. Bili smo zelo zelo veseli in ponosni na svoje delo. Tovarna Tosama nam je podarila lično embalažo za pakiranje livarskega peska, ki smo ga poklonili šolam, ki so tudi sodelovale na srečanju. Uporabile ga bodo pri poizkusih iz kemije. Priložili smo jim navodila za izvedbo tega poizkusa.
Ob skupnem delu smo se marsičesa naučili in se nasmejali. Smeh je pol zdravja!
J. GABRŠEK, M. ZABURNIČ, D. STRGAR
V soboto, 22. aprila, so se v zgodnjih jutranjih urah zagrizli v delo in do poldneva temeljito očistili okolico glavnih cest v KS Peče. Čeprav so iz bližnjega potoka izvlekli marsikaj (Štedilnike, pralne stroje, TV sprejemnike...), so kljub temu optimistično povedali, da je bilo letos smeti manj kot prejšnja leta. Vzrok za to je najbrž kontejner na avtobusni postaji in vsakoletna očiščevalna akcija.
Žal za lepo in čisto okolje ne zadostuje le dobra volja nekaterih krajanov. Še vedno so velik problem »črna odlagališča« po bližnjih gozdovih in ob manj prometnih poteh. Za odpravo le-teh pa bi bila najbrž potrebna tudi pomoč občine.
Še vedno premalo ljudi ve, da z onesnaževanjem narave, ki je v tem koncu Moravske doline še dokaj neokrnjena, kvarijo svoj ugled ter ogrožajo življenje sebe in svojih naslednikov.
»Kjer osel leži, dlako pusti.« Se ti, dragi bralec, kdaj spomniš tega starega slovenskega pregovora?
BRVAR JOŽI
klub skrbi tudi za ohranjanje starih običajev in navad. V preteklem letu smo s skupnimi močmi in z vso prizadevnostjo lastnika kmetije gospoda Marjana Merele iz Zg. Javorščice organizirali kres ob 1. maju, družabno srečanje s kresom na kresno noč in Noč kostanja in mladega mošta. Ne pozabimo pa tudi na najmlajše, saj jih ob novoletnih preznikih obdarimo in jim organiziramo predstavo. Pri tem nam je finančno poma-
gala tako KS Vrhpolje-Zalog kot tudi občina Domžale.
Eden izmed ciljev kluba Natura je, da bi organizirali v občini zeleno stražo, s katero bi zmanjšali onesnaževanje naše okolice.
Želimo, da bi naše društvo v novi občini pridobilo čim več članov, ne samo v KS Vrhpolje--Zalog, temveč tudi v drugih krajih občine Moravče. Če želite postati naš član, nam sporočite na naš naslov, Ekološki klub Natura, Vrhpolje 14, 61245 Moravče.
Da pa bi se lažje odločili za članstvo se nam pridružite pri naših akcijah.
D. G.
Voda v bližnji okolici
Kakšna je voda v moji okolici? Kako so včasih prali perilo in napajali živino? Kje so bili mlini in koliko žita so lahko zmleli v mlinu v eni uri? Kakšen je živalski in rastlinski svet v bajarju oziroma stoječi vodi?
To je le nekaj vprašanj, na katera so poskušali odgovoriti otroci na podružnični OŠ Vrhpolje. Svoja opazovanja, spoznanja, izkušnje in zgodbe, ki so jih posredovali starejši, so zbirali celo šolsko leto. Nalogo so imenovali »Voda v bližnji okolici«.
Gradiva za raziskovanje je bilo dovolj, saj je v bližini potok Rača, v katerem je še čista voda. Včasih je bilo tukaj šest mlinov. Lepo so ohranjena tudi še perišča, na katerih so včasih prali perilo. Blizu graščine v Zgornjem Tustanju je ribnik, kjer je možno opazovati rastlinski in živalski svet v stoječi vodi.
Učenci so si ogledali celotno območje Rače, kjer stojijo mlini oziroma njihovi ostanki in perišča. Redno so spremljali spremembe v graščinskem ribniku in izvir vode Virnik.
Svoja opazovanja in spoznavanja o vodi v bližnji okolici so predstavili staršem na posebni prireditvi, ki je bila 11. aprila 1995 na podružnični šoli na Vrhpolju. Za to prireditev so pripravili tudi časopis, v katerem so zapisali svoje ugotovitve, objavili risbe, zgodbe in druge prispevke, ki so povezani z vodo. S projektom »Voda v bližnji okolici« bodo na podružnični šoli Vrhpolje še nadaljevali.
FRANCKA PAČNIK
Učenci OŠ Vrhpolje ob Vehovčem mlinu. Slikali so se, ko so raziskovali za projektno nalogo »Voda v bližnji okolici«.
Slavka Bizilj (Cesarica) peče kmečki kruh
- Tokrat sem bil na obisku pri gospe Slavki Bizilj in jo povprašal, kako speče okusen domač kruh v krušni peči. Morda jo bo posnemala še kakšna kmečka gospodinja.
»Kaj je potrebno za dober domač kruh?« »Potrebna je stara tehnologija, pravilno dozorevanje testa in peka v kmečki krušni peči. Testo zori dve uri, hlebci se v peči večkrat premikajo, da se dobro zapečejo. Tako ima kruh okus in prepečenost je prava.«
Že od nekdaj je bil kruh cenjen in še danes ga vsi spoštujemo. Posebno Slovenci ga veliko pojemo. Jemo ga skoraj pri vsaki jedi. Kruh, pečen v kmečki peči, je najboljši. Nastane iz zrnja, ki ga posejejo že v jeseni pridne kmečke roke. Hlebec kruha je treba prekrižati z nožem zato, da ta hleb ne bi bil morda zadnji (to je vraža). »Kako pripravimo kvašeno testo?« »Preden zamesimo, moko pogrejemo in pre-sejemo. Tako pripravljena moka je rahlejša, testo pa tudi hitreje vzhaja. Kruh ostaja dolgo časa svež z dodatkom olja, testo gnetemo z roko, medtem ko boljše stepemo s kuhalnico. Testo je dovolj vzhajalo, ko se naredi na površju tanka ,kožica'.«
»Kaj storimo potem, ko je testo vzhajalo?«
»Kvašeno testo prevaljamo v lepo oblikovane hlebe in jih položimo v zato pripravljene peharje (posode iz slame in viter). Peharje s hlebi razporedimo po kuhinji, da so na toplem. Pred-tem moramo pripraviti peč, v kateri kurimo butare in bukova drva, da je ta primerno segreta za peko. Ko je dovolj vroča, odstranimo žerjavico in pepel ter peč dobro očistimo z mokrim ometom iz ličkanja. Peč se pri tem ne sme preveč zmočiti, ker se šamot prehitro ohladi in rad poka. Po končani peki se mora peč počasi shla-diti, zato moramo vratca po peki zapreti. Ko so hlebci v peharjih vzhajali, jih položimo na lesen lopar in vsadimo v peč, da se peče kruh. To traja največ eno uro. Ko je kruh pečen, ga je treba primerno shraniti. Kako? Kruh moramo po peki ohladiti, nato ga šele denemo v shrambo. Priporočljivo je, da v poletnem času pomijemo police vsak teden s kisovo vodo, da se kruh prehitro ne pokvari. Kruh se dolgo ohrani na viseči polici, pritrjeni na stropu v hladni shrambi. Tako je varen pred mrčesom in ne splesni hitro, ker ima dovolj zraka. Še bolj je zavarovan v viseči zamreženi omarici.«
»Ali pečete kruh vsak teden?«
»Res vsak teden spečem šest do sedem srednje velikih hlebcev, ker je naša družina številna. Običajno pečem vsak teden ob petkih, včasih pa tudi ob sobotah, če so potem prazniki. To delo z veseljem opravljam že nekaj let. Tega opravila me je naučila mama, Pepca BIZILJ, ki je pekla, dokler je bila zdrava.«
»Povejte bralcem Slamnika, kaj vse potrebujete za peko domačega kruha?«
»Domačo moko, vodo, sol, olje, kvas, sito, posodo za mesenje - gnetenje testa, potrebno orodje za pripravo peči: greblo, omelo, lopar in veslico, peharje za testo, predvsem pa dobro pripravljeno krušno peč, pa voljo in mir v kuhinji. Ves postopek traja približno štiri ure.«
Da je resnično tako, kot je povedala gospodinja Slavka BIZILJ iz Češnjic pri Moravčah, nazorno pokaže priložena fotografija. Teden za tednom, mesecem in letom je peka dišečega domačega kruha pri Cesarjevih nekaj običajnega.
Slavka, hvala za pogovor. Želimo vam, da bi vaš kruh ostal vedno tako dober.
JOŽE NOVAK
Domžale
/lamnik
7
Porodniški dopust naj bi si razdelila oba starša
Kot članica ženske mreže pri Liberalno - demokratski stranki vam predstavljam predlog te stranke za spremembo zakona o delovnih razmerjih, ki bi staršem omogočal porazdelitev vloge pri negi in varstvu otroka. Predlog ponuja 90-dnevno podaljšanje sedanjega dopusta za nego in varstvo otroka.
Država naj varuje materinstvo, očetovstvo in otroke in v tem smislu naj bi predlog stranke ugledal luč sveta tudi kot vladni predlog. Bistvo predloga je, da se skrb za otroka porazdeli med oba starša. Drugi namen je obveščanje staršev o pravicah, ki jih imajo na tem področju. Po veljavni zakonodaji velja, da lahko oče
ali mati izkoristita dopust, ki jima pripada, za nego in varstvo otroka, torej za čas od 105. dneva dalje. Naš predlog, ki smo ga poimenovali kot starševski dopust, naj bi se podaljšal iz sedanjih 260 na 350 dni, z omejitvijo, da ga eden od staršev ne more imeti več kot 260 dni. Če mati ostane 260 dni z otrokom, je preostalih 90 dni z njim oče. Denarno nadomestilo za starševski dopust v stoodstotnem nadomestilu bi stalo državo 4,5 milijarde tolarjev.
Porodniški dopust za prvih 105 dni velja po sedanji zakonodaji in tako ostaja tudi v novem predlogu. Dodaja se še 14-dnevni porodniški dopust za
Deset vprašanj g. Frančku Reiterju - občinskemu svetniku
C. Franček Reiter je bil poleg Toneta Peršaka izvoljen v Občinski svet Domžale iz Trzina. Krajane vsekakor zanimajo njegovi pogledi na prihodnost kraja.
Kaj vas je vodilo, da ste kandidirali za občinskega svetnika?
Slovenski krščanski demokrati smo si v domžalski občini prizadevali, da bi pred volitvami za lokalno samoupravo sestavili kandidatno listo za Občinski svet tako, da bi bile zastopane v njem vse KS s čim primernejšimi kandidati. Če sodim po tem, da je kandidatna lista SKD v naši občini dobila največ glasov, potem smo bili nedvomno uspešni. Vodila pa me je želja, da pomagam sestaviti zloženko demokratičnega in poštenega sožitja vseh občanov.
Člani občinskega odbora SKD Domžale so vas soglasno izvolili za predsednika, kar ni majhna odgovornost. Kako si predstavljate sodelovanje z drugimi strankami?
Občinska organizacija SKD se je z novimi razmejitvami občin morala reorganizirati; mene so izvolili za predsednika, drugi pa so dobili razne pomembne zadolžitve, tako da smo v vseh strukturah v občini. Na našo iniciativo se je zbralo v Klubu strank slovenske pomladi dvajset svetnikov iz sedmih strank, predseduje mu dr. Marko Starbek. Torej se lahko pohvalimo z dobrim medstrankarskim sodelovanjem na občinskem nivoju.
Mislite, da bi bilo lobro ustanoviti Krajevni odbor SKD v Trzinu in te se da, kakšno vlogo bi mu namenili?
V naši občini še nimamo v vseh KS krajevnih odborov SKD. Pripravljamo ustanovitev na Viru in v Dragomlju. Trzinci smo bili vključeni v KO Mengeš. Sedaj, ko nas je občinska meja ločila, je skrajni čas, da se »Trzinci postavimo na lastne noge«. Ker je naloga krajevne organizacije sestaviti lasten program, ki upošteva politična, gospodarska, kulturna in druga specifična vprašanja kraja, bomo svojim številnim trzinskim volivcem tako približali naše delovanje.
Po poklicu ste projektant; kaj mislite o urbanistični ureditvi Trzina?
Večino svoje delovne dobe sem bil projektant črpalnih naprav, o urbanizmu pa nimam pojma. Odgovoril bom kot krajan: Trzin je sestavljen iz treh glavnih delov. To so Trzin, Trzin-Mlake in OIC. Povezuje jih samo • prometno zatrpana štajerska vpadnica, ki je za lokalni promet komaj še prehodna; kako naj kmet pricfe s traktorjem preko ceste na njivo?, kako naj šolar varno prečka cesto?, kako naj zaživi Obrtna cona? Razvoj, kot si ga zamišlja KS, narekuje resen in izredno zahteven urbanističervprojekt, tak, ki bo po možnosti upošteval potrebe večine krajanov in bo pri načrtovanju in gradnji tako povezovalnega centra (pošta, kulturni in športni center itd.) kot komunalne infrastrukture res racionalno posegal v prostor (z najodgovornejšim odnosom do obdelovalnih površin).
O ekologiji je danes moderno govoriti, storimo pa bore malo za očuvanje čistega okolja; kaj mislite o plinifikaciji Trzina?
Ne, ekologija ni modno vprašanje! Neodgovorno smo zanemarili svoje okolje in danes se nam to maščuje; tudi kurjava s trdimi gorivi prispeva svoj delež pri onesnaževanju. V odboru za komunalo in energetiko pri OS smo kot enega od prednostnih projektov izbrali nadaljevanje že začete plinifikacije, in to v občinskem merilu.
Kako bi uredili prometno povezavo med posameznimi deli Trzina?
Na naslednji seji OS (16. 5.) bo ponovno na dnevnem redu AC. Ob ugotovitvi, da je slovenska vlada zmanjšala v predloženem proračunu prav sredstva, namenjena za izgradnjo M-10, pogojuje Občina Domžale soglasje za AC, z rekonstrukcijo ceste Domžale-Črnuče. Menim, da bomo dobili vsaj najpotrebnejša sredstva za začetek del. Razbremenjena štajerska vpadnica in interna povezovalna cesta v Trzinu bi šele odprli prave razvojne možnosti Trzina; gospodarske in kulturne.
Trzinci se vse premalo družimo, zato se tudi med seboj slabo poznamo; imate tu kakšno idejo?
Društva, kulturna in športna dejavnost, ki ie v Trzinu kar pestra, bo zaživela, če se uresničijo načrti in bo dobil Trzin center s kulturnim domom, športnim parkom, šolskimi igrišči ipd., to bo potem povezovalo krajane s posameznih delov Trzina.
Pred leti si je takšen povezovalni program zastavilo planinsko društvo Onger, ki je poleg izletov organiziralo priljubljene in dobro obiskane piknike ob bajerju. Marsikdo to pogreša. Dobra se mi zdi tudi ideja, da je Gasilsko društvo svoj dan na Florjanovo nedeljo spremenilo v tradicionalna srečanja na medobčinski ravni.
Kako gledate na volilne rezultate na lokalnih volitvah in kaj pričakujete od državno-zborskih?
Volilni uspeh SKD na lokalnih volitvah je bil res zavidljivo dober. Ugoden je bil v Trzinu, odličen v občini, kjer je dobila največ glasov kandidatna lista SKD in prav tako tudi v državi. Uspeh torej ni bil naključen, odvisen je vsekakor od trenutnega ugleda stranke v državi, zelo je odvisen od lokalne strankine dejavnosti, predvsem pa od ugleda kandidata, ki bo moraFpridobiti zaupanje občanov. Pod takimi pogoji lahko tudi na državno-zborskih volitvah ponovimo sedanji uspeh. Vodilo naj nam bo Cankarjeva misel: Stranka je del naroda in iz njega raste!
Kaj vam je v Trzinu všeč in kaj pogrešate? Kakšno je vaše sporočilo sokrajanom?
Trzin mi je ponudil dom. Prijeten je občutek, da sem se z družino vključil v trzinsko faro in bil sprejet. Tisto, kar še pogrešam, najdem v ambicioznem razvojnem programu izgradnje Trzina, ki ga je sestavila KS. Verjamem, da bomo krajani složno in prizadevno pomagali pri njegovem uresničevanju.
Potreben pa nam ie še drug program: Kako najti v celotnem slovenskem prostoru pot do šolske (predvsem osnovnošolske) reforme; izboljšati šolsko vzgojo tako, da bo ta pokazala mladim izhod iz bifejev in ulic ter jih pripravila za poklic in jim osmislila prihodnost.
V povezovanju delov našega naselja vidim še drugo korist: Rast Obrtno - industrijske cone bi omogočila nova delovna mesta in rast krajevnega standarda. ' TONE IPAVEC
očeta oz. osebo, ki bo po otrokovem rojstvu pomagala materi. Uveljavitev 14-dnevnega dopusta za očeta bi bremenil proračun za dodatnih 600 milijonov tolarjev.
Glede na zdravstveno stanje otroka, ko je potrebna večja nega ali ko starša negujeta teže telesno in duševno prizadetega otroka, se starševski dopust podaljša za dodatnih 640 dni. Potreba izhaja iz prakse, zagotovitev skrbnejše nege in pomanjkanje ustreznih institucij za otroke z zmanjšanimi telesnimi in duševnimi sposobnostmi. Ta predlog bi državo bremenil za kake pol milijarde tolarjev.
Starševski dopust po nekaj dodatnih dni predlagamo tudi za starše otrok, ki prvič vstopajo v varstvo ali šolo. Vsak roditelj naj bi imel pravico do dodatnega 3-dnevnega plačanega dopusta. Če za otroka skrbi en sam roditelj, lahko ta izkoristi 6-dnevni dopust. Ta novost bi proračun obremenila za okroglo milijardo.
Starši naj bi imeli tudi pravico do dodatnih dni letnega dopusta, in to oba starša za vsakega otroka. Omogočili bi staršem, da z otroci preživijo več časa. V večini primerov je do dodatnih dni dopusta upravičena le mati. Po novem predlogu naj bi vsakemu staršu pripadala dva dneva letnega dopusta do 15. leta starosti. Uveljavitev tega predloga bi delodajalca obremenila za okoli tri milijarde tolarjev.
Več pravic je potrebno uskladiti s finančnimi možnostmi države. Predlagali so, da se novosti uvedejo postopno. Podaljšanje starševskega dopusta vsako leto za 30 dni, torej v 3 letih. Delovna zakonodaja, ki ureja porodniški in starševski dopust, se bo začela spreminjati že letos proti koncu leta, realno pa je spremembe pričakovati najhitreje v proračunskem letu 1997. Potrebno bo razmisliti tudi o načinu seznanitve staršev z njihovimi pravicami. V praksi se dogaja, da ljudje ne poznajo dovolj, pravic iz delovnih razmerij, povezanih z družinskim statusom, zato jih ne izkoriščajo dovolj.
JUSTINA KOPRIVŠEK, članica ženske mreže LDS
AVTOOPTIKA VULKANIZERSTVO
- elektronska meritev in nastavitev podvozja
- montaža, centriranje ter popravila in prodaja avtoplaščev Sava Exact, Semperit, FULDA
in obnovljeni avtoplašči Bandag.
Jože Skok, Veselovo nabrežje 16, MENGEŠ, tel./fax: 737-300
Pri Vilarjevih v Dobu pri Domžalah se pretežno ukvarjajo s pridelavo šampinjonov
Obisk kmetov iz Primorske
Okolico Kamnika in Domžal oz. kmetije v tej okolici so si pred nekaj časa ogledali tudi kmetje iz Primorskega, ki vodijo ekonomiko na kmetijah. Za to, da bi medsebojne izkušnje še bolj pripomogle k boljšemu vodenju kmetij, je poskrbel Kmetijski zavod Ljubljana, Svetovalna služba iz Komende oz. Marta Kos, ki je poskrbela, da se je zgoraj navedeno lahko izvedlo.
Že v dopoldanskem času so si kmetje iz Primorske ogledali Kmetijski inštitut v Mostah pri Komendi. Pot so nadaljevali skozi Kamnik v Tuhinjsko dolino, kjer so si ogledali naslednje kmetije: najprej jih je pot vodila na kmetijo Kadunc Vida, ki se ukvarja z vzrejo govedi na planinski paši in vzrejo ovac. Obiskali so tudi mini predelovalca mesa Hribar Ivana in Laj-miš Pavla v Lazah, ki ima ribogojnico ameriških postrvi. Letna vzreja se pri slednjem giblje okoli 5 ton.
Po majhnem prigrizku izdelkov družin Hribar in Lajmiš so pot nadaljevali do Domžal in potem do Brda nad Ihanom, kjer so si ogledali kmetijo Janeza Hribarja. Njihova kmetija je usmerjena pretežno v pridobivanje mleka, na njej pa vodijo tudi knjigovodstvo, in
prav to je bila enkratna priložnost za izmenjavo izkušenj.
V popoldanskem času so si kot zadnje ogledali kmetijo Vilarjevih, ki se ukvarja s pridelavo šampinjonov, obdelovalne površine pa izkoriščajo za poljedelstvo in vrtnine.
Upajmo, da se bo tradicija tovrstnih srečanj še nadaljevala, saj prav takšen način omogoča boljše spoznavanje drugih predelov in izmenjavo izkušenj.
I. O.
Radomeljski Moški
pevski zbor ob svoji 25-letnici vabi na jubilejni koncert, ki bo v soboto, 27. maja 1995, v kulturnem domu v Radomljah ob 20. uri.
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI OBČINE DOMŽALE
Za Slovenijo - samozavestni in odprti!
Z geslom letne konference, ki je bila 8. aprila v Velenju, z razlogom naslavljam predstavitev dela občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov nove občine Domžale. Tega dne smo proslavili tudi peto obletnico prvih večstrankarskih volitev po polstoletnem enoumju. Ta dogodek mirne duše postavimo ob bok vsem pomembnim obletnicam letošnjega leta, kajti odprl je pot najpomembnejšemu dogodku v zgodovini slovenskega naroda - osamosvojitvi Slovenije.
Z optimizmom in samozavestjo zremo v prihodnost, kajti vse večji razvoj in napredek naše občine in države sta v veliki meri tudi rezultat našega dela in naših prizadevanj, ki včasih morda izzvenijo malce trdo. Zlasti zaradi tega, ker se izogibamo ceneni demagogiji in privlačnemu populizmu.
Samozavestni smo, ker smo stranka, ki napreduje od volitev do volitev. Na lokalnih volitvah smo bili najuspešnejša stranka v državi in domžalski občini, kjer smo prejeli 21 % glasov, kar nam daje 7 svetnikov v 31-članskem občinskem svetu. Naš kandidat za župana gospod Franc Herle se je kot zmagovalec prvega kroga volitev za župana uvrstil v drugi krog, v katerem je bil sicer poražen, vendar pa je dosegel častnih 46% glasov volivcev, ki so se drugega kroga županskih volitev udeležili. V obdobju pred volitvami sta razširjeni krajevni odbor Domžale, ki je vodil vse volilne aktivnosti, izredno uspešno vodila prejšnji podpredsednik občinske skupščine in sedanji podpredsednik občinskega sveta gospod Vinko Okršlar in gospod Karel Strehar. Vendar pa tudi po volitvah nismo mirovali. Aktivno smo sodelovali pri konstituiranju nove občine in njenih organov, opravili smo razdružitev starega občinskega odbora in delitveno bilanco med novimi občinskimi odbori novonastalih občin Lukovica, Mengeš, Moravče in Domžale. Na ustanovnem zboru, ki je bil 27. ja-
nuarja v Domžalah, smo ugotovili občinski odbor nove občine Domžale in izvolili novo vodstvo. Predsednik je postal gospod Franc Reiter, podpredsednika gospa dr. Marija Starbek in gospod Peter Firbas, glavni tajnik gospod Roman Le-nassi, organizacijski tajnik Matjaž Vovk in zapisničarka gospa Olga Pavlin ter nadzornika gospa Ana Pezdirc in gospod Karel Strehar. Imamo sedem krajevnih odborov, ki delujejo v vseh večjih krajih naše občine, razen na Viru in v Trzinu, kjer pa sta odbora v ustanavljanju.
Po svoji aktivnosti vsekakor prednjači krajevni odbor v Dobu, ki ga zelo uspešno vodi gospod dr. Marko Starbek. V kulturnem domu na Močilniku približno enkrat mesečno, vselej ob petkih zvečer, prirejajo zelo zanimiva predavanja.
Njihovi gostje so bili Janez Janša, dr. Tine Velikonja, prof. Pavel Ko-gej, državnozborska poslanka Slovenskih krščanskih demokratov Jana Primožič in drugi. Ob tej priliki vas vabim, da se teh predavanj udeležujete tudi vi, kajti vedno so izbrane trenutno aktualne in zanimive teme. To pa ne pomeni, da drugi krajevni odbori ne delujejo.
Nasprotno. Ukvarjajo se zlasti s problematiko svojih krajev, kar predstavlja osnovni smisel delovanja krajevnih odborov Slovenskih krščanskih demokratov. Preko njih lahko potem občinski odbor učinkovito zastopa različne interese posameznih krajev naše občine. Radi pa prisluhnemo tudi posameznikom ali skupinam posameznikov.
V ta namen smo uvedli uradne ure, in sicer vsako sredo od 17. do 19. ure v naši pisarni v Domžalah, Ljubljanska 70/I (»rdeča hiša« nasproti blagovnice Vele). V kolikor pa želite govoriti z našimi občinskimi svetniki, pa se oglasite vsako prvo sredo v mesecu od 17. do 19. ure v istih prostorih. Pridite, radi vam bomo prisluhnili in vam seveda poskušali tudi pomagati, v kolikor bo to v naši moči. Poleg tega smo zaradi pomanjkanja informacij začeli izdajati bilten, ki smo ga poimenovali Glasnik. Služil bo predvsem internemu obveščanju naših članov. Kot posebno pomemben
cilj pa smo si zadali ponovno oživitev nekdaj zelo aktivnega občinskega odbora Mladih krščanskih demokratov, zato ste naši mladi somišljeniki še posebej dobrodošli v naši sredini.
Problemi, ki trenutno pestijo našo občino, so resnično veliki.
Pristopno izjavo pošljite na naslov:
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI OBČINSKI ODBOR DOMŽALE Ljubljanska 70/1 p.p. 88
61230 Domžale
Cestna problematika in s tem v zvezi spremembe srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana, Statut, občinski proračun, poslovnik občinskega sveta, popis občinskega premoženja in delitvena bilanca med novonastalimi občinami so zahtevne naloge, ki zahtevajo ogromno dela, znanja, pa tudi politične volje, strpnosti in konstruktivnosti pri njihovem reševanju. Kot sodobna konzervativna stranka krš-čanskodemokratske inspiracije, odprta za nove izzive, soočanja, nove koncepte in sodelovanje bomo storili vse, da bodo te in prihodnje naloge rešene v zadovoljstvo čim večjega števila naših občanov. Vabimo vas, da se nam pridružite na tej poti.
MATJAŽ VOVK
PRISTOPNICA
(Pišite s tiskanimi črkami)
Priimek :_
Ime :_
Datum pristopa :_
Stalno bivališče :_
Pošta :_
Občina :_
Krajevna skup. :__
Telefon (Doma) :
Datum rojstva :-
Kraj rojstva :-_
Stopnja in vrsta izobrazbe Poklic (Zaposlitev) :. Dosedanja
strankarska pripadnost :. Dvojna strankarska pripadnost :.
Podpis:
SKD
Služba:
8
/lamnik
Domžale
Razstava cvetja v Arboretumu
Arboretum Volčji Potok je letos uspešno pripravil že peto razstavo cvetja. Zopet se je zgodilo nekaj velikega, tako za prireditelja kot za domačine in okoličane ter za vse obiskovalce, ki so prišli iz vse Slovenije, iz Dolenjske, Primorske in celo iz Prekmurja; veliko je bilo tujcev, predvsem Italijanov. Razstava je potekala pod geslom CVET ZA VSAKEGA SLOVENCA. Zelo posrečena in uspešna zamisel, saj je podzavestno vplivala na obiskovalce: »Ja, pa pojdimo pogledat, koliko je teh cvetov, oziroma koliko nas je Slovencev.«
In naši ljudje so poromali, da že zlepa ne kaj takega. Blizu sto tisoč obiskovalcev le niso mačje solze. Pesimisti so domnevali, da drugo nedeljo in na prvega maja ne bo več toliko obiska, toda trume so se zgrinjale dan za dnem. Imele so kaj videti - poplavo cvetja, cvetove vseh mogočih barv in tudi skoraj črne tulipane. Za oči, ki ljubijo, cenijo, spoštujejo in občudujejo lepe naravne barve, prava paša in pravo duhovno razkošje. Svoje seveda pripomore še sončna svetloba z vsemi odtenki osvetljenosti in senc. Na desetine pisanih barvnih cvetov z ozadjem zelenih trat in pokošenih travnikov ter ravno pre-bujajočega se vsakovrstnega grmovja in drevja se povezuje v skoraj nadnaravno barvno celoto.
Marsikateri obiskovalec med hojo po ocvetličenih tratah počaka in obstrmi - saj če samo pogleda, je to prekratko in premalo. Treba je gledati in gledati, da bo ta lepota ostala v očeh in spominu za vse leto. Za zdravje in boljše počutje niso dovolj samo zdravilišča in zdrava prehrana, potrebno je gledati in videti tudi veliko lepega. Ob razstavi cvetja najdemo to v arboretumu. Sonce, prijetno in sveže ozračje, komaj ozelenelo drevje, velike zelene preproge trat, vabeč Souvanov hrib z razvalinami starega gradu in spodaj trije ribniki. Prvi je zanimiv s prikupnimi račkami, labodi in drugimi vodnimi pticami, drugi ribnik je v objemu grmovja in cvetja, tretjega pa poživlja visok vodomet. Za otroke že kar čarobni svet, ki so ga dopolnjevale še različne naprave za razvedrilo, gugalnice, tobogani in tram-polin.
Letošnjo prireditev, ki so jo od
21. aprila do 2. maja 1995 dopolnjevali slikarska razstava, tradicionalni vrtnarski sejem in vrtnarska razstava, je treba pohvaliti.'K res velikemu obisku je seveda pripomogel tudi tridnevni mednarodni jahalni turnir. Na sami razstavi pa je bilo mogoče preveč poudarka na dveh velikanskih »preprogah« rumenih in rdečih tulipanov, saj sta to glede na zeleno okolje najbolj »udarni« barvi. Na 80 hektarih celotne površine parka so le bolj privlačne posamezne skupine ali celote cvetja z naravnim ozadjem. Verjetno bodo v prihodnje vrtnarski mojstri z arhitekti in oblikovalci iznašli nove in nove oblike in že kar izdelke   naše   moderne narave.
V tako bogatem in razgibanem okolju za svoje ustvarjalsko delo ne bodo imeli težav. Seveda pa bi bilo lepo in zaželeno, da bi ostali povezani z naravo.
S tem, ko Arboretum tako poudarja samo cvetje in rože, je nevarnost, da bo sam sebi spodjedel prave korenine. Če se bodo razstave tako uspešno nadaljevale, se bo Arboretum verjetno spremenil v Cvetlični center Slovenije. Po Slovarčku tujk je ARBORETUM: VRT Z DREVJEM IN DRUGIM LESNATIM    RASTLINSTVOM, ZLASTI
V ŠTUDIJSKE NAMENE. Ljubiteljem drevja bi bilo treba to osnovno dejavnost bolj približati ter jih z večjimi napisi (v slovenščini in latinščini) opozoriti vsaj na najbolj izredna drevesa ali grmovja. Seveda bi ta nekdanji Souvanov park še bolj zablestel, če bi kamnite mize, predvsem pa kamnita znamenja, ki jih prerašča lišaj ali mah, oštokali.
Vzporedna nevarnost, ki je letos že spremenila bistvo arboretuma, je bil tridnevni jahalni turnir. Prava škoda bi bila, če bi se v tem edinstvenem okolju začele pojavljati še razstave različnih živali, nazadnje pa še lunapark. Potem pa zbogom NARAVNA NARAVA (umetno lahko postaviš na katerikoli travnik).
Letos, ko je bila že peta velika razstava, so predvsem domačini in okoličani pričakovali, da bo vsaj v konicah promet bolje urejen. Še bolj kot skozi Škrjančevo so bile strnjene kolone skozi Preserje. Zato so vozniki avtomobile puščali kar ob cesti, radomeljska in hujska
Domžalska županja Cveta Zalokar-Oražem in kamniški župan Tone Smolnikar na razstavi dva milijona tulipanov v Volčjem Potoku 21. aprila letos
dvorišča ter obcestne zelenice pa so jih bili dobesedno polni. Zaradi takšnega divjega parkiranja in ustavljanja ter večkratnih zastojev so ljudje pač uvideli, da se zadnje kilometre hitreje pride peš kot z avtomobilom. Veliko vozil je bilo ustavljenih že v Preserjah.
Ko se ti obiskovalci po štirih ali petih urah in še več kilometrih pešačenja vračajo, številne ženske v neprimerni obutvi, matere z na-kupljenimi lončnicami in otroki v naročju, vmes pa je tudi veliko starejših, obrazi niso več tako nasmejani kot na razstavi. Ker je ob omenjenih konicah ozka cesta proti Arboretumu popolnoma zatrpana in niti ne veš, ali imajo prednost pešci ali avtomobili, to pa se po-
25 LET LEPIH TRENUTKOV IN DRUŽEN) S PESMIJO
Srebrni jubilej okteta Tosana
Avgust Potočnik, Dano Juteršek, Tone Andrejka, Franc Belcjan, Franc Rožič, Silvo Prenar, Mavric Kveder, Franci Sevšek, Janko Omahna in Boris Sevšek so pevci Okteta Tosama, ki so v petek, 21. aprila 1995 skupaj s svojimi prijatelji v Delavskem domu na Viru praznovali četrt stoletja tega okteta, ki se je prvič javno predstavil v Kraš-nji.
Nato so se nastopi kar vrstili in ob srebrnem jubileju je OKTET TOSAMA izdal tudi samostojno kaseto, na kateri je 14 njihovih pesmi. Te zaznamujejo njihovo dosedanjo
Oktet Tosama ob srebrnem jubileju.
pot, na katero so odšli zaradi veselja do prepevanja lepih slovenskih narodnih pesmi, od katerih imajo še posebej radi koroške. Kot so povedali v dolgem razgovoru z njimi v glasilu TOSAMA, se dobro razumejo, spoštujejo in kar je najvažnejše: radi pojejo preproste slovenske pesmi, ki iz njihovih grl zazve-nijo še posebej lepo. Na jubilejnem koncertu so se jim
pridružili: Šaleški oktet iz Šoštanja, Zagorski oktet iz Zagorja ob Savi, Ljutomerski oktet iz Ljutomera in Rudarski oktet iz Velenja. Vsi, ki so bili na koncertu, zatrjujejo, da tudi na prihodnjem ne bodo manjkali, zanesljivo pa pridejo tudi na zlati jubilej pevcev iz TOSAME.
Zato, spoštovani pevci, iskrene čestitke in uspešno pot proti zlatemu jubileju. v.
Dobrodelen koncert
Župnijska Karitas Domžale organizira dobrodelen koncert z namenom, da zberemo del denarja za pomoč ljudem v stiski. Upamo, da ste še pripravljeni po~ sođovdai s prastovolj-Zbrana sredstva
za
Letos bo celovečerni koncert izvedel Komorni zbor PENTA-KORD, pod vodstvom priznanega zborovskega pedagoga prof. Mira Kokola, v petek 9. 6. 1995 v grobeljski cerkvi. Vsi vljudno vabljeni.
Pregovor pravi, da je najbogatejši tisti, ki veliko daruje, zakaj tako si zbira zaklad, ki ne bo zarjavel in ga ne bodo molji uničili. Vabimo vas za sponzorja dobrodelnega    koncerta. Denar
lahko nakažete na žiro račun župnijske Karitas Domžale št. 50120-620-149-05-1300113-1042769 Ljubljanska banka Domžale ali ga prinesete na župnijsko Karitas Domžale ob uradnih urah - torek in četrtek od 16. do 18. ure, lahko pa ga tudi od-daste v župnišču v Domžalah.
Vsem se za vaše darove v naprej zahvaljujemo in vam želimo božjega blagoslova ter vas še enkrat vabimo na dobrodelni koncert v petek 9. 6.1995 ob 20. uri v grobeljsko cerkev. Ob lepem petju se boste oddaljili od vsakdanjih skrbi in preživeli duhovno bogat večer. Prisrčno vabljeni. ŽUPNIJSKA KARITAS DOMŽALE
navija že peto leto, bi bilo nujno od radomeljskega križišča do vhoda na
razstavo zgraditi oo cesti širok pločnik. Investitorju Arboretumu naj bi pomagali obe občini in celo država, saj je to že vseslovenska zadeva. Na vsak način pa bo treba urediti promet in povečati parkirne prostore, na cesto pa postaviti več policistov-prometnikov.
Kamniška občina se je tokrat izkazala in obnovila cesto do Duplice; ne more pa biti pohvaljena njena sanitarna inšpekcija, ker za na razstavno območje ni zahtevala več stranišč. V sodoben evropski svet spadajo tudi mobilna stranišča; teh pa žal ni bilo. Troje stranišč je za desettisočglavo množico odločno premalo.
Upajmo, da bo v prihodnje tudi to bolje urejeno.
FRANCE CERAR
Ste obiskali svoj tulipan
Arboretum je botanična in horti-kulturna ustanova, ki vzdržuje in bogati zbirke domačega in tujerodnega rastlinstva. Poleg občasnih predavanj o varstvu okolja, vrtnarjenju in oblikovanju vrtov pa Arboretum zadnjih nekaj let prireja tudi izredno odmevne in obsežne razstave cvetja, katerim se je letos pridružila tudi razstava 2.000.000 cvetočih tulipanov - za vsakega Slovenca eden, ki je v prazničnih dneh konec aprila in v začetku maja v Arboretum privabila na de-settisoče obiskovalcev iz domovine in tujine.
Poleg radovednih oči, željnih izjemne lepote in urejenosti arboretuma, so letos prišli na svoj račun tudi ljubitelji slikarstva. Ob začetku letošnje razstave sta bili v petek odprti kar dve razstavi. Na njuno pot med obiskovalce parka, ki povezuje občini Kamnik in Domžale, saj se razteza na območju obeh občin, so ju pospremili številni obiskovalci. Med njimi tudi župana obeh občin Cveta Zalokar Oražem in Tone Smolnikar, ki sta z izbranimi besedami spregovorila o akademski slikarki Veri Terstenjak-Jovi-čič in akademskem slikarju Dušanu Lupovcu. To je bilo hkrati le eno izmed sodelovanj obeh občin, ob katerem si želimo, da bi jih bilo morda celo več. Posebno doživetje pa je bila letos tudi vrhunska predstava konjeniškega kluba Komenda, ki je v Arboretumu pripravilo tekmovanje v preskakovanju zaprek.
Več kot devetdeset tisoč obiskovalcev je v dneh tulipanov dobesedno oblegalo Arboretum Volčji Potok ter tudi tako dokazovalo povezanost z naravo in lepoto, ki ju v tem parku nikoli ne zmanjka.
V ARBORETUMU S TREMI NAJČUDOVITEJŠIMI STVARMI
Narava, umetnost prijateljstvo
V okviru letošnje razstave v Arboretumu Volčji Potok je bila velike pozornosti deležna tudi razstava akademske slikarke Domžalčanke Vere Terstenjak Jovičič, katere odprtje je bilo na večer pred začetkom velike razstave tulipanov. Začetka razstave se je udeležilo veliko ljudi, med njimi tudi Tone Smolnikar, župan Občine Kamnik, in Cveta Zalokar Oražem, županja občine Domžale, ki je razstavo pospremila z izbranimi besedami o treh najčudovitejših stvareh: naravi, umetnosti in prijateljstvu, v katerih svetu je vedno lepo.
Narava
»Narava, ki jo lahko doživljamo tu na robu kamniško-domžalske ravnice, je svet, kamor se lahko zatečemo, kadar želimo biti sami, v tišini, da lahko prisluhnemo svojemu notranjemu glasu, se prepustimo prvinskim energijam zemlje, ki jih na posebnih in svetih mestih lahko občutimo in so jih znali tako
pretanjeno izkoriščati naši predniki. Mi pa smo takšen stik izgubili in zato ostali tako prekleto sami.
Umetnost
Ustvarjanje Vere Terstenjak Jovičič je iskanje božanskega in slikar, ki zna v sebi najti božansko, bo to znal vdahniti tudi svojim slikam, tisti pa, ki jih bo gledal, bo ob tem začutil nek premik in klic tudi v sebi. To ie tisto, kar nam pri umetnosti nikoli ni povsem jasno, nas pa tako neustavljivo privlači. Verine slike nas vodijo nekam v kozmos, v večne kroge enosti in večnosti, nas opozarjajo, da naša materialna podoba ni edina resnica, pač pa minljiva utelesitev v časnosti. Obstajamo zato, da se naučimo živeti in spoznavati svoje bivanje v večnosti. In ponovno so tu, v teh slikah, tako kot tudi v naravi energije, sile, ki imajo močan vpliv na nas in zato za Verine slike lahko trdimo, da nam ponujajo pomoč na naših poteh pri odkrivanju in spoznava-
nju nas samih. To so slike, ki zdravijo, nas spreminjajo in se nam ponujajo kot možnost.
Prijateljstvo
Vera zna prisluhniti svetu energij in zna te prenašati tudi na nas in nas delati zavednejše in močnejše. To je prijateljstvo, s katerim poglab-Ijamo-svojega duha. In takšno prijateljstvo zna dajati Vera in daje ga vsakomur, ki pristopi k njenim slikam. Zato smo lahko veseli, da smo si zaslužili in nam je bilo dano takšno prijateljstvo.«
V. V.
Preserje pri Radomljah Kamniška 21 tel.: 727-818
Pa se sliš' od sv. Vida zgun...
V razkošni majski večer sta v petek, 5. majnika, v Šentvidu »zvonila« pomladi v pozdrav domači mešani pevski zbor Šentviški zvon in moški pevski zbor Mengeški zvon. Že kar kričeče uboga dvorana se je napolnila in se za dobro uro spremenila v eno samo ljubezen do lepega, v en sam harmonični spev narodnih, ponarodelih in umetnih pesmi. Prijazni pevski »šopek« fantov in deklet in kultivirana spremna beseda ga. Jeretina-Anžin so ublažili že razglodan sivi zid in dvorana je zadihala s polnejšimi pljuči težki zrak celo leto zaprtih vrat. Že 6. leto zapored jo vsako pomlad razveseli pesem in ji vrne upanje ter smisel njenega na-
Vendar je bil spet »en lep večer«, kakršne more ustvariti samo pesem, posebno slovenska, v ka-
teri se zrcali ves narodni značaj in vse hrepenenje. Včasih sanjava, največkrat otožna in žalostna, pa spet iskriva, igriva in hudomušna, dekliška, fantovska, ljubezenska. Slovenci smo Slovenci zaradi jezika in zaradi pesmi. Upajmo in storimo vse, da bosta oba preživela sredi vsakodnevne zlorabe in onesnaženosti!
Šentviški mešani zbor vodi g. Karel Leskovec. Večkrat smo gostje v ljubljanskem Kliničnem centru in domovih za ostarele ter drugod, udeležujemo se vseslovenske pevske manifestacije v Šentvidu pri Stični, pozimi smo gostovali z božičnim koncertom. Radi pojemo in se družimo. Letošnji gost je bil spet Mengeški zvon, ki praznuje 20-letnico obstoja z zborovodjem, g. Janezom Nastranom. Predstavili so se z ubrano, mehko in doživeto zapetimi narodnimi pesmimi.
Koncert so omogočili številni domači podporniki - vsem iskrena hvala. Vse to kaže, kako nam ni vseeno, kakšna je duhovna kvaliteta našega življenja v novi občini. S kulturo se potrjujemo, z njo hodimo korak naprej pred materialnimi pogoji. Sedaj je vse odvisno od nas samih, od nove samouprave in posluha novih oblasti za razvoj. Da krajani znajo prispevati tam, kjer je potreba največja, so domačini dokazali že prejšnje leto z notranjo prenovo šentviške cerkve, v kateri smo za božični koncert doživljali skladnost z okoljem. Sedaj se bo potrebno lotiti še dvorane, ki kar kliče po notranji obnovi.
Razočarani pa ugotavljamo nekaj - kljub vabilom ne v Lukovici, kjer je prvič potekala revija pevskih zborov v novi občini, ne zdaj v Šentvidu nismo opazili novoizvoljenih predstavnikov občine. Posluh za nove čase se pokaže ob srečanjih z ljudmi, tudi v malih vaških dvoranicah. Kultura se začenja z vzgojo ljubiteljskih dejavnosti in petje med njimi zavzema prvo mesto že zaradi množičnosti.
MOJCA STOSCHITZKY
Domžale
/lamnik
9
Kulturno društvo Groblje
Meškova drama Pri Hrastovih
Družinska drama Ksaverja Meška Pri Hrastovih je v zelo kratkem času že drugo dramsko delo, ki so ga naštudirali prizadevni igralci Kulturnega društva Groblje. Ker nimajo primernih prostorov, v nekdanjem kulturnem domu, ki so ga zgradili in po drugi svetovni vojni požganega v glavnem s prostovoljnim delom obnovili domačini, je še zmeraj kovinska delavnica; zato je bila premiera 7. aprila v mengeški dvorani. Pri tem je treba Mengšane pohvaliti, saj je bila velika dvorana skoraj polna gledalcev. Igralci pa so jih nagradili z dobro zaigrano predstavo. Pri tem je poleg igralcev svojo vlogo dobro opravil tudi režiser Franc Košenina.
V soboto, 22. aprila, so gostovali v Ihanu, kjer pa je bil zaradi zgodnje ure in lepega vremena obisk razmeroma majhen. Z dramo Pri Hrastovih so v petek, 5. maja gostovali še v Iški vasi pri Igu, 12. in 13. maja pa na Močilniku, v Dobu in Komendi. Več gostovanj načrtujejo jeseni, poleti pa jo bodo igrali tudi na prostem pri župnišču v Jaršah.
Mirna reka ima cvetoče bregove
Ob 50-letnici zmage nad fašizmom in nacizmom sta Osnovna šola Rodica in Kulturno društvo Groblje v torek, 9. maja ob 18. uri, pripravila prijetno proslavo ob 50-letnici zmage nad fašizmom in nacizmom. Z recitacijami, s pesmijo in glasbo so nastopili učenci osnovne šole pod vodstvom svojih učiteljic. Pevski zbor Kulturnega društva Groblje je pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata zapel več pesmi. Nastopila je tudi na novo ustanovljena folklorna skupina grobeljskega kulturnega društva. Udeležence je na jubilejni slovesnosti pozdravila ravnateljica Osnovne šole Rodica Andreja jarc Pogačnik, Franc Košenina pa se je predstavil z recitalom Frana Šaleškega Finžgarja Njiva.
Igralci Kulturnega društva Groblje z režiserjem Francem Košeninom po uspešni predstavi drame Pri Hrastovih Ksaverja Meška. Slika je z gostovanja na ihanskem odru. Škoda je le, da je bilo na predstavi malo gledalcev
Prizor iz Meškove družinske drame Pri Hrastovih s prisrčno klasično sceno na odru Kulturnega doma v Ihanu v soboto, 22. aprila 1995
Tujega nočemo...
Da prihaja pomlad, smo lahko opazili že na sto različnih načinov: trava zeleni, drevje brsti, zamenjala se je naša garderoba... V našem koncu pa se pomlad še posebej kaže po spomladanskem čiščenju.
Sliši se, kot bi v našem kraju čistili na dolgo in široko. No, to že, ampak še veliko bolj se nam »produkti« spomladanskega čiščenja prikazujejo v drugačni obliki.
Gospod in gospa v avto s težavo spravita vse cunje (tudi s potovalkami vred), škatle, opeke, razne embalaže, vrečke... To lepo peljeta, kot bi se peljala na prijeten spomladanski izlet po čiščenju, ustavita avto nekje ob delu makadamske ceste VINJE-MORAVČE, produkte odvržeta skoraj na cesto in se dobre volje odpeljeta.
Gospod ali gospa ali skratka pridanič, ki si v tednu pred prvomajskimi prazniki odložil cele žaklje PAMPERS-roza plenic v kamnolomu na cesti proti VINJAM, jih takoj odpelji, drugače jih boš dobil(-a) pred vrata!
VAŠČANI VASI VINJE PRI MORAVČAH
Obnovljena Korantova kapela na Pretržu
Če vas bo pot zanesla mimo vasi Pretrž pri Pečah, se vam bo oko gotovo ustavilo na čudovito obnovljeni Korantovi kapelici.
Kapelico krasi kip Srca Jezusovega, kateremu je posvečena, freski Marije Pomočnice in Sv. Jožefa. Že več kot stoletje stoji to znamenje ob cesti in zob časa mu ni prizanašal. Zato so se trije Levičnikovi - Korantovi bratje Štefan, Franc in Jože odločili, da s skupnimi močmi obnovijo domačo kapelico, ki "je arhitekturno zaprtega tipa. Obnovljeno kapelo je domači župnik, Janez Zaletel, skupaj z župnikom s Save blagoslovil v nedeljo, 7. maja 1995. Številni ljudje so prisostvovali blagoslovitvi in bili ob tem dogodku prijazno postreženi s prigrizkom, ki so ga pripravili Korantovi in gospodinji Ukačeve in Mihčevčeve domačije.
Lepo obnovljeno znamenje je lahko zgled za skrbno varovanje kulturne dediščine. Ob njem pa se bo verjetno ustavil tud marsikateri mimoidoči in občudujoče spoznal njegovo lepoto.
JOŽE BRVAR Foto: TONE STENKO
Obnovljeno Korantovo znamenje na Pretržu
GLASBENA ŠOLA DOMŽALE
vabi k vpisu
Glasbena šola Domžale bo v šolskem letu 1995/96 sprejela nove učence v naslednje oddelke:
• mala glasbena šola, starost 5 do 6 let (Domžale, Mengeš),
• glasbena pripravnica, starost 7 let (Domžale, Mengeš),
• 1. razred nauk o glasbi, starost 8, 9 let (Domžale, Mengeš, Moravče),
9 učence violine, viole in violončela (Domžale),
• učence trobente, roga, pozavne in tube (Domžale, Mengeš),
• učence tolkal (Domžale),
• učence solopetja, dekleta od 16. leta dalje, fantje od
18. leta dalje (Domžale),
Sprejemni izpiti bodo v Domžalah in Mengšu
31. maja 1995 od 17. do 19. ure,
12. junija 1995 od 17. do
19. ure,
26. junija 1995 od 17. do 19. ure.
V Moravčah bodo sprejemni izpiti 31. maja 1995 ob 18. uri na OŠ Jurij Vega Moravče.
Besede in slike
Potem ko je Gutenberg leta 1440 izumil premakljive črke in sam natisnil več knjig, kar je bilo priznano za izum tiskarstva, so tiskarne po Evropi začele rasti kot gobe po dežju. Takrat in še 450 let so črke sestavljali ročno in šele v letu 1886 začeli ulivati cele vrstice; po letu 1946 pa je v tiskarne začel prodirati fotostavek. Danes je tehnični svet z računalniki, s kopiranjem in razmnoževanjem vdrl v svet tiskarstva, predvsem pa v pripravo za tisk. Zato je zdaj za marsikatero tiskovino težko reči, da je bila sploh natisnjena, saj je bila ustvarjena kar v računalniku in vzporednem tiskalniku.
Drugačna pa je zgodovina tiskane slike. Gutenberg je pisanje in prepisovanje knjig zmehaniziral. Z enega sestavka je natisnil po sto ali tisoč knjig. Črke je uporabljal za naslednje knjige, za nove slike pa je bilo treba izdelati nove lesoreze. Velikanska sprememba za tiskano sliko je prišla leta 1837 z izumom fotografije, leta 1850 z izumom črtnega klišeja (za črtne slike) in leta 1882 z izumom rastra; tako rastrska slika, s katero dosežemo poltonsko »podobo«, v tisku živi še danes.
S tem so se pred sto leti začele v tisku objave slik hitro širiti. V leposlovnih knjigah, učbenikih, koledarjih, različnih revijah, predvsem pa v časopisih jih je bilo iz dneva v dan več. Časopisno novico v besedi je dopolnila in obogatila novica s »svežo« sliko. V 20. letih tega stoletja so tudi pri nas že začeli izhajati ilustrirani časopisi. Teža sporočil ie bila v slikah; besedila v naslovih in podpisih so bila samo nujna razlaga ali dodatek. Du-
hovna moč slike je postajala vse večja in izrazitejša.
Pojem SLIKA je dokaj širok in vsestranski, posebno, če imamo pred sabo strokovne in znanstvene knjige, leksikone, enciklopedije, atlase, različne šolske knjige in priročnike, reklamne trgovinske kataloge, predvsem pa poučne in zabavne otroške slikanice. Vse, kar v teh tiskovinah niso črke oziroma besedilo, so torej slike. Tako je kar edini izhod, da veljajo za sliko tudi navadna črta, debelejša pika, različni znaki in emblemi, vzorci, grafikoni, diagrami, skice, pregled-
nice, tabele, načrti in orisi, očrti in različne črtne risbe, nazadnje pa še kombinacije teh risb s poltonskimi slikami.
Pravi vrhunec je tiskana štiri-barvna slika. Z diapozitiva, barvne fotografije ali druge ravne barvne predloge z ustreznimi filtri dobimo barvne izvlečke za tri osnovne barve. Te prek filma spremenimo v tiskovne elemente in tako je druga za drugo vsaka barva s tiskom prenesena na papir ali druge podloge. Črna barva je dodana za boljši in lepši videz.
Svojevrstno delo, skrb in brigo pa imajo tako kot z rokopisi tudi s slikovnim gradivom uredniki revij in časopisov. Saj danes ves ta tisk brez slik sploh ne more več živeti. Tudi naš Slamnik |e bogato ilustriran in
BESEDA	: SUKA
NAGOVOR	ODGOVOR
Ti si Slika - jaz Beseda. Vendar, draga mi, soseda, vsak dan vse bolj kruh odjedaš in na prestol moj že sedaš.	Prej - hieroglifski risi so bili Podobopisi -potlej Črka, Abeceda, Pismo, Tiskana beseda.
Vse preveč se mi šopiriš, vse preveč v ospredje siliš. V tisku se mi uveljavljaš, se na prvo stran postavljaš.	Res, veliko si storila -večkrat se zagovorila! In namigi! Prispodobe/ Vmes kdaj vezete otrobe!
S filmom in televizijo spravljaš ljudstvo že v manijo. Ž barvami se lepotičiš, kratkotrajno duhovičiš.	laz sem jasna in odkrita, se ne rinem do korita; naj bom vrag al' lepotica, ni prišlo še - do preklica.
laz - mogočna bom ostala! jaz - ljudem duha sem dala, jaz - omike jih učila, razvedrila jim delila.	Sem pa za sodelovanje. Tisk, ki je razmnoževanje, istočasno tebe, mene na papirju v svet požene.
Tisočletja sem že stara, tisočletja ni mi para: tisk, pisava, govorjenje -slavno moje je življenje!	Ena z drugo - v tem je zmaga. Druga drugi sva razlaga. Kratkočasiva, učiva. Svet z obema pridobiva.
lepo urejevan, kar številni bralci večkrat omenjajo.
Danes si sodobnega sveta brez tiskanih slik sploh ne moremo več predstavljati. Pravzaprav pa je vse, kar gledamo in vidimo - SLIKA. Tudi, ko beremo, gledamo »slike« črk. Otrok najprej vidi obraz svoje mame in to je zanj prva slika. '
Odraščajočim otrokom so najbolj všeč pravi umetniki, kot je na primer naš Miki Muster. To pa zato, ker so v njegovih slikanicah slikice tako žive in prepričljive, da nekatere skoraj ne potrebujejo podpisa. Izraz slike vse pove. Težje je z umetniškimi umetniki, posebno če ljudje njihovih umetnin ne razumejo. Takrat kritik in razlagalec ali sam avtor lahko obiskovalcem, ki so premalo razgledani ali izobraženi, veliko pomaga.
Zanimiva je anekdota o slavnem španskem slikarju Pablu Picassu. Ko je začel ustvarjati kubistične slike, ga je zanimalo, kakšno mnenje bo imel o njegovem delu veliki kipar Auguste Rodin. Z eno svojih revolucionarnih slik se je napotil k njemu. »Mojster,« mu je dejal, »upam, da vam je moje platno všeč. Nisem se še podpisal nanj, ker sem prej hotel slišati vašo sodbo.« »Nič ne odlašaj, fant moj, ampak sliko čimprej podpiši. Tako bodo vsaj vedeli, na katero stran jo je treba obesiti.«
Nekoč sta se pesnik in slikar prepirala o tem, kaj je na svetu bolj pomembno - beseda ali slika. Prvi je zatrjeval, da so stvari, ki se jih ne da narisati, drugi pa je sogovornika prepričeval. »Veliko tistega, česar se ne da opisati, lahko narišemo, da bogastva in razkošja barv niti ne omenjam.«
In komu bomo pritrdili? Vsakemu po svoje.
Nekaj podobnega je tudi tale pesem: FRANCE CERAR
Predstavitev knjige: Ljudje ob Rači
S predstavitve knjige Ljudje ob Rači 1. maja zvečer v prostorih gledališča na Studencu. Ob avtorju knjige sta na levi strani upokojeni gledališki igralec Janez Škof in Izidor Jesihar, ena izmed oseb, ki v knjigi nastopajo, ter Dragi Jeretina Anžin, ki je srečanje vodila in povezovala.
Poleg Janeza škofa in Dragi Anžin so v kulturnem programu nastopili še pevca Brigita Prašni-kar in Janez Majcenovič ter citrar Tomaž Plahutnik. Predstavitev knjige, ki opisuje domače kraje in ljudi, je pripravilo Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan.
Odlomek iz Zadnje knjige Staneta Stražarja: Ljudje ob Rači
Vi SIK
V Grumpu straši
Šimen je nekega poznega večera pri Tiču na dolgo pripove-dal, kako ga je strašilo. »Bilo je ponoči po Martinovem sejmu. Med polnočjo in eno ponoči grem proti Žeblini. V Srednjiku naenkrat nekaj zaslišim. Pogledam. Za menoj gre velik črni pes, ki mi sledi na vsak korak; hitreje grem, bližje mi je,« je Šimen počasi pripovedoval.
Ko je opazil, da so mu vsi prestrašeni prisluhnili, je nekaj stavkov ponovil. V hiši je vse utihnilo, samo stari Tič, na svojih plečih jih je imel že več kot osemdeset, je pletilcem kit pomežiknil in ga poskušal spraviti v zadrego: »ja, Šimen, kako pa veš, da je bil pes velik in črn, če je bila trda noč?«
»Kako pa vi veste, da ni bil črn in ne velik, saj ga tudi niste videli,« je Tiča zavrnil Šimen in pogledal mlade poslušalce, ki so od strahu vsi prenehali plesti.
»V Srednjiku je celo moške strah, a jaz se nisem bal,« je dodal Šimen. Nastala je mrtva tišina. Nato se je prvi oglasil stari Tič: »Ali naj povem še tisto, kako je v Grumparjevem Grumpu strašilo?«
V sobi je bilo vse tiho.
»No, kdo se pa upa opolnoči iti skozi Grump? Jaz sem že šel,« se je pohvalil Šimen.
»Ja, ja, v Grumpu se je v mojih mladih letih zgodilo nekaj strašnega,«je smrtno resno povzel besedo stari Tič.
»Povejte, stric, kaj se je zgodilo,« je prosil eden izmed fantičev.
»Pri Pipanu smo tisti večer pletli kite,« je nadaljeval stric. »Njihov hlapec, ki je bil namazan z vsemi žavbami1, Bog mu daj v miru počivati, je rekel: ,Kdor se upa opolnoči skozi Grumparjev Grump, dobi cvancgarco2'.«
Mladim pletilcem, tako dekletom kot fantom, je dih zastal in noge so izpod klopi začeli vleči k sebi.
žavba - mazilo
star denar, kovanec, dvajsetica, vredna dvajset
T. CAPUDER
2 cvancgarca krajcarjev
Spoštovani!
Če želite, da bo vašo reklamo prebralo ijmanj 14.000 ljudi, oglašajte v Slamnik
TELEFON: 721-022
10
/lamnik
Domžale
Ne dajte se...!
Pomoč delavcem pri reševanju njihovih problemov je ena osnovnih nalog sindikata. Praviloma bi se morale sporne zadeve rešiti tam, kjer nastanejo. V vsako zadevo se je treba poglobiti kajti primer od primera je različen, formalizem pa utegne škodovati.
Na Območno organizacijo ZSSS se delavci obračajo čedalje bolj pogosto. V večini primerov ugotavljamo, da se prizadeti delavci niso iskali predhodne pomoči v sindikatu podjetja oz. zavoda. Kaj je temu vzrok? Ali je to nezaupanje do sindikata v podjetju, zavodu oz. njegovih funkcionarjev, ali je vzrok zlizanost z direktorjem, neaktivnost sindikata ali kaj drugega.
Veliko problemov ugotavljamo pri prerazporeditvah. Marsikje si predpise po svoje tolmačijo. Tu mora sindikat skrbeti za zakonitost, ne sme biti nobenega poenostavljanja in domačnosti v postopku, saj je s tem lahko ogrožena socialna varnost delavca.
Velikokrat se dogaja, da delavcu zaradi različnih vzrokov (največkrat je posredi disciplinska kršitev), vodilni delavci ali pa strokovne službe »dobrohotno« predlagajo, da se bo izognil vsem težavam in disciplinski odgovornosti, če enostavno »vzame knjižico«. Nemalo pa je tudi primerov, ko ne gre zgolj za predlog vodilnih, ampak za grožnje in izsiljevanje, če delavec ne bo sam prekinil delovnega razmerja.
Zato opozarjamo vse tiste, ki vas bodo v podjetjih prepričevali ali pa vam celo grozili, naj iz kakršnegakoli vzroka prekinete delovno razmerje, da tega ne storite, če niste prepričani o pravilnosti take odločitve. Sploh pa, če je posredi kakšna banalna disciplinska kršitev.
Pred podpisovanjem česarkoli si vzemite čas za premislek in se posvetujte s svojim sindikalnim zaupnikom ali pa s sekretarko Območne organizacije ZSSS Domžale. Skratka, ne dajte se zmesti ali ustrahovati, ampak takoj poiščite pravni nasvet.
JUSTI ARNUŠ
Kam in kako na letni dopust!
Počitniški čas bo kmalu tu in v Območni organizaciji ZSSS Domžale smo tudi letos uredili možnosti za družinsko dopu-stovanje.
V okviru razpisa POLETJE 95 ponujamo letovanje v:
- v IZOLi v počitniških hišicah in prikolicah,
- v SEČI pri Portorožu v kamp prikolicah,
- v UMAGU - v kampu Stella Maris,
- v PREMANTURI v počitniških prikolicah,
- v PACUGU v počitniškem domu,
- v BOHINJSKI BISTRICI v počitniški garsonjeri,
- v KRANJSKI GORI v Po-rentovem domu.
Posebnost naše ponudbe so tudi letos ugodne cene in ugodni plačilni pogoji.
Vsi, ki želite letovati v ponujenih počitniških kapacitetah, oddajte čimprej prijave v pisarni Območne organizacije ZSSS Domžale, Ljubljanska 70/ I. Poslovni čas: vsak delovnik od 7. do 15. ure.
JUSTI ARNUŠ
OŽIVLJENO TURISTIČNO DRUŠTVO RADOMLJE
Radomlje lepe in urejene
V Radomljah je že čutiti in opaziti vpliv ponovno oživljenega Turističnega društva. Po štirih letih spanja zaradi splošnih razmer, gospodarskih in političnih, delovanja ni bilo. Na pobudo KS Radomlje pa je bil sklican občni zbor dne 15. 3. 1995. Udeležilo se ga je precej nekdanjih članov in vabljenih gostov. Potrjeno in sprejeto je bilo poročilo o delovanju v zadnjih dveh aktivnih mandatih, smernice za bodoče delovanje, finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora. Izvoljen je bil tudi nov upravni odbor TD Radomlje. Ta se je sestal na svoji prvi seji že dne 22. 3.1995, se konstituiral in takoj lotil izdelave programa aktivnosti v tem letu in za daljše obdobje.
O teh planih bodo vsa gospodinjstva obveščena do konca maja, prvi rezultati delovanja so že vidni. Kot nosilec občinske akcije »Očistimo svoje okolje« je TD pobudnik, da vsakdo polepša svoje bivalno okolje do konca meseca aprila. Organizirana akcija čiščenja pa je bila že v soboto, 8. 4. 1995. Sodelovali so člani TD in Gasilsko društvo Radomlje. Člani TD so očistili in pregrabili postajališča in breg Mlinščice, prebarvali in obnovili napise na lesenem kozolcu postajališča in na smerokazih v centru, očistili spomenik NOB in betonska korita, ki jih je uredila cvetličarna Erika.
Gasilci so s tremi posadkami in tremi vozili oprali in očistili vsa križišča na vpadnicah v Radomlje in seveda sam center kraja. Bili so zelo prizadevni in njihov trud bo še dolgo opazen. Zaslužijo si več kot pohvalo.
Isti teden so v sklopu šolskih aktivnosti tudi učenci OŠ Preserje imeli čistilno akcijo okoli šole, kar je v bodoče tudi ena od nalog TD, vključitev mladih v urejanje okolja in pridobivati turistični podmladek.
Poleg tega so na pobudo predsednika TD letos pričeli risati cestne označbe v občini Domžale najprej prav v Radomljah, tako da so čiste in označene pričakale reke turistov, ki so se skozi naš kraj pripeljale na ogled razstave cvetja v Arboretum, Volčji potok od 22. 4. do 2. 5. 1995.
Dne 4. 5. 1995 je Upravni odbor TD Radomlje povabil v svojo sredo predsednika Turistične zveze Slovenije, g. Marjana Rožiča. Z njim so se prijetno pogovarjali o zgodovini kraja, preteklih, sedanjih in prihodnjih možnostih razvoja turistične ponude v Radomljah. Povabili so ga tudi na obisk Slovenske hiše h gospodu Otonu Svetlinu; ta izdeluje izvirno opremo slovenskih kmečkih hiš, vendar še vedno trka na gluha ušesa odgovornih za razvoj kmečkega turizma v Sloveniji. Gospod Rožič je bil navdušen nad razstavnim salonom in je obljubil svojo pomoč.
Za zdaj le toliko. Upam, da bo program aktivnosti prepričal veliko Radomljanov, da se je vredno včlaniti v TD Radomlje in bodo kot člani še sami prispevali k prijetnejšemu bivanju v našem lepem kraju.
ZLATKA LEVSTEK
Kresovanje na Limbarski gori
Društvo krajanov Limbarska gora - Hrastnik je letos prvič priredilo prvomajsko kresovanje na vrhu Limbarske gore.
Prve večje organizacijske izkušnje si je društvo pridobilo z soorganizacijo množične prireditve »Po nagelj«, ki je bila marca letos. Krajani so se s svojim delom in zagnanostjo že takrat izjemno izkazali, saj so s skupnimi močmi uredili okolico, napravili kozolec, ograjo za cerkvijo...
Ureditev ceste iz vodiške smeri od takrat dalje omogoča dostop na vrh iz te smeri tudi osebnim avtomobilom; torej se sedaj na
vrh lahko pripeljete iz dveh smeri.
Ideja za kresovanje se je porodila kmalu po uspešnem zaključku marčevske prireditve. Glavno vodilo za, organiziranje nove prireditve je velika želja krajanov po ureditvi - asfaltiranju ceste Gaberje-Limbarska gora.
Priprave na kresovanje so bile obsežne. Krajani so namreč želeli poskrbeti za dobro počutje obiskovalcev. Pripravili so veliko domačih dobrot. Kruh so gospodinje spekle kar doma v krušnih pečeh. Na ražnju so se pekle pečenice in »čevapčiči«, okrog veli-
kega kotla pa je močno dišalo po golažu; tudi žejen ni ostal nihče. Za veselo razpoloženje je poskrbel priznan narodnozabavni ansambel Nagelj. Proti večeru so se na sosednjih hribih pričeli prižigati prvi kresovi, tudi na Limbarski gori smo takrat zakurili kres. Nekateri obiskovalci so ga opazovali bolj od daleč, drugi pa so se ob njem tudi ogreli.
Prireditelj se zahvaljuje vsem sponzorjem in tudi tistim, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji. Izkupiček od prireditve bo namenjen sofinanciranju del na cesti, ki so že v teku.
FRANCI URANKAR
Takole pa so se zbrali ob 6. uri zjutraj pred AS DOMŽALE udeleženci prvomajske budnice: narodne noše, godba na pihala, državljani in državljanke z nageljnom v gumbnici. Prvomajske budnice se je udeležila tudi županja Cveta Zalokar Oražem.
Prvomajsko praznovanje
Tudi letošnje praznovanje, ki sta ga zopet skupaj pripravila Območna organizacija ZSSS Domžale in društvo BUDNIČAR, je na VIR privabilo ogromno množico. Obiskovalce je najprej pozdravila Godba na pihala iz Domžal, nato pa je za njihovo razpoloženje poskrbel ansambel Poljanšek. Zbrane je pozdravil tudi predstavnik ZSSS Franci Capuder. Orjaški kres in čudovit ognjemet pa sta dala praznovanju prvega maja in prireditvi še
poseben čar.
Za prvomajsko srečanje na Viru so prispevala številna podjetja in podjetniki, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Posebno pohvalo zaslužijo prizadevni člani društva BUDNIČAR in pa gospod Ivan HOČEVAR iz Količevega, ki je tudi letos z veseljem privolil, da se je srečanje organiziralo na njegovem travniku.
JUSTI ARNUŠ, sekretarka OO ZSSS
Prvomajsko jutro je tudi letos s svojim igranjem polepšala GODBA DOMŽALE.
Praznično prvomajsko budnico so s svojo udeležbo popestrile tudi narodne noše; te so vedno dobrodošle. Foto: COZ
POSLANEC V DRŽAVNEM ZBORU G. TONE PERŠAK
Klepet s trzinskim krajanom
(nadaljevanje
iz prejšnje številke)
Seveda pa za to potrebuje vsaj tista najbolj osnovna sredstva. Čeprav je gotovo res, da je na vprašanje, od kod t. i. problemi z mladino, v večini primerov potrebno začeti iskati odgovore v družini. To pa ne pomeni, da se morda zavzemam za kak bolj patriarhalni tip družine in življenja nasploh ali morda za t. i. »vračanje žensk za štedilnike«. Poti v nasprotni smeri od razvoja preprosto ni in prav gotovo nikoli več ne bomo živeli tako, kot so živeli naši dedje tam nekje v 19. stoletju ali še prej. Rešitve moramo iskati glede na stanje, kakršno je in kakršno bo. To pa pomeni, da mora država (in z njo lokalna samouprava) preprosto vzeti nase, kot rečemo, obveznost zagotavljanja potrebnih servisnih dejavnosti, ki bodo razbremenjevale metere in očete, da bodo lahko vsaj tiste ure, ko so doma, posvetili sebi in družini. Po drugi strani bo potrebno razviti, kot v bolj razvitih državah že delajo, celo paleto možnosti za animacijo mladine. To pa zahteva prostore, športna igrišča in ljudi oziroma organizacije, ki se bodo s tem ukvarjale. Jaz gotovo ne žalujem za prejšnim sistemom, priznam pa, da so bile nekatere stvari v okviru SZDL vendarle organizirane, zdaj pa niso. Mislim tudi na rekreativno dejavnost. Trzin potrebuje prostore za društveno dejavnost, morda za klub mladih, predvsem pa potrebuje urejene športno-rekreacijske površine in objekte, ki bodo v lasti krajevne skupnosti in na voljo mladini. Iznajti pa bo treba, in to ne le v Trzinu, ampak povsod v Sloveniji, tudi nove oblike organiziranja množične športne in druge dejavnosti. Vendar nikakor ne samo v strankarskih okvirih!
Še besedo, dve o športu; nekatere dejavnosti, kot so strelstvo, planinska dejavnost, tenis, kar dobro delujejo po zaslugi zagnanih posameznikov, pogrešamo pa kakšno ekipo, denimo v košarki, rokometu, odbojki, atletiki, smučanju itd., ki bi tekmovala v pa-
nožni ligi. Kdo naj bi bil iniciator za ustanovitev športnega društva, ki ga je Trzin v preteklosti že imel?
Skrb za tovrstne dejavnosti naj bi tako po zakonu kot po smislu bila ena od bistvenih nalog lokalne samouprave. In prepričan sem, da mora to res postati skrb lokalne skupnosti kot celote (občine in ožje tudi krajevne skupnosti) ravno zato, da ne pride do ustanavljanja navideznih športnih društev, ki bodo v resnici le nekakšne strankarske pretepaške združbe. Skratka, ob dejavnostih, ki se organizirajo medgenera-cijsko (planinci, strelci ipd.) in poleg tistih dejavnosti, ki se organizirajo po podjetniških načelih in zahtevajo precejšnjo finančno udeležbo staršev (tenis), bi bilo potrebno v okviru krajevne skupnosti razmisliti, kako organizirati množično in tekmovalno športno dejavnost za mladino.
Kako bi naravo-varstveno zaščitili okolje, v katerem živimo?
Kot prvo naj poudarim, da soglašam z očitki nevladnih organizacij, ki očitajo vladi, da po sprejemu zakona o varstvu okolja ni še skoraj nič storila za uveljavljanje tega zakona. Ni pripravila podzakonskih predpisov, ne organizirala potrebnega nadzora in opazovanja in ne sprejela potrebnih ukrepov za uresničevanje kaznovalne politike. Bistveno pa se seveda mora zgoditi v naših glavah, še vedno vsi vidimo predvsem druge, kako onesnažujejo okolje. Kar poglejmo v gozd onkraj potoka ob Kidričevi ulici! Kdo vozi smeti in odpadke v ta gozd? Prepričan sem, da jih ne vozijo iz kakšnih drugih krajev, temveč ravno iz Trzina; nekatere precej nenavadne snovi, ki jih je moč videti v jarkih ob gozdni cesti, verjetno iz obrtne cone. Stare hladilnike in podobno robo pa najbrž kar iz našega stanovanjskega naselja. Če lahko spet malo na splošno spregovorim, pa bi rekel, da je potrebno še bolj kot doslej govoriti o našem razumevanju te pereče problematike. Sam raje govorim o varovanju življenja ali vsaj o varovanju narave. Če namveč govorimo samo o varovanju okolja, se sama po sebi vsiljuje predpostavka, da je to okolje za nekoga. Vemo pa, da se človek
vedno rad postavi v središče vesolja in razume vse drugo okrog sebe kot okolje zase. Poleg tega je človek tudi kot posameznik predvsem dokaj sebično bitje in vse govorjenje o okolju, zdravem in čistem, se naposled za večino ljudi skrči na težnjo po tem, da ima on kot posameznik lep in čist vrt, za to, kar je onstran ograje, pa se že malokdo briga. Prav zato prihaja do tega, da ljudje z lepo urejenimi vrtovi vlačijo odslužene štedilnike in hladilnike v gozd, sto metrov stran od lastne hiše. Čeprav se človek potem sprašuje, ali bi ne bilo lažje tistega štedilnika, ko ga že enkrat naložiš na prikolico, odpeljati na odpad, kjer ti bodo delavci pomagali spraviti štedilnik s prikolice. V gozdu pa se moraš sam mučiti z njim.
Katere gospodarske dejavnosti bi bilo smotrno razvijati v Trzinu (industrijo, obrt, gostinstvo, vrtičkar-stvo, kmetijstvo...)?
Trzin je zelo zanimivo, nekakšno univerzalno naselje. Na eni strani imamo precej močno industrijsko-obrtno cono, na drugi strani relativno močan kmečki in tudi obrtniški del (stari Trzin), vmes pa neke vrste spalno naselje. Po nekaterih podatkih je Trzin tudi precej »bogat« kraj za slovenske razmere. Če bi postal občina, bi razpolagal z relativno (glede na število prebivalcev) visokim proračunom, saj plačujemo Tr-zinci povprečno najvišje dohodnine v Sloveniji. In po moje je kar prav, da približno tako tudi ostane. Kakšne večje industrije pa najbrž ne potrebujemo; že zaradi obremenjevanja okolja ne. Pa tudi zato ne, ker menim, da ima velikih industrijskih kompleksov Slovenija že povsem dovolj.
V tem, kar sem povedal, pa je tudi že odgovor na morebitno vprašanje, ali ima Trzin pogoje za to, da bi postal samostojna občina. Če gledamo po vsebini, jih gotovo ima. Formalistično gledano, nam za zdaj manjka pošta in vsaj kakšna zasebna ambulanta, četudi občasna. Ni pa potrebno hiteti z odločitvami. Videli bomo, kako bodo stvari potekale v novi domžalski občini, in če bo Trzin v tem okviru zadovoljen z lastnim razvojem, potem ne bo potrebe po spreminjanju statusa.
Kot izvoljeni svetnik v Občinski svet boste zastopali interes krajanov; kako se mislite seznaniti s problemi in mišljenji večine?
Kot krajan nekatere probleme čutim in vidim gotovo tudi sam. Poleg tega, kot sem že povedal, do neke mere že sodelujem s svetom KS. Z gospodom Reiter-jem, drugim občinskim svetnikom iz Trzina, sva bila
že tudi na eni seji sveta KS, na kateri so naju svetniki seznanili z načrti KS in njenimi pričakovanji v zvezi z občinskim proračunom. Poleg tega imam načeloma vsak ponedeljek uradne ure v poslanski pisarni v Domžalah, kjer sem na razpolago tako kot državni poslanec, kakor tudi kot občinski svetnik. Marsikdo me pokliče na dom in ne nazadnje aktivno sodelujem tudi v skupnosti stanovalcev naše ulice. Mislim, da je oblik in možnosti za to kar veliko.
Kaj lahko vsi skupaj storimo, da strankarskih zdrah iz parlamenta ne bi prenesli v okolje, v katerem živimo?
To je odvisno predvsem od strank in članstva v strankah. Sam ugotavljam, da je naše razumevanje strank precej arhaično in da večina vidi v strankah predvsem vzvode, kako priti do oblasti in potem to oblast obdržati za vsako ceno. Poleg teh se v strankarskih zdrahah obujajo stari spori, ki so Slovence že zelo veliko stali. Naše stranke so po eni strani izrazito ideološko opredeljene, po drugi strani pa z njimi, ne da bi večina članstva to vedela, manipulirajo razne interesne skupine, ki si želijo skozi stranke zagotoviti tisto pravo oblast (kapital, lastništvo nad podjetji ipd.). In ravno to je tisto, kar povzroča tolikšne razprtije in hkrati tudi prenašanje popolnoma nepotrebnih razprtij v občinske svete, v katerih bi se morali ukvarjati s povsem konkretnimi problemi. Mislim, da to najlaže preprečijo predvsem volivci in to tako, da zares pozorno spremljajo, kaj in kako delajo posamezne stranke in posamezni politiki in da potem ne obupajo, ampak gredo na volitve in volijo predvsem na podlagi ocene dela in ne samo na podlagi ideološke pripadnosti.
Na koncu še troje bolj intimnih vprašanj: kako se počutite in kaj vam je najbolj všeč v Trzinu ter kaj najbolj pogrešate?
Ker sem bil v vseh drugih odgovorih zelo dolg, bom vsaj zdaj kratek. V Trzinu se kar dobro počutim in tudi moja družina v celoti je, menim, kar zadovoljna tukaj. V ulici imamo precej prijateljev, tako, da smo tudi po družabni plati zadovoljni. Tudi oskrba je zdaj precej dobro urejena. Manjka seveda še pošta. Glavni problem je promet. Meni je posebej všeč to, da imam na razpolago prostor za tisto najbolj nezahtevno obliko rekreacije, ki jo gojim, se pravi tek v naravi. Kaj vse pa bi bilo še potrebno urediti, pa vsi vemo in o tem, sem dovolj povedal že ob predhodnih vprašanjih.
Vprašanja zastavil TONE IPAVEC
Domžale
/lamnik
11
GASILSKA ZVEZA DOMŽALE
Uspešno v jubilejno štirideseto leto
»Čut odgovornosti vsakogar je rezultat ugleda gasilstva v občini Domžale tako na operativnem kot tudi na organizacijskem področju, na katerih je Občinska gasilska zveza Domžale dosegla lepe uspehe na vseh področjih dejavnosti. Zato smo danes upravičeno ponosni, ko ocenjujemo preteklo leto,« je med drugim poudaril Marjan Slatnar, predsednik zveze na letošnjem rednem letnem občnem zboru, ki je bil v Domu krajanov v Žejah.
Štiridesetletnica
Letošnji redni občini zbor je bil namenjen začetku praznovanja štiridesetletnice Občinske zveze, zato so se številni gasilci s ponosom ozirali na prehojeno pot; njeno zadnje leto so tudi ocenjevali.  Poleg operativnih nalog,
udeležbe na različnih jubilejih in proslavah društev so izvedli tudi vsa tekmovanja. Začetek teh je bilo 14. državno tekmovanje društev Mladi gasilec v Domžalah, kjer sta med 350 pionirji odlične rezultate dosegli enoti iz Trzina in Blagovice. Še enkrat pa je bila iskrene zahvale deležna Osnovna šola Domžale. Vrsto dejavnosti v oktobru - mesecu požarne varnosti - so končali z akademijo v Ihanu in v novembru sodelovali na kongresu v Ljubljani, kjer so bili postavljeni temelji nove organiziranosti gasilske organizacije.
Nadaljevali so uspešno sodelovanje s pobrateno Koprivnico in sosednjimi občinskimi zvezami.
Delovne komisije
Tehnična komisija je pod vodstvom dr. Antona Berganta opravila preglede po gasilskih društvih in ugotavljala, kakšna je ga-
Gasilci so se v velikem številu udeležili letnega občnega zbora v Domu krajanov v Žejah.
silska oprema. Od številnih dejavnosti komisije za mlade, ki jo vodi Marjan Ručigaj, omenimo le državno srečanje Mladi gasilec, akcijo Preprečujmo požare, izvedbo gasilskih dnevov po šolah in vrtcih, sodelovanje na različnih natečajih ter nuđenje pomoči vsem društvom Mladi gasilec. Komisija za strokovno vzgojo in izobraževanje, vodi jo Marjan Slatnar, je organizirala dva tečaja za naziv Izprašani gasilec (65
INDUPLATI HOLDING
Tekstilni gigant, ki raste
Ko je sedanji direktor INDUPLATI HOLDING, g. Goran Ivko-vič, v marcu 1993 prevzel INDUPLATI, ga je čakalo podjetje, ki je pravkar izgubilo več kot polovico domačih trgov; čakalo ga je poročilo o prihodnosti tega tekstilnega giganta, katerega temelj so tedanji vodilni gradili na odpustitvi 350 delavcev; čakal ga je izziv, katerega se je lotil z mlado, strokovno in ambiciozno ekipo, ki po slabih dveh letih že lahko govori o uspehih. Brez sodelovanja vseh zaposlenih, brez njihovega razumevanja in trdnega dogovora s sindikatom, da odpuščanj ne bo, bo pa trdo delo in morda uspeh. Z malce sreče je INDUPLATI HOLDING danes tekstilni gigant, ki raste.
Finančna konsolidacija, reorganizacija firme in podpis pakta s sindikatom so bili prvi koraki, katerih namen je moderna tekstilna firma,' ki je trenutno organizirana v sedmih samostojnih družbah, ki zaposlujejo 660 delavcev, od 700, kolikor jih je bilo ob prihodu novega vodstva. Prav v tem obdobju je bilo tudi nekaj srečnih okoliščin, pravi g. Ivkovič, saj jim je uspelo tudi ob pomoči g. Vilija Držaniča iz LB Banke Domžale prolongirati posojila, slovenska vlada se je potrudila pri izterjavi neizplačanih obveznosti v Rusiji, kot zelo uspešna pa se je pokazala poslovna poteza z ukinitvijo firme v Nemčiji, ki jim je zagotovila še večje možnosti na nemškem trgu.
4000 artiklov
Številke povedo veliko: že v letu 1993 se je realizacija povečala za 10 odstotkov, tak trend se je nadaljeval s 23% v letu 1994, letošnje leto naj bi realizacijo povečalo še za dodatnih (najmanj) 15 odstotkov. To niso želje, so realna pričakovanja realizacije obstoječega programa, v katerem je pomembno, da Induplati pokriva skoraj 10 odstotkov evropskega trga s šotori vseh vrst, njihov športni program (različne torbe, shranje-valne vreče) in program za teniške in druge večnamenske dvorane je iz dneva v dan bolj iskan. Našim bralcem so bolj poznani programi markiznih platen, zaves in prtov, saj sledijo najmodernejšim smernicam, pozabiti pa ne smemo niti na vse vrste filtrov za tekstilno ter cevi za rudniško industrijo, ki se tudi uspešno tržijo.
Pomembno je tudi, da je več kot polovica izdelkov (60%) namenjenih za izvoz, drugo prodajo doma, kjer so se usmerili v maloprodajo in edino trgovino nadomestili s šestimi novimi, gradijo nov center . . .
Razstavno prodajni paviljon
Medtem ko so vsi nekdanji slovenski tekstilni giganti v stečajih, se INDUPLATI HOLDING razvija v moderno firmo in veliko pozornosti, zlasti pa sredstev, namenja tudi investicijam.
Od teh je najpomembnejši RAZSTAVNO PRODAJNI PAVILJON, ki bo na 2500 kvad. metrih ponudil
prav vse s področja dekorativnih tkanin (domači in tuji izdelki), tam boste našli vse za šport in rekreacijo, predvsem pa od A do Ž za kampiranje. K sodelovanju so že povabljene vse domače in tuje firme s tega področja, kot zanimivost pa omenimo tudi dogovor s planinci in taborniki, da bodo prav pri INDUPLATI dobili vse, kar potrebujejo - tudi iz uvoza. Da gre zares, dokazuje predvideno dokončanje investicije konec letošnjega leta.
Že v letu 1994 so več kot 2 mio DEM investirali v tekstilne stroje, letos ob sodelovanju nizozemskega partnerja gradijo tovarniško halo v Mokronogu, posodobili bodo tkalsko linijo, dopolnili računalniški sistem za cel holding, prioritetno pa urejajo tudi MAJČEV DVOR.
Denacionalizacija
- dogovori, pa tudi težave
Ob reševanju tega problema je dobro vedeti, da je bilo več kot polovica podjetja pod zahtevki de-
nacionalizacijskih upravičencev.
Z dogovori so sporazumno rešili večino teh, ugodno se razpletajo tudi zahtevki v zvezi z zemljišči, na katerih stojijo objekti v Jaršah, malce večje težave, upajo pa, da ne nerešeljive, so denacionalizacij-ski zahtevki nekdanjih lastnikov opekarne v Radomljah; ti bi radi namesto nekdanje stare opekarne sedanji najmodernejši objekt Induplati v Radomljah. Vodstvo, ki ima vso podporo delavcev in delavskega sveta, je trdno odločeno, da vrnitev stare opekarne, ki so jo v zadnjih letih obnovili, posodobili, pozidali, opremili in tako zgradili eno najlepših tovarn v naši občini, v naravi ni možna, je pa mogoč dogovor. Pričakujejo, da se bo na njihovo stran postavila tudi država in pravično določila odškodnino.
Sicer pa je g. Goran Ivkovič zadovoljen tako zaradi uspehov kot lepe bodočnosti, katero gradi s strokovno usposobljeno ekipo, ki ve, kaj dela in hoče jutri - za vse zaposlene.
V. V.
ZLOŽENKA, KI JO PREBERITE IN SHRANITE
Potresna nevarnost v Sloveniji
Naša država po zemljevidu, ki je na prvi strani zloženke Potresna nevarnost v Sloveniji, v glavnem spada na območja, kjer je potresna nevarnost srednja oz. velika. To boste lahko preverili tudi vsak zase, saj boste v teh dneh vsa gospodinjstva prejela lično zloženko, s katero vas Uprava RS za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo seznanja z nevarnostmi, zlasti pa z ukrepi ob potresu.
V njej vas zanimivo in poučno, predvsem na kratko, poučijo, kaj storiti pred potresom, med njim, predvsem pa po njem, avtorji pa predstavljajo tudi stopnje potresnih učinkov ter posledice teh.
Najpomembnejši del zloženke so seveda ukrepi, po katerih naj bi se ravnali, če pride do potresa. Preberite jih in zloženko, za katero upamo, da jo v praksi ne bo potrebno uporabiti, shranite na vidnem mestu, saj človek nikoli ne ve, kdaj mu pride prav!
' a* 2
^.^ **»
: Sns* v»
•55 *** ■.
|>0 ar
Srn
>AXm ?e!JKW!M BASKOV
udeležencev), 55 slušateljev pa je uspešno opravilo tečaj za naziv Nižji gasilski častnik, v treh tečajih Izprašani gasilec pa se je uspešno usposabljalo skoraj sto
gasilcev. ,       _ ,,.„     ,. ,,
Anton Pavlic vodi Komisijo za organizacijske zadeve, ki je sodelovala pri pripravi lastninskega preoblikovanja gasilskih društev ter pripravi statutov, še vedno pa se radi spominjajo izleta (s participacijo) v Metliko.
Na predlog Komisije za odlikovanja, ki jo vodi Franc Ručigaj, je bilo podeljenih 14 plaket Gasilec veteran, 118 priznanj za dolgoletna službovanja, 47 občinskih odlikovanj in 28 republiških odlikovanj, ob teh komisijah pa so bile aktivne tudi Komisija za koordinacijo z industrijo (predsednik inž. Milan Tomše), tekmovalna komisija pod predsedstvom Janeza Konci lije ter Propagandna komisija, ki jo vodi Franc Capuder.
Delovno predsedstvo letošnjega občnega zbora, Gasilske zveze Domžale med pozdravnim govorom Antona Senatočnika, poveljnika Gasilske zveze
Slovenil'e- Foto: Anton Muller
Številke povedo vse
Poročilo o delu štaba operative za leto 1994 je podal poveljnik Janez Breceljnik in je zelo obširno, zato ga na kratko predstavimo le v številkah:
PDG so gasila in reševala pri 53 požarih, gasilci iz Centra požarne varnosti pa so opravili 114 intervencij, od tega 87 intervencij pri gašenju in 27 tehničnih reševanj. Gasilska društva so dova-žala tudi pitno vodo, in sicer je bilo skupaj opravljenih 315 voženj, od teh sta jih največ opravila GD Blagovica (127) ter GD Moravče (117); skupaj so pripeljali 1.391.000 m:! pitne vode.
Namen praktičnih sektorskih vaj je pridobivanje znanja in izkušnje za uporabo gasilskega orodja in opreme, strokovne in kondicijske sposobnosti, pa tudi prikaz opreme, orodja in tehnike občanom. Skupaj je bilo opravljenih 18 sektorskih vaj, organizi-
INDUPLATI TUDI NA PODROČJU GOSTINSTVA IN TURIZMA
Majčev dvor
O oživitvi gostinske ponudbe in obogatitvi turističnih možnosti, ki jih v naši občini ni malo, sem se pogovarjala s Pavletom Pevcem, pomočnikom direktorja Induplati In-tegrating marketing, katerega področje dela je usmerjeno prav v uspešen nastop firme tudi na tem področju.
Kratek sprehod in ogled objektov, ki jih adaptirajo, pove, da mislijo resno. Majčev dvor bo v kratkem adaptiran, najlepši njegov del bo še vedno moderna restavracija s sodobnim vhodom. Okolica dvora je že lepo urejena, po načrtih urejajo vrt, kjer bo dovolj prostora za velik šotor, v katerem naj bi svoje   mesto našla
prava pivnica (kot zanimivost - dogovarjajo se za točenje piva Gosser), veliko prijaznih kotičkov, tudi glasba, ob kateri se bodo lahko zabavali vsi, ki bodo v bližnji okolici našli prijetna mesta za piknike, rekreacijo, prijetna večja in manjša družabna srečanja, pa tudi na možnosti prenočevanja niso pozabi. Vabijo tudi otroke, saj bodo prav pri njih lahko praznovali nepozabne
rojstne dneve, kjer ne bo manjkalo pravih indijanskih šotorov, pa še česa.
Svojo gostinsko ponudbo bodo obogatili tudi s povezavo s turističnimi agencijami, z organiziranimi ogledi kulturne in naravne dediščine v bližnji okolici, obljubljajo pa tudi druga presenečenja, o katerih pa več v prihodnjih številkah.
Ne pozabite pa, da bodo prve objekte odprli že v juniju!
Spet lep uspeh glasbene šole Domžale
Komisija za glasbena tekmovanja pri Svetu za glasbeno izobraževanje Republike Slovenije je za Tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov (TEM SIG) po osamosvojitvi Slovenije sprejela nov evropski sistem podeljevanja nagrad. Podeljujejo se:
1. nagrada: tekmovalec - skupina mora doseči 95 točk
2. nagrada: tekmovalec - skupina mora doseči 90 točk
3. nagrada: tekmovalec - skupina mora doseči 85 točk.
Po lanskem uspešnem petem mestu mladega violinista Janeza Podleska so naši učenci zopet posegli po nagradi. Na letošnjem TEMSIGU v Ljubljani je mladi klarinetist iz Doba Andrej Vilar (mentor Karel Leskovec) s svojo korepetitorko Romano Bizjak-Saje osvojil odlično 2. nagrado in absolutno 2. mesto v svoji kategoriji v Sloveniji. To je že drugi Andrejev uspeh, saj je bil 1993 v Velenju najboljši (prvi) klarinetist kategorije v Sloveniji. Karel Leskovec je pripravil tudi klarinetista Dimitrija Ledererja v višji kategoriji, ki pa mu je za las ušla 3. nagrada. Solidno sta se uvrstili še dve mladi glasbenici Maja Filipič - klavir (mentorica Romana Bizjak-Saje) in Urška Ivanuša - flavta (mentor Matej Zupan).
Na letošnjem regijskem tekmovanju mladih violinistov Primorske v Postojni je violinist GS Domžale Niki Germovšek (mentor Anastazija Sesek) prejel posebno nagrado za najbolje izvedeno etido. Ista mentorica se je z Nikijem in violinistko Majo Savnik tudi prvič udeležila mednarodnega tekmovanja mladih violinistov v sosednji Italiji. Med 42 tekmovalci - violinisti dežel Alpe Adria sta se solidno uvrstila v zgornjo polovico udeležencev.
Vsem tekmovalcem in njihovim mentorjem prisrčne čestitke.
TONE SAVNIK
ranih pa tudi več občinskih tekmovanj za vse kategorije gasilcev (112 enot, 44 enot pionirjev in mladine, 58 enot članic ter članov, 10 enot starejših gasilcev), ki so uspešno sodelovali tudi na državnem tekmovanju.
Nova organiziranost
Kot delegat Gasilske zveze Slovenije je na občnem zboru sodeloval tudi g. Anton Sentočnik, dipl. inž., poveljnik Gasilske zveze Slovenije, ki je v svojem pozdravnem govoru pohvalil dosedanje delo domžalskih gasilcev, zlasti pa jim čestital za njihove uspehe na olimpiadi in odlično organizirano 14. državno srečanje Mladi gasilec. Vsem društvom in občinski organizaciji je zaželel uspešno delo tudi v prihodnje ter na kratko spregovoril tudi o novi organiziranosti gasilske organizacije v smislu sprejetih zakonskih predpisov.
Gasilci so se sedaj po novem organizirali v. Gasilsko zvezo Domžale; v okviru te so štiri občinska gasilska poveljstva, za kar so že bili sprejeti potrebni sklepi, in sicer:
Domžale (14 društev) poveljnik: VIDO KOKALJ Lukovica (5 društev), poveljnik: MIRKO BERGANT Mengeš (3 društva), poveljnik: JANEZ KONCILIJA Moravče (5 društev), poveljnik: FRANC BIZILJ ter   Poveljstvo  gasilske zveze Domžale, ki bo nudilo strokovno pomoč pri vodenju občinskih gasilskih poveljstev in opravljalo strokovno tehnične naloge gasilstva na območju vseh štirih občin, katero vodi Janez Breceljnik.
O programu prihodnjič
V pestri razpravi so bila poročila dopolnjena z razmišljanji o tem, kako bi bili jutri še uspešnejši, izrečenih pa je bilo tudi veliko pohvalnih besed za vsestransko uspešnost zveze in društev. Sprejeli so delovni plan Gasilske zveze Domžale za leto 1995, ki ga bomo predstavili v prihodnji številki.
VERA VOJSKA
Na god sv. Dominika Savia je bilo v soboto, 5. maja, ob drugi obletnici Karitasovega vrtca v Domžalah spominska slovesnost v župnijski cerkvi, nato pa srečanje v vrtcu
12
/lamnik
Domžale
le, dn&S^ullla 1925. (i0~9'
DOMZALEC
NEPOLITIČEN LIST V PROSLAVO TRGA DOMŽALE
fljcgovo Veličanstvo Aleksander I
po milosti /<o/'/i in vol/i miodiii htljSrhar, Annr in Sttvmm.
M* i, r   i/    • mImi p
Ji u W».
P Dtefr.id,, 1 ,vyi/i wi
Prvi tržni dan v Domžalah leta 1925
Naslovnica Domžalca iz leta 1925
Sedemdeset let od razglasitve Domžal za trg
Takšna je bila prva številka Domžalca, ki so ga začeli izdajati pred sedemdesetimi leti, to je leta 1925, ko so bile Domžale razglašene za trg. Zanimiva je tudi vsebina glasila. Domžalec, ki je prvotno izhajal občasno, od leta 1962 pa redno kot Občinski poročevalec, se je v marcu 1991 preimenoval v Slamnik
Čitateljem?
Oliem.i H lofla r-ivdlit Nli! r..iMopstvp Ju *.iio smllf no skic ). d« s« [uoiil.iMtcv v trt« slovesno ob-
.l.ih iluftko vvarih) Don.i.ikcv nad po-minil iiiili.ivi|:.i rodni);.! kraja in [.oživiti
n-t......i.MMi >U-U trga Dumialc,
Tudi Ti Zato |»
. Ti
Samo to-lu Jdjo (rnofo napram Tebi: tu more*,  irtdi tudi Ti 9. uvjjusta v Demlalcl
C'.'i' pn Ti to ni mofioic, stori kar in kakor mOttl tudi Ti i.i proč vil Domisli
Kttvrikoll kraj nait ljubQerM domovine u a prt d ujo. 1  njim napreduje
In t
Mjndnr (udi Ti ljubili
Kaj so danes Domžale?
(MM, 7.S Dom
.fij. j>lud* 11.
Sp.flnmfjk SV lnmJ.ilc JI In 19.
(/■(•. Zfi 1>om-
omiw> 153*1
HakUn V.il.niin. Sioti II, Hanjan Viumnc, DoniJ.il Mdh|.iii Vinko. U DomHI* Oiolin Minul, /.t Domljlc ViniM (reo.li.o lm.il Mullir Anion, ot%- 5p Dom
kvrnuk lo.ii,>. Stob Iti ko,r,ij..k AvHo.1. M Oomlo pMtlln Mili.irl. Zvj llomialr
Stoku Andrej, 7.« DomUl« Vod. F. J- Co. Z*. Domini. TiBo.m.i i moko hMUi
Kui.il( J<»io Z* DonUolt t. ftoMiKtk Vinko. Stob. JI.
l.„o,<.-k !,!„.,,-. Zm D.,.,,1.,1 Koon.nlk lit /R Donil.il« Minul Amon. Zg.Dnmial.
pMUn MUud, Ze Do mah i«.
V Dui.Uji.il, i(.itu,f,.. :h,M, nlilll |«c lk,i v „kk|,i|U n.i,„..,„., ll.vilo ,iio|K.ov|
IWi.sk., iJ|. .,„„„1,,, M|. f.vli.n.kj |1<l|. I.i i;, i, r ■ i k. i |j| k,|,.,sk, kl,,.,^k, (i|. Mi„f... .Mi sk., [J|. kiiLiihk., k....i',k..|-l[ I.. ■■..'.]■. LI ,l,.„„'.k., [i; k.i |.s| „ni....k. |i(. |..k...
.,  |J|. l.l.-.k.l.-.k., |J|.   ■.,.,H.„,k..... n,:l,., HI
l'olj<-dtliM>o Jt lukJI |( . polni tuU 1.. pnirhno i.M. k« |f ilimnikjuVo d
Iti Mjvctpnti polukr^j del* nrcMhi.
bit riliuli   noljtlifiia dll«.  amp.ik  f.iio, 1
Kako Domžale napredujejo!
Olik JJIJp.rhivj
prcbir.ki.
teh v ji tli 114 In M, h j
Dum
c v Don
,i.-ir.n,.,,
1 In 3 n
ir«JlM hu.l>k
l'ollr r pMiJalah nI bil.i do ttU IMU D.nrl p.i pOlluj« i D.jiiKjI.iI. poln. ki , mIj .i,h.,, L io. ,.,.v.l.in.i v IV. («< diti.mh poti
Pri nakupu avojih potrebUin se blalovolltc ozirati na Ivrdkc, kalen) Inscrirajo v nnftcm llalut - Prihodnja Številka uide v torek, IS. Julija z imnovrstno vacblnol
ISKRENE ČESTITKE, GOSPOD STANE SKOK
Dve desetletji uspešnega vodenja Napredka
Če za katero funkcijo, potem z gotovostjo za funkcijo direktorja v posameznem podjetju lahko zapišemo, da je tesno povezana s celotnim dogajanjem v firmi, da so uspehi ali neuspehi te tudi uspehi ali neuspehi direktorja, ki v danih razmerah zna in zmore najti najboljše rešitve, jih uveljaviti in tudi izpeljati.
Ko je g. Stane Skok pred dvema desetletjema prevzel funkcijo direktorja tedanjega Napredka, je bil to čas gradnje novega dela veleblagovnice, čas še razdrobljene nefunkcionalne trgovske mreže, katere prostori so bili v številnih, privatnih, starih in najetih stvabah pa tudi čas, ko se je le nekaj več kot 400 delavcev trudilo oblikovati moderen uspešen trgovski kolektiv.
Od tedaj do teh dni je minilo dvajset let, v katerih je bilo opravljeno ogromno delo, v katerem so manj prijetni spomini na različne reorganizacije, TOZD-e in SOZD-e, pa veliko lepih spominov na uvajanje elektronske obdelave podatkov, na začetne korake pri zagotavljanju počitniških objektov za zaposlene, pa na številne nove trgovine, obrat družbene prehrane, uspešno kooperacijo z obrtniki, novo mini blagovnico Zarja, še posebej odmevne pa so bile prav besede G. Staneta Skoka, izrečene ob prehodu v leto 1989, ko je izrecno zahteval prenehanje lažne solidarnosti in podpiranje neznanja in neuspešnosti ter
ADAM RAVBAR Z NOVIM SCENARIJEM
Ognjemet na gradu Krumperk
Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale bo v soboto, 24. junija zvečer pripravilo že 33. tradicionalno kulturnozgodovinsko prireditev ADAM RAVBAR. Prireditev bo tudi letos posvečena slovenskemu državnemu prazniku in hkrati sedemdesetletnici, ko so bile Domžale razglašene za trg. Obenem bo to tudi osrednja občinska proslava.
Letošnja prireditev bo potekala po novem scenariju. Nastopili bodo igralci in naš, v slovenskem prostoru in tudi drugod priznani, Domžalski komorni zbor. V glavnih vlogah bodo nastopili gledališki igralec Zvone Hribar, basist Zoran Potočan in baritonost Primož Krt. Hribarja se gotovo spominjate še z veličastne predstave ob 400-letnici zmage nad Turki pri Sisku, ki smo jo pripravili v velikem avditoriju - enem samem velikem gledališču med Jamarskim domom in Krumperkom. Potočana pa poznamo zlasti po njegovih basovskih solističnih
nastopih na številnih koncertih. In še to. Domžalski komorni zbor se pod vodstvom Karla Leskovca odpravlja na gostovanje po Ameriki in Kanadi. Že kar tradicionalno sodelovanje pri kulturni zgodovinski predstavi na Gorjuši pa je zadnji večji nastop zbora pred gostovanjem med rojaki v daljni tujini.
Godba Domžale bo pred predstavo, ki se bo začela ob mraku, ob 20. uri pri Jamarskem domu priredila promenadni koncert.
Drugi del kulturne prireditve bo tako kot prejšnja leta posvečen slovenskemu državnemu prazniku, dnevu državnosti.
Za zaključek prijetnih kulturnih doživetij v tem čudovitem naravnem okolju pa bo prav tako že tradicionalni ognjemet.
Organizatorji upajo, da bodo s pomočjo sponzorjev pridobitli toliko sredstev, da bo vstop na prireditev brez vstopnine, pripravili pa bodo bogat srečelov.
V soboto, 24. junija, zvečer ste torej povabljeni na Gorjušo; ne bo vam žal.
Dve tiskovni konferenci o prometnih zagatah na Domžalskem
Gospa županja Cveta Zalokar-Oražem in podžupan Simon Mavsar, ki je hkrati tudi predsednik komisije za ceste v občini Domžale, sta v nekaj dneh pripravila kar dve tiskovni konferenci o prometu in prometnih zagatah.
Na konferenci 12. maja sta predvsem razložila potek rekonstrukcije ceste M 10 skozi Dob in opozorila tako na prometne zagate kot na težave v zvezi s financiranjem teh del. Zaradi občasnih zapor na cesti nastajajo dolge kolone, ki zelo hromijo promet in povzročajo nevšečnosti med udeleženci v prometu in med domačini. Po dogovoru iz leta 1994 je občina za to rekonstrukcijo dolžna prispevati 30 odstotkov sredstev, kar znese okoli 60 milijonov SIT, to je 10 odstotkov občinskega proračuna, je povedala županja. Gradnja, ki tako in tako poteka prepočasi, pa se še draži. Ker je denarja zmanjkalo, izvajalec Slovenija ceste preti s prekinitvijo del. Vse kaže, da gradnja do glavne turistične sezone ne bo končana.
Drugi prometni problem je povečan promet po cesti skozi Pšato. Zaradi obnove regionalne ceste Domžale-Šentjakob se je promet na vzporednih cestah zelo povečal. Tu je tudi vse več prometnih nesreč. Upamo, da se vsaj kaj tragičnega ne bi zgodilo.
Velik prometni problem je že več let na cesti M 10 Črnuče-Trzin-Domžale. Obnova tega odseka je nujno potrebna, tako zaradi večje varnosti domačinov, kot zaradi neprestanih prometnih za-maškov. Dela naj bi se že pred leti začela, a so težave z odkupom potrebnih zemljišč. Zdaj pa naenkrat v državnem proračunu za to cesto ni denarja. Občina Domžale zahteva, da država sodeluje pri pridobivanju zemljišč in potrebne dokumentacije ter da se rekonstrukcija ceste izvede pred začetkom gradnje avtoceste. Če država Občini ne bo ugodila, ie županja med drugimi milejšimi ukrepi omenila celo zaporo ceste na tem odseku. Na tiskovni konferenci 22. maja je bilo največ govora o problemih, ki se kažejo ob pripravah za lokacijo trase bodoče avtoceste. O teh problemih ter zaskrbljenosti prebivalcev ob bodoči avtocesti je gospod Mavsar govoril skoraj eno uro. Več o pripombah, ki so jih posredovali prebivalci ob bodoči novi avtocesti, te bo gradnja najbolj prizadela, lahko preberete na prvih straneh tega Slamnika.
Ob zaključku je dodal, da še naprej potekajo priprave za gradnjo ceste po tako imenovani osnovni - prvotni domžalski trasi, da pa je potrebno narediti vse, da ljudje ob bodoči avtocesti ne bodo oškodovani.
S. S.
Slika veličastne predstave ob 400-letnici zmage nad Turki pri Sisku leta 1993 na Gorjuši, ko je nastopilo blizu 250 igralcev, konjenikov in pevcev
Stane Skok - uspešno 20-letno vodenje trgovske družbe Napredek
zahteval večjo odgovornost v širši družbi.
Pot samostojne Slovenije je pot Napredka v obsežno prestrukturiranje: ukinitev gostinske enote, zmanjšanje strokovnih služb, postavitev pekarne, obnova slaščičarne, nove prodajne površine v novem delu Vele, začetek modernejšega pristopa k usposabljanju delavcev, ureditev diskonta v Jaršah, zaživela je prodaja avtomobilov na leasing, preurejene so bile nekatere trgovine, še posebej veliko pa je bilo opravljenega na obnovi fasad Napred-kovih trgovin in njihovih okolic.
V zadnjem času pa poteka tudi projekt privatizacije, v katerem se uresničuje cilj, ki ga je predlagal oziroma postavil prav direktor g. Stane Skok: delavci Napredka naj postanejo večinski lastniki premoženja, ki so ga ustvarili.
To je le poskus našteti bistvene dogodke v razvoju podjetja, kateremu je zadnji dve desetletji dajal odločen pečat direktor Stane Skok. Za Napredek lahko ugotovimo, da je
zjfk
NAPREDEK
TRGOVINA, d. d. NAPREDEK,
PRESENEČA IN VABI K NAKUPU
v tem obdobju dosegal več, kot sorodna trgovska podjetja. Današnji položaj Napredka je trden, njihova delniška družba ima ugled v neposredni okolici, pri kupcih in dobaviteljih, ima svojo celostno podobo, upošteva ga konkurenca. Vse to je tudi dosežek g. Skoka, saj s svojim strokovnim znanjem in zdravim optimizmom, ki temelji na prepričanju, da v normalnih razmerah prevlada zdrav razum, in da se delo na dolge roke obrestuje, stoji za vsemi odločitvami.
Ob udeležbi 20-letnice vodenja Napredka so bila v kolektivu izražena tudi pričakovanja, da bo Stane Skok še naprej uspešno vodil to trgovsko družbo.
Domžale
/lamnik
13
Slovenska ekipa na tekmovanju v Kanadi z veleposlanikom Mitjem Štrukljem v Ottavi (slika levo), Frenk Kavka na tekmovanju v Kanadi (slika desno)
S Frenkom Kavka na smučarskih tekih v ZDA in Kanadi
Prizadevnega in uspešnega smučarskega tekača Frenka Kavka iz Zaboršta v Domžalah smo na kratko že predstavili v eni izmed lanskoletnih številk Slamnika. Od prvotnega merjenja moči in vzdržljivosti na domačih smučinah se je s svojo vztrajnostjo povzpel prav v svetovni vrh. Kar nekaj let je že od tedaj, ko je v okviru Teritorialne obrambe Domžale prvič tekmoval skupaj s prijatelji iz Ihana. Nato so osvojili več prvih mest. Potem je prišlo leto 1985 in Frenk je na Ig-manu v svoji kategoriji osvojil prvo mesto. Dobra kondicija in odlični uspehi so ga kmalu pripeljali med tekmovalce v Avstriji in Italiji. Odlične uvrstitve so ga vodile naprej med tekmovalce VVorldloppeta. To so svetovni teki na smučeh, organizira pa jih 12 držav na vseh celinah, kjer je veliko snega in je tako več možnosti za zimski šport. Lani v marcu se je udeležil najdaljšega maratona VVasa na Švedskem, ki ga imenujejo tudi kraljevi tek. Med 20.000 tekmovalci je bil 1665. Na dvainštirideset kilometrov dolgi progi, imenovani Kangaroo, je med 1400 tekmovalci v smučarskih tekih osvojil 48. mesto, v svoji kategoriji pa je bil prvi. To je več kot odličen uspeh za našo majhno Slovenijo. Že tedaj smo zapisali, da bo naš Frenk v letu 1995 odpotoval na svetovno tekmovanje smučarskih tekačev v ZDA in Kanado.
Sedaj je tudi to tekmovanje že za Frenkom in tako je še en razlog več za tale pogovor z uspešnim športnikom.
Gospod Frenk, po uspešnih nastopih, ki smo jih že omenili, ste se 19. in 25. februarja letos udeležili tekmovanj VVorldloppeta v ZDA in Kanadi. Prosim, povejte nekaj svojih vtisov iz teh tekmovanj bralcem Slamnika.
Najprej sem se 19. februarja udeležil teka GATINEAU v Hullu blizu Ottave. Na 55 kilometrov dolgi progi z zelo težkimi pogoji, saj je bilo več kot en meter snega in zelo mraz, minus 15 stopinj Celzija. Tekmovalo nas je okoli osem tisoč, iz Slovenije nas je bilo pet in smo se kar dobro odrezali. Jaz sem bil 82.
Da imam tako prijetne spomine na prvo srečanje s Kanado, se moram posebej zahvaliti Francu Štruklju, avtoličarju iz Preserij, ki je posredoval, da je slovensko ekipo na letališču pričakal in prisrčno sprejel njegov bratranec Mitja Štrukelj, veleposlanik republike Slovenije v Kanadi. Gospod Mitja Štrukelj nam je razkazal lepo mesto Ottavo, med drugim tudi znamenito vladno palačo. Za njegovo gostoljubje se mu prisrčno zahvaljujemo. Na poti iz Kanade v Ameriko smo si ogledali še Montreal, Toronto in Thunder Bay.
Kako ste potovali v Ameriko, kje ste tekmovali in kako ste se odrezali*
Ker je bilo, kot sem že omenil, v Kanadi zelo mrzlo, se je veliko tekmovalcev prehladilo. Tudi jaz sem imel zaradi prehlada in vročine precej težav.
Na naslednje tekmovanje AMERICAN BIRKEBINER v Telemarku
Pirueta na Danskem
Kotalkarski klub Pirueta se bo že drugič udeležil velikega mednarodnega tekmovanja na Danskem v času od 6. do 8. maja 1995.
Tekmovanja se bo udeležilo 10 tekmovalcev umetnostnega kotal-kanja od najmlajše komaj 5 let stare Maxi Cerar pa do 15 let stare Nine Grilj, katera je lansko leto osvojila prvo mesto v močni konkurenci tekmovalcev iz 8 držav.
Samo tekmovanje pa bo tudi priložnost za ponovno dokazovanje svojih sposobnosti, hkrati pa je to
tudi priložnost za ogled skandinavske države, saj nam prireditelj nudi tudi ogled znamenitosti Kopen-hagna in okolice.
Tokrat bodo poleg kotalkarjev iz Belgije, Nizozemske, Nemčije, Francije, Velike Britanije, Danske, Slovenije sodelovali tudi kotalkarji iz Italije, ki slovijo kot najboljši v Evropi.
Tako se bodo kotalkarji Piruete spopadli z najboljšimi v Evropi, zato jim zaželimo čimveč uspeha z željo, da bomo naslednjič z rezultati opremljen članek z veseljem prebrali.
NIKE-TURNIR TROJK V KOŠARKI
• KDAJ - 27.5.1995, OB 9.30
• KJE - ŠPORTNI PARK PRI REPOVŽU
• KDO - VSI NEREGISTRIRANI IGRALCI (A in B SKL)
• ORGANIZACIJA - KOŠARKARSKI KLUB HELIOS DOMŽALE
• GLAVNI ORGANIZATOR-ŠPORTNA UNIJA SLOVENIJE
• POKROVITELJ - NIKE
• PRIJAVNINA-2.500,00 SIT
• NAGRADE - PRVE TRI EKIPE -PRAKTIČNE NAGRADE NIKE-a, PRVOUVRŠČENA EKIPA SE UVRSTI NA FINALNI TURNIR V LJUBLJANI
• SPREJEM PRIJAV - PISARNA HALE KC, TEL.: 721 -015, ANDREJ PUSTOTNIK
• PRAVILA - DOBITE OB PRIJAVI
v državi VVisconsin blizu kanadske meje v Ameriki, smo odpotovali s kombijem. Tekmovanje je bilo 25. februarja. Zbralo se nas je okoli 12.000 tekmovalcev z vsega sveta. Jaz sem se kljub bolezni in slabemu počutju uvrstil na 460. mesto. Na 52 kilometrov dolgo progo smo startali v Telemarku, cilj pa je bil v mestu Hayward. Na vsej progi so nas z aplavzi spodbujali številni gledalci; med njimi so bili tudi naši rojaki v Ameriki.
In kakšna so priznanja na teh svetovnih tekmovanjih?
Zlato medaljo lahko osvoji, kdor pri seštevku uspehov na vseh tekmovanjih za zmagovalcem ne zaostane več kot 20 odstotkov, srebrno pa tisti, ki ne zaostane več kot 50 odstotkov.
Ko že omenjate naše rojake v daljnjem svetu, ali ste se kje z njimi srečali ali pobliže spoznah?
Seveda. V mestu Balun v državi Minnesoti smo celo stanovali pri našem rojaku, temkajšnjem župniku Franciju Gabru, ki je sorodnik enega iz naše tekmovalne ekipe, in smo to že vnaprej načrtovali. Srečevali pa smo se seveda v vseh sedmih dneh, kolikor smo jih preživeli v Ameriki, tudi s številnimi drugimi izseljenci - našimi rojaki. Povsod so nas z veseljem sprejeli in hitro je stekla beseda o naši lepi Sloveniji. Mnogi so nas spoznali tudi po napisu Slovenija na torbi za smuči. Po tem so nas poznali tudi tekmovalci Američani in Kanadčani.
In od kje ste odpotovali nazaj v Slovenijo?
Iz Kanade smo se s kombijem vrnili v Thunder Bay v Kanadi. Sedaj, ko s tekmovanjem nismo bili več obremenjeni, smo si ogledali še
progo svetovnih nordijskih disciplin. V Gatineau smo si ogledali okoli dvesto kilometrov tekaških prog in drugih zimskih športnih objektov. Pri tamkajšnjih prebivalcih, kjer je več snega, smo opazili veliko večje zanimanje za zimske športe, kot je pri nas. Od tu smo odpotovali v domovino.
Gospod Frenk, kakšne načrte imate vnaprej?
Doslej sem se udeležil že številnih tekmovanj VVORLDLOPPET - tekov na smučeh, na Švedskem, Finskem, Norveškem, v Avstraliji, Avstriji, Italiji in nazadnje v Kanadi ter Ameriki. Najbrž me razumete, da se prihodnje leto 11. februarja želim udeležili takšnega tekmovanja v mestu Sapporo na Japonskem. Prav pa je, da povem tudi to, da si le z velikimi težavami in razumevanjem ter pomočjo sponzorjev zagotovim potrebna denarna sredstva za dolga potovanja in nastope na svetovnih tekmovanjih. Udeležbo na tekmovanju v Kanadi in Ameriki so mi največ omogočili tovarna Indu-plati, kjer sem zaposlen, Občina Domžale, IMS, SKB banka, nova Ljubljanska banka, d.d. Ljubljana, Helios Domžale, Tobačna Ljubljana, ORPAL Alič d.o.o., Majo d.o.o., CLASO Mengeš, d.o.o. TEAM, storitve Krulc, avtoličarji Franc Štrukelj, Rado Klančar, Ivan Borovnik, Alojz Veselic ter odvetniki Alenka Kovačič, Jagoda Cujnik in Martin Košenina. Vsem se za pomoč iskreno zahvaljujem.
Gospod Frenk Kavka, še naprej vam želim tako uspešnega zastopanja naše mlade slovenske države na svetovnih prvenstvih.
Pogovarjal se je STRAŽAR
ŽENSKI KOŠARKARSKI KLUB DOMŽALE
VABI K SODELOVANJU
TRENERJA ŽENSKE KOŠARKE
Od prijavljencev pričakujemo poznavanje strokovnega dela na področju košarke ter opravljen strokovni izpit.
Prijavo pošljite na naslov: ŽENSKI KOŠARKARSKI KLUB DOMŽALE, p.p. 147, 61230 DOMŽALE s prepisom »za razpis« najkasneje 8 dni po objavi.
Na podlagi prispelih prijav bomo opravili razgovor.
GASILSKO DRUŠTVO LOKA pri MENGŠU RAZPISUJE 8. MEDDRUŠTVENO GASILSKO TEKMOVANJE ZA »POKAL LOKE« pod pokroviteljstvom GZ Domžale in OBČINE Mengeš Tekmovanje bo v soboto, 24. junija 1995, ob 14.30 uri v Loki pri Mengšu
TEKMOVALNI PROGRAM ZA ŽENSKE IN MOŠKE DESETINE:
1. vaja z MB 800 po CTIF predpisih (suha izvedba)
2. štafetni tek brez ovir in prenosa povelja
Osebna oprema tekmovalcev po pravilih GZS - brez sekirice.
Dodatek na starostni sestav ne bo upoštevan.
NAGRADE:
Prve tri uvrščene prejmejo pokale, zmagovalni desetini v obeh
konkurencah pa še prehodna pokala.
Vse sodelujoče desetine prejmejo spominske diplome.
Prijave sprejema društvo predhodno oz. na dan tekmovanja po
prihajajočem vrstnem redu.
Sv. Mohor - cilj nedeljskega sprehoda
Že veste kako boste preživeli nedeljo?
Predlagam vam, da se dodobra sprehodite in spoznate še delček sveta pred domačim pragom, kajti naša občina je še neodkrit biser možnosti za turizem.
Eno od prihodnjih nedelj izkoristite za sprehod na vrh Sv. Mohorja. Na vrhu si boste ogledali cerkev sv. Mohorja in Fortunata, ki je bila zgrajena v 16. stoletju. Prav na vrhu, pri cerkvi, se vam bo ponudil čudovit razgled na bližnje kraje. S sosednjega hriba
Občinsko prvenstvo v badmintonu
V torek, 9. 5., in sredo, 10. 5., so se v telovadnici O. Š. RODICA zbrali najboljši igralci badmintona v domžalski občini. Nastopilo je nekaj čez 80 tekmovalk in tekmovalcev iz OŠ Domžale, Janko Kersnik Brdo, Dob, Mengeš in Rodica. V torek so prikazali predstavo učenci 7. in 8. razredov, v sredo pa učenci 5. in 6. razredov. V obeh skupinah je bila konkurenca zelo močna, saj so se prvenstva udeležili skoraj vsi prijavljeni igralci. Tekmovanje je potekalo s pomočjo Marjana Tancika in drugih mentorjev. Vseskozi je šlo brez zapletov in nesporazumov. Tekmovalci so lahko izbirali med tremi skupinami, in sicer: v posamičnem tekmovanju, tekmovanju dvojic in tekmovanju mešanih parov. Vsi tekmovalci so se borili zelo srčno, a zmagali so najboljši. V skupini mešanih dvojic 7. in 8. razredov sta slavila Aleksander Zaje (Rodica) in Katja Gor-jup (Domžale). V kategoriji dvojic-dečki sta zmagala Matevž Kaše in Jernej Lenič (Rodica). Posamično zmago pa si je po trdem in hudem boju z Matevžem Kašetom prislužil Jernej Lenič. Pri dekletih posamično je s privlačno igro slavila Nataša Miklič (Domžale); ta se je s svojo klubsko kolegico, Katjo Gorjup, izkazala tudi v igri dvojic.
Zanimivo je bilo tudi v skupini 5. in 6. razredov, kjer je v vseh treh kategorijah slavil Aleš Maček (Rodica). V mešanih dvojicah je s pomočjo Katje Juhart (Rodica) upravičeno slavil, prav tako je Aleš zmagal v igri dvojic z Andražem Strgar-jem (Rodica). Za nameček pa je dodal še posamično zmago. Pri dekletih je z odlično igro dvakrat slavila Ana Svoljšak (Dob). Ana je zmagala v igri dvojic s Slavico Mi-kič (Dob), kasneje pa je dodala še posamično zmago.
Po tekmovanju so bili vsi tekmovalci zadovoljni, še posebej pa nosilci medalj. JERNEJ LENIČ
Rezultati občinskega prvenstva v badmintonu za posameznike in dvojice
Dečki posamezno 5.-6. razred:
1. Aleš Maček, Rodica
2. Andraž Strgar, Rodica
3. Julijan Klavzar, Domžale
4. Uroš Arzenšek, Dob
Dečki dvojice 5.-6. razred
1. Strgar-Maček, Rodica
2. Klavzer-Bevc, Domžale
3. Vojska-Križnar, Dob
4. Klemen Boštjančič, Mengeš
Dekleta posamezno 5.-6. razred
1. Ana Svoljšak, Dob
2. Katarina juhart, Rodica
3. Slavica Mikfč, Dob
4. Lena Šeter, Domžale
Dekleta dvojice 5.-6. razred
1. Mikič Svoljšak, Dob
2. Sodnik Juhart, Rodica
3. Čorič Šeter, Domžale
4. Šinkovec Marin, Mengeš
Mešane dvojice 5.-6. razred
1. Juhart-Maček, Rodica
2. Šeter-Klavzer, Domžale
3. Svoljšak-Arzenšek, Dob
4. Mikič-Vojska, Dob
Dečki posamezno 7.-8. razred:
1. Jernej Lenič, Rodica
2. Matevž Kaše, Rodica
3. Aleksander Zaje, Rodica
4. Janez Ravnik, Rodica
Dečki dvojice 7.-8. razred
1. Lenič-Kaše, Rodica
2. Zajc-Čorič, Domžale, Rodica
3. Kerč-Burger, Dob
4. Kovač-Bider, Rodica
Dekleta posamezno 6.-8. razred
1. Nataša Miklič, Domžale
2. Katja Gorjup, Domžale
3. Blažka Januš, Dob
4. Aleksandra Lavrič, Rodica
Deklice dvojice 7.-8. razred
1. Miklič-Gorjup, Domžale
2. Korošec-Lavrič, Rodica
3. Močnik-Rihar, Janko Kersnik
Mešane dvojice 7.-8. razred
1. Gorjup Zaje, Rodica, Domžale
2. Miklič-Kaše, Rodica, Domžale
3. Korošec-Lenič, Rodica
4. Lavrič-Bider, Rodica
vas bo pozdravila cerkev sv. Valentina na Limbarski gori. Če se vas bo lotila utrujenost, se boste lahko oddahnili, posedli in uživali v pravljični tišini in razgledu. Prepričana sem, da vam bodo Zajčevi, ki imajo svoj dom tu, na vrhu Sv. Mohorja, voljni ponuditi kozarček pijače in svetovati, v katero smer nadaljujte pot. Z vrha se v dolino lahko napotite v različne smeri: proti Prikrnici, Rožeku, Vinjam, Pogledu, Pod-strani in Moravčam. Ce jo boste ubrali v smeri proti Prikrnici ali Podstrani, boste pri večji ravnini opazili spomenik žrtvam NOB. Precej strma peš pot vodi proti Podstrani. Ob njej so znamenja, ki prikazujejo Kristusovo trpljenje. Položnejša pot prekrita s preprogami resja vas bo pripeljala v Prikrnico. Če se boste spustili v Rožek, boste videli razvaline gradu, ki so bile že v Valvasorjevem času. Na gradu so gospodarili plemeniti Galli in nudili zatočišče luterancem (verska skupnost). Grad je propadel...
Ljudska pripovedka pravi, da so na kraju, ki je streljaj oddaljen od razvalin, mučili grajsko gospodično Lizo in jo usmrtili. Kraj se imenuje Lizenberg. Pravijo, da ponoči tam mimo ni priporočljivo hoditi. Iz Rožeka vas bo pot peljala mimo Vinj in peskokopa jelša do Puklčeve žage, ki zahvaljujoč se novemu lastniku, spet deluje. Od tod do Moravč je le še nekaj sto metrov. Katerakoli izbrana pot je primerna za ljudi vseh starosti. Zmogli jo bodo najmlajši in tudi najstarejši. Morda se boste odločili za obisk Sv. Mohorja že v nedeljo. To je priložnost, da začutite naravo, ki je mi, otroci sodobnega časa, ne znamo več prav občutiti in zaživeti z njo, še manj pa ceniti.
B M.
Ana Svoljšak, Katarina Juhart, Slavica Mikič
Andrej Lenič, Matevž Kaše, Aleksander Zaje
Aleš Maček, Andraž Strgar, Julijan Klavzar
14
/lamnik
Domžale
Pirueta uspešna v Italiji
KDK DOMŽALE
Gremo na evropsko prvenstvo
Hitrostni kotalkarji kluba PIRUETE so 17. 4. 1995 nastopili na velikem mednarodnem kotalkar-skem tekmovanju v MONFALKO-
Nastopilo je 5 hitrostnih kotalkarjev z rolerji, zasedli pa so odlična mesta. Tako so bili v posameznih kategorijah uvrščeni na naslednja mesta: MATIC REPAC, 13. mesto GAŠPER KOS, 11. mesto MATEJ STIPANIČ, 14. mesto MILOŠ REPAC, 14. mesto MILAN REPAC, 7. mesto
Tekmovanje za »GRAND PRIX
Nogomet v
Moravčah
Nogomet pomeni v Moravčah že od nekdaj priljubljeno športno zvrst. Sprva je društvo delovalo na rekreativni osnovi. Leta 1974 pa je bil nogometni klub prvič uradno registriran.
Igrišče je bilo na mestu današnjega avtobusnega postajališča. Kasneje so imeli možnost najema zemljišča za kulturnim domom.
Ker to zemljišče ni ustrezalo svojemu namenu glede na to, kako zelo mokra je bila ta površina, prav tako pa tudi nagib ni bil povsem ustrezen, je bilo potrebno vložiti veliko truda in dela, da je zemljišče postalo ustrezna športna površina. Velikezasluge za to ima podjetje Termit Moravče, ki je nogometnemu klubu v veliko pomoč, zato se današnji klub imenuje Nogometni klub Termit Moravče.
Predsednik kluba je Peter Jane-žič, ki zaradi veselja in ljubiteljstva do nogometa pomaga fantom k čimvečjim uspehom. Fantje ga niso razočarali. V sezoni 92/93 so člani dosegli premik v višjo ligo. Sedaj so v I. ligi medobčinske nogometne zveze, kamor spada 14 moštev. To področje nogometne zveze sega vse do Črnomlja.
Do zaključka kola članom manjkajo še tri tekme. Eno gostujejo v Cerkvenici, dve s Komendo in Ihanom, pa si bomo lahko ogledali na domačem igrišču. Trener Danilo BANTAN iz Zagorja se dvakrat tedensko s fanti trudi za dobre rezultate.
Prav tako so precej aktivni mladinci, in »starejši dečki« (7-14 let). Njihov trener je Silvo SMOLNIKAR, ki ima tudi veliko zaslug za to, da mladi fantje razvijajo moči in veselje do te zvrsti športa in s tem ohranjajo tradicijo nogometa v Moravčah.
Sredi maja so bile v domžalskem športnem parku športne igre učencev osnovnih šol s prilagojenim programom, v katerih so sodelovali tekmovalci iz Kočevja, Vrhnike, Ljubljane, Litije, Zagorja, Hrastnika, Trbovelj, Kamnika, Stične, Grosu-pelj in Domžal. V teku na 60 m, skoku v daljino, metu žogice in tekih na 800 in 1000 metrov se je pomerilo blizu 150 učencev, ki so vsak po svojih močeh prispevali k končni uvrstitvi svoje ekipe.
Glavni organizator področnih športnih iger je bila Osnovna šola Roje, pri organizaciji pa so pomagali tudi člani Atletskega kluba Domžale. Ob igrišču se je zbralo veliko navijačev, ki so skupaj s svojimi mentorji navdušeno spodbujali tekmovalce, izmed katerih bo-
V.I.S.P.« je potekalo na Tržiškem Trgu republike. Udeležilo se ga je 215 športnikov iz 30 klubov Italije in Slovenije. V klubski razvrstitvi je kotalkarski klub PIRUETA iz Domžal zasedel odlično 17. mesto in zato prejel lep pokal in plaketo mesta Monfalcone.
Na tem tradicionalnem tekmovanju je naš klub sodeloval že drugič. V naslednjem letu planiramo sodelovanje, mnogo številčnejše in tudi bolje pripravljeni kot letos, predvsem pa si morajo tekmovalci priskrbeti originalne rolke za hitrostna tekmovanja, ki so precej hitrejše od običajnih.
Mladinci spadajo v II. ligo medobčinske nogometne zveze, »starejši dečki« pa prav tako kot člani v I. ligo medobčinske nogometne zveze. Velik uspeh so dosegli mladinci v sezoni 88-89, ko so igrali v finalnem pokalu v Novem mestu s klubom ELAN.
Poleg mladih aktivnih fantov pa imamo tudi veterane, ki igrajo zbolj na rekreativni osnovi.
Veselje in občutek sprostitve povezuje in omogoča, da se navadno v petkih »zberejo« in kot pravijo »eno odigrajo«.
Kaj pa je pereč problem nogometnega kluba v Moravčah?
Odgovor na to vprašanje ni po-trebrib posebno iskati. To so finance. Njihov glavni sponzor, kot že rečeno, je podjetje TERMIT MORAVČE. Nekaj financ so pridobili s turnirji v malem nogometu in raznimi zabavnimi prireditvami v poletnem času.
Sicer pa so fantje pripravljeni nekaj stroškov kriti tudi sami, kot so npr. potni stroški, nogometni copati ipd.
Glede treningov imajo fantje kar lepe možnosti. V spomladansko poletnem času trenirajo na igrišču, ki ga sami urejajo. V zimskem času pa priprave potekajo v telovadnici Osnovne šole. Prostor lahko uporabljajo brezplačno. V zameno za to pa so fantje zavarovali zunanje igrišče pri telovadnici z mrežo in občasno popravijo morebitne popravila potrebne klopi in druga orodja v telovadnici.
Vredno je omeniti tudi ureditev prostorov nogometnega kluba. Glavni sponzor je bil seveda podjetje Termit Moravče, pri delu pa so se izkazali tudi fantje sami. Uredili so garderobo, sanitarne prostore, tuše in poseben prostor za delegate na nogomenti tekmi in sodnike.
Glede na to, da fantje čakajo samo še tri tekme, jim moramo za-želeti obilo športne sreče in jih opomniti, da naj možnosti za zadetek kar izkoristijo, naj nikar ne bodo preveč prizanesljivi, pač pa odločni na poti k zmagi in s tem k čimvečjem uspehu.
POLONA GORJUP
sta po dva najboljša zastopala ljubljansko območje na XV. državnih igrah; te bodo v začetku junija v Murski Soboti.
V novembru lanskega leta je , Violeta Mordej, uspešna slovenska kotalkarica, ki se je uveljavila tudi v mednarodnem merilu, prevzela trenersko delo v KDK Domžale, kjer je bila pred desetimi leti skupaj s svojim trenerjem Švajgerjem ena izmed ustanoviteljic kluba. Prav zaradi prijetnih spominov in želje, da klub napreduje in postane vodilni slovenski klub, se je ob pomoči vodstva kluba in staršev lotila trenerskega dela, ki že rojeva prve sadove.
Nove metode dela, nova tehnika, novi programi za posamezne tekmovalce so temelj, na katerem gradi uspeh svojih varovancev Violeta Mordej, ki je medtem med prvimi v Sloveniji dobila naziv amaterske trenerke z diplomo, je pa trdno odločena, da postane profesionalna trenerka. Ker je sezona pred vrati, trenirajo vsak dan ali v hali Komunalnega centra ali na ploščadi pred OŠ Venclja Perka, ki je za vse kotalkarje velika pridobitev.
Violeta ocenjuje, da je hitro našla stik s tekmovalci in da so vsi na dobri poti k uspehu. Zelo ceni po-
Vse udeležence iger je pozdravila tudi Cveta Zalokar Ora-žem, županja občine Domžale; vsem tekmovalcem je zaželela
moč g. Petra Brleča, ki je po njenem mnenju eden največjih strokovnjakov v svetu na tem področju, zato se veselijo vsakega njegovega obiska in nasveta.
Največji uspeh kluba je, da bo kar 6 članov DKK Domžale sestavljalo 9-člansko slovensko reprezentanco na evropskem prvenstvu v Angliji v juliju in prepričana je, da bodo Matej Drašček, Saša Slane, Tatjana Vrhovšek, Miha Arvaj, Dragana Vujovič in Anja Šetina, ki se bodo na tradicionalnem SLAMNIKU v maju prvič predstavili z novimi programi, do julija te še bolj izpilili in tedaj v res »top« formi dosegli uvrstitve v evropski sredini, kar bo za vse lep uspeh.
Violeta je optimistka in prepričana, da tudi najtežji skoki njenim varovancem kmalu ne bodo delali nobenih težav, še posebej pa je vesela, ker je v klubu vedno več najmlajših, ki bodo v prihodnjih letih stopali po stopinjah sedanjih tekmovalcev. Violeta vabi, da se jim pridružite, naslednji tečaj bo po tradicionalnem tekmovanju SLAMNIK, kotalkarjem pa ponujajo novo možnost, to je t. i. street hockev, ki postaja iz dneva v dan bolj popularen.
veliko športne sreče, še posebej pa srečno pot Mojci Dvornik in njeni mentorici Branki, ki odhajata na svetovno olimpiado v Ameriko, kjer se bo Mojca s svojimi vrstniki pomerila v namiznem tenisu.
zmagovalci so bili vsi, saj so se srčno borili in se razveselili vsakega dobrega skoka, hitrega teka in dolgega meta, kot se znajo samo oni. Srečnih obrazov, z medaljami okrog vratu so se v svečanem mimohodu in razglasitvi končnih rezultatov znali veseliti prijetnega dne, srečanj s prijatelji in ne nazadnje tudi dobrih uvrstitev. Zmagala je Osnovna šola Janeza Levca iz Ljubljane, še posebej pa je potrebno pohvaliti učence in mentorje Osnovne šole Roje, saj so dosegli odlično drugo mesto.
Iskrene čestitke vsem sodelujočim, še posebej pa Osnovni šoli Roje in Atletskemu klubu Domžale za odlično organizacijo iger ter vsem sponzorjem, brez katerih tudi ne bi šlo. Hvala! V. V.
»Vsi se trudimo, da bi naš klub postal uspešen, da bi tudi v prihodnje iz njega prihajali državni reprezentanc, ki bi se enakovredno kosali tudi v mednarodni konkurenci in prepričana sem, da nam bo to uspelo,« je odločena Violeta Mordej, ki ima v teh dneh resnično veliko dela.
TAK na državnem prvenstvu
Mladinci Teško atletskega kluba Domžale so bili zelo uspešni na državnem prvenstvu za mladince, katero je bilo v Ljubljani dne 8. 4. 95 v prostorih TAK Olimpija. Tekmovanje je bilo zelo zanimivo, saj so pri dviganju uteži nove katego-
V jesensko zimskem času so pričeli graditi (z delom), peš pot od križišča v Sr. Jaršah (k Bunkežu) do tovarne Indu plat i.
Sama zamisel je hvale vredna in jo pozdravljam, izvedba te peš poti in kolesarske steze pa je zelo vprašljiva. Pripominjam, da ne vem, če bo to tudi kolesarska steza, vendar po izvedbi pločnika, se to lahko zaključi.
Pripombe postavljam zaradi vsaj dveh momentov, ki bodo nastopali na tej poti in to sta:
1. Pri mostu Čez Pšato bodo morali pešci in kolesarji zapeljati na cesto in se na koncu mostu zopet vrniti na pločnik. Predvidevam, da bosta peš pot in kolesarska steza uporabljena za gibanje v smeri Jarše-Dom-žale in Domžale-Jarše. Na tem mestu se bo pojavila kritična točka (črna točka), saj se bodo pešci in kolesarji srečevali na najožjem delu ceste, na mostu pa uporabniki ceste in pločnika. Na mostu bi potekal promet za uporabnike ceste v 4. smereh:
a) prva smer na desni strani (smer Jarše-Domžale) na desni strani cestišča, za uporabnike, ki se gibljejo proti Domžalam
Mednarodni olimpijski komite v počastitev ustanovitve Mednarodnega olimpijskega komiteja dne 23. junija 1994 letos že devetič zapored v sodelovanju z Mednarodno amatersko atletsko federacijo ter nacionalnimi olimpijskimi komiteji organizira OLIMPIJSKI TEK. Tek je odprt za vse starosti, otroke, ženske, moške, rekreativne tekače ter aktivne tekmovalce.
V Domžalah bo letos tek že tretjič, pričakujemo pa vas 23. junija 1995 ob 17. uri v Športnem parku v Domžalah; tu bomo od 15. ure
rije, v katerih se novi rekordi kar vrste.
Naši tekmovalci so bili dobro pripravljeni, saj so osvojili eno prvo mesto v kategoriji do 59 kg, osvojil jo je Marko Bevk.
V kategoriji do 70kg je Uroš Petrovski osvojil drugo mesto, v kategoriji do 76kg je Miha Pavli tudi drugo mesto, v kategoriji do 83 kg je Damjan Žagar prav tako osvojil drugo mesto.
V najmnožičnejši ter v zelo kvalitetni kategoriji do 70kg pa je Blaž Lenarčič osvojil dobro četrto mesto.
Ti dosežki so zelo spodbudni za naš klub, saj ravno iz Tak Domžale prihajajo najboljši tekmovalci v Sloveniji. Teh rezultatov seveda ne bi bilo brez dobrega trenerskega kadra, saj vodi to generacijo nekdaj uspešen tekmovalec Roman Dime. Upamo, da bomo s tradicijo dobrih tekmovalcev nadaljevali, saj je uspešnost klubov odvisna ravno od vzgoje mladih. Zato vabimo mlade, da se nam pridružijo v kletnih prostorih Hale komunalnega centra v Domžalah. Športni pozdrav TAK Domžale.
SIMON JENC
b) druga smer, na levi strani cestišča za uporabnike:
- ki se gibljejo v smeri Domžale-Jarše (avtomobili, motocikli)
- ki se gibljejo na pločniku v smeri Domžale-Jarše
- ki se gibljejo na pločniku v smeri Jarše-Domžale
2. Na mestu pri Induplatih, ko se bodo morali kolesarji, ki se gibljejo iz Jarš v Domžale, obvezno usmeriti na kolesarsko stezo.
Ne želim že vnaprej obsoditi izvedbo in dobronamernost, vendar mislim, da bo uporaba problemastična iz varnostnega stališča.
Ta prispevek nima namena, da pričnem polemizirati s prometnimi strokovnjaki, vendar kot občan menim, da niso dovolj upoštevali varnostnih vidikov izvedbe. Mislim, da bi morda zamižal na točki 2., ne bi mogel pa pri točki 1., ki bi jo morali izvesti z mostičkom; ta bi odtehtal riziko, ki se postavlja.
Morda ta prispevek ne bo objavljen dovolj zgodaj, vendar mislim, da je še vedno aktu-
alen' STROJAN
sprejemali prijave, še bolj veseli pa bomo, če boste izpolnili objavljeno prijavnico in tako omogočili lažje delo.
Progi bosta, podobno kot lani, dolgi ca 4km in nekaj več kot 10km in bosta potekali v naravi, tempo bo tak, kot si ga boste želeli, za spomin pa vam bo ostala majica. Prijavnine ni!
Atletski klub Domžale vas vabi: Dobrodošli 23. junija 1995 od 15. ure dalje v Športnem parku v Domžalah na našem OLIMPIJSKEM TEKU. Ne pozabite skupni start je ob 17. uri.
Takole veselo je bilo na začetku iger, ko se je predstavila tudi glasbena skupina Osnovne šole Roje.
PRIJAVLJAM SE NA OLIMPIJSKI TEK, KI BO 23. JUNIJA 1995 V DOMŽALAH
(ime, priimek, točen naslov)
(leto rojstva)
(dolžina proge 4 oz. 10 km) Podpis
POŠLJI NA NASLOV: ATLETSKI KLUB DOMŽALE, KOPALIŠKA 4, 61230 DOMŽALE
KONJENIŠKI KLUB KRUMPERK
Kljub slabemu vremenu prijetna tekma
Najbrž ni naključje, da se je tekmovanje za Pokal Slovenije Boss v preskakovanju ovir pričelo prav na Krumperku, saj domači Konjeniški klub vsi poznajo po odlični organizaciji tekmovanj, nikoli pa ne manjka obiskovalcev.
Dvodnevno tekmovanje 13. in 14. maja je pod Krumperk oba dni privabilo veliko ljudi, ki so kljub slabemu vremenu zvesto spremljali več kot 300 startov tekmovalcev iz 28 konjeniških klubov, med katerimi so bili tudi gostje iz Hrvaške. Lepe boje, v katere so se enakovredno z drugimi vključevali tudi člani domačega kluba, so končali v nedeljo popoldne, ko je tekmo spremljalo več kot 2000 gledalcev; ti so poleg prijetne tekme lahko uživali tudi v bogati spremljajoči ponudbi.
Zmagovalci so bili vsi, posebej pa naštejmo tiste, ki so osvojili prva mesta v posameznih kategorijah in pa najboljše domače uvrstitve:
MED ZMAGOVALCE SO SE V SOBOTO VPISALI: kategorija A 2, višina zaprek 110cm - baraž: MAJA LAUFER
(Lotus, KK Piramida), Alenka Šušteršič, KK Krumperk (Expo Don-
gara) je bila osma; kategorija L, višina zaprek 140 cm - baraž: ANDREJA NOVAK
(L'Amour, KK Purgerski), 2. mesto MATJAŽ ČIK (Karov As, KK
Krumperk)... Sandi Smolnikar je bil četrti.
REZULTATI NEDELJSKE TEKME: kategorija A 2: MAJA NOVAK (Oxer, Quebrador, KK Velenje) Pokal Slovenije Boss, skupna tekma mladincev in članov, kat. L:
1. Andrej Kučer (Leokadija Celje), tretje mesto Čik (Caro As Krumperk)
mladinci: 1. Jure Grubaševič (Nilus, Novo mesto) člani kat MA-5: 1. Andreja Novak (L'Amour, Purgerski)
Pokal Slovenije BOSS v članski konkurenci je osvojil ANDREJ KUČER (Leokadija, Celje), domačin Aco Slavič pa je bil z Agrosom četrti.
Ob koncu tekmovanja) ki je bilo vzorno pripravljeno, so se dosedanjemu predsedniku Konjeniškega kluba Krumperk g. Francu Prevcu zahvalili za uspešno opravljeno delo.
V.
PODROČNE ŠPORTNE IGRE
Vsi smo zmagovalci!
Pes pot in kolesarska steza
TECITE Z NAMI 23. JUNIJA 1995
Olimpijski tek v Domžalah
Domžale
/lamnik
15
Zanimivi so bili vsi starti, najbolj razburljivi pa teki mlajših kategorij, kjer je bilo na startu blizu 150 tekmovalcev.
Foto Viljem Majhenič
Najuspešnejši udeleženec domžalskega spomladanskega krosa - BOŠTJAN BRNOT (desno) v družbi najboljših slovenskih dolgoprogašev.
10. DNEVNIKOV KROS IN DRŽAVNO PRVENSTVO
Boštjan in Tomaž zmagovalca
Več kot tisoč mladih tekačev se je konec aprila v domžalskem športnem parku pomerilo na državnem prvenstvu osnovnih in srednjih šol, njihovi starejši kolegi so tekli za pokal Alpe-Adria, vsi skupaj pa tudi za pokale, ki jih je prispeval glavni pokrovitelj DNEVNIK, saj je bil to hkrati jubilejni 10. DNEVNIKOV KROS, ki ga že kar nekaj let gostimo Domžal-čani.
Lepo vreme, ki je navadno naklonjeno prizadevnim delavcem Atletskega kluba Domžale, in dobro urejene proge, vse to je prispevalo, da je večina tekmovalcev zelo zadovoljnih odhajala iz Domžal, kamor zelo radi prihajajo. Še zla-isti so bili zadovoljni vsi zmagovalci, saj so ob zlatih medaljah prejeli  tudi  kristalne pokale
Dnevnika, domačini pa sb se potrudili in ob pomoči pokroviteljev obdarili vse, ki so dosegli uvrstitve do šestega mesta.
Prijetno razpoloženje je še slovesneje pripravila Godba Domžale. Najbolj zaposlen je bil Marjan Gorza, predsednik organizacijskega odbora in vodja tekmovanja, skupaj z njim pa so delo odlično opravili vsi člani Atletskega kluba Domžale; tem so prizadevno pomagali člani Športnega društva Krašnja ter športniki Društva SOŽITJE. Vsem za pomoč iskrena hvala. Hvala tudi Matjažu Repniku, uradnemu napovedovalcu.
Tekmovanje je uspelo tako po organizacijski kot po tekmovalni poti, saj so tudi tekmovalci naših šol, predvsem pa tisti, ki trenirajo v okviru Atlet-
DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE
Pomladno razpoloženje
Po veličastni prireditvi, s katero so proslavili delovni jubilej in mednarodni dan invalidov, je delo Društva invalidov Domžale steklo po programu, sprejetem v začetku leta.
Tako je konec aprila 1995 120 članov društva letovalo v hotelu Delfin v Izoli, kjer so vedno dobrodošli gostje. Ob kopanju v bazenu, prijetnih sprehodih v zeleni okolici, družabnih večerih, so obiskali Italijo, se ustavili v Rižani in Miljah ter si ogledali velik nasad kaktusov v bližini Portoroža. Zelo poučen je bil obisk Predjamskega gradu, kjer so jim v restavraciji Erazem pripravili tudi zaključno kosilo.
Lepi dnevi v začetku maja so bili kot nalašč za kolesarjenje, na katerega je odšlo 40 članov društva; ti so prevozili več kot 40 kilometrov ter prijeten dan končali s srečanjem
Tako prijetno je bilo ob koncu kolesarjenja ob ribiški koči nedaleč od Črnela.
v ribiški koči nedaleč od Črnela, kjer je bilo tudi zaradi harmonikarja Grega Vrhovca zelo veselo.
V maju so obiskali tudi Blatno jezero in uživali v lepotah Budimpešte, se odpeljali do Doberdoba in na Višarje.
Društvo invalidov Domžale vabi vse svoje člane, da se tudi v prihodnje tako množično udeležujejo vseh akcij.
V. V.
skega kluba Domžale, dosegli lepe tekmovalne uspehe. Posebej je treba čestitati BOŠTJANU BRNOTU, ki je bil v svoji kategoriji prvi in tako nizu zmag dodal še eno, odlično pa se je odrezal tudi v teku s člani, kjer je bil tretji, premagala sta ga le državna reprezentanta iz Velenja. Drugi zmagovalec je bil
TOMAŽ KUŠAR iz Osnovne šole Mengeš, ki v zadnjem času tudi ne pozna poraza, omenimo pa še dobra teka ANJE ZAVRŠNIK ter JASNE PALA-DIN.
Vsem iskrene čestitke in veliko športnih uspehov tudi v prihodnje!
V. V.
Turistično društvo RADOMLJE
Foto kino in video klub MAVRICA Radomlje
v sodelovanju s
Krajevno skupnostjo kot pokroviteljem in Plastenko Radomlje kot sponzorjem
razpisuje natečaj za razstavo fotografij z naslovom:
RADOMLJE, NAŠ KRAJ
V VAŠEM OBJEKTIVU
K sodelovanju vabimo vse, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s fotografijo, posebno pa krajane Radomelj, sosednih krajevnih skupnosti, občane občin Domžale, Mengeš, Moravče in Lukovica, člane šolskih foto krožkov ter člane prijateljskih Foto klubov z območja Gorenjske.
Razstavo posvečamo 90-letnici Turistične zveze Slovenije, 30-letnic.i kluba Mavrica ter 25-letnici organiziranega delovanja FK in video kluba Mavrica Radomlje ter Evropskemu letu varstva narave. Razstava ima dva oddelka:
A - barvne fotografije kraja Radomlje in bližnje okolice; zanimivi posnetki kraja in okoliških krajev iz različnih zornih kotov in perspektiv ter redko opaženih detajlev;
B - barvne in črno-bele fotografije na temo »varstvo narave«; naravne in kulturne dediščine; rastlinstvo in živalstvo in tudi njeno uničenje.
Iz prispelih fotografij bo strokovna žirija izbrala najbolj uspele posnetke za
razglednico Radomelj.
Razpisni pogoji:
- velikost fotografij je 18 x 24cm do 30 x 40cm,
- manjše od 30x40 cm morajo biti nalepljene na kartonsko podlago, ne debelejšo od 1 mm z robom 4 do 5 cm,
- vsaka fotografija mora imeti na hrbtni strani:
zaporedno številko (vrstni red na prijavnici), naslov fotografije, ime in priimek avtorja s točnim naslovom, naziv kluba, društva ali krožka,
- k fotografiji je treba priložiti prijavnico, obrazce po želji pošljemo po pošti. Vse prispele fotografije bo strokovna žirija pregledala ter najboljše izbrala za razstavo.
Za najbolj kvalitetno fotografijo bo v obeh oddelkih podeljeno osem priznanj, za prve tri pa praktične nagrade ter pokali.
V oddelku »Varstvo narave« bodo podeljena dodatna priznanja Turističnega društva Radomlje. Revija pa bo objavila najbolj uspele fotografije obeh oddelkov.
Prispele fotografije bo ocenjevala pet članska komisija, sestavljena iz predstavnikov Turističnega društva Radomlje, Foto kino et video kluba Mavrica Radomlje, Krajevne skupnosti Radomlje in Plastenke Radomlje. Koledar razstave:
Sprejem fotografij bo do 1. septembra 1995. Žiriranje bo 8. septembra 1995.
Otvoritev razstave bo 29. septembra, vračanje fotografij pa do 1. decembra 1995.
Fotografije pošljite na naslov:
Foto kino et video klub Mavrica Radomlje, 61235 RADOMLIE.
Za vse informacije pokličite na telefon 061/727-971 g. Janeza KOSMAČA.
Predsednik TD Radomlje Igor KUZMIČ l.r. Predsednik Kluba Mavrica Janez KOSMAČ l.r. Predsednik KS Radomlje Andrej šraj I. r.
TURISTIČNA DRUŠTVA, KRAJI, ŠOLE POZOR!
Moja dežela - lepa, urejena in čista
V času od maja do oktobra 1995 Turistična zveza Slovenije tudi letos organizira največjo akcijo, namenjeno urejanju in varstvu narave pod geslom MOJA DEŽELA - LEPA, UREJENA IN ČISTA.
V letošnjem letu ima akcija še poseben pomen, ker poteka v evropskem letu varstva narave, h kateremu je pristopila tudi Slovenija. Zato bi bilo prav, da se vanjo vključijo prav vsi slovenski kraji pa tudi vse druge organizacije,  ki lahko
kjerkoli prispevajo k lepše urejeni deželi. Akcija naj bi prispevala k izboljšanju kakovosti življenja, urejanju in varovanju okolja, ohranjanju domačnosti in gostoljubja, obogatitvi turistične ponudbe ter uveljavitvi Slovenije.
Kraji so glede na velikost in lego razdeljeni v različne kategorije, ocenjuje pa se urejenost kraja kot celote, kakovost življenja v njem za prebivalce in goste, varovanje naravne in kulturne dediščine, varovanje
okolja in gostoljubnost, v tekmovanju pa sodelujejo tako izletniški kot turistični kraji, hri-boski kraji, osnovne in srednje šole pa tudi mesta.
Pričakujemo, vaše prijave, ki jih sporočite Turistični zvezi Slovenije, prosimo pa, da o svoji prijavi obvestite tudi Občino Domžale.
Vsem iskreno želimo veliko uspeha v akciji MOJA DEŽELA - LEPA UREJENA IN ČISTA.
V.
ATLETSKI KLUB DOMŽALE
Uspešno tečemo
Mladi tekači Atletskega kluba Domžale se skoraj vsak konec tedna udeležijo kakšnega izmed številnih tekov, ki jih nikoli ne zmanjka.
Tako so uspešno tekli na vsakoletnem teku na Petelinjek v Gabrovki, ki je bil 27. aprila 1995. Prva mesta so osvojili Boštjan Brnot, Tomaž Kušar ter sestri Karmen in Vida Repnik, medalje pa so dobile tudi Meta Pungerčar, Jasna Paladin in Helena Pečnik. Prvič so se pomerili tudi v teku na Drenovem griču, kjer je Tomaž Kušar spet zmagal, prve so bile tudi Jasna Paladin, Anja Završnik ter sestri Vida in Karmen Repnik, medalje pa so si pritekle tudi Bojana Vojska, Meta Pungerčar, Karmen Hribar in Helena Pečnik.
Prav na prvi maj pa so tekli
tudi na mitingu v Celovcu, kjer so bili med najhitrejšimi Tomaž Kušar, Jasna Paladin ter Anja Završnik.
V.
Boštjan Brnot prejema iz rok Marjana Gorze, predsednika Atletskega kluba Domžale, Dnevnikov pokal za prepričljivo zmago med dijaki prvih in drugih letnikov.
Foto Viljem Majhenič
PLANINSKO DRUŠTVO MORAVČE
Kratke novice
Minilo je že kar nekaj časa od tedaj, ko smo se zadnjič oglasili v Slamniku, zato se mi zdi, da je prav, da spet nekaj povemo o našem delu.
Načrt dela, ki smo si ga zastavili v začetku leta, kar dosledno uresničujemo. Pri tem je najbolj aktiven odsek za izletništvo. Škoda je le, da se načrtovanih izletov udeležuje premalo naših članov. Če bi bilo udeležencev več, bi bila tudi cena, ki jo mora plačati posameznik, nižja. Tako pa je to le naša pobožna želja. Skupina, ki pripravlja plan izletov, bi bila prav gotovo zadovoljna, če bi dobila več predlogov članov, kam želijo iti na izlet.
No, kljub temu nismo črnogledi! Marsikateri naš izlet je bil dobro obiskan, prav na vseh pa je bilo vzdušje prijetno. Omenim naj le nekatere: Peče-Limbarska gora, Rašica-Mengeška koča, Ključ, Vinski Vrh-Osmica, Kočevske jame.
Izleta na Sleme, Vršič, se nismo udeležili, saj večina nima potrebne opreme za tak izlet in v takšnih vremenskih prilikah; dereze, cepin, vrvi, vponke, pa tudi primerne kondicije ne. Izlet na Soriško planino je bil prestavljen zaradi obilice snega. Mislim, da bo za marsikoga zanimiv (utrdbe), zato ga bomo izvedli v začetku junija.
Izlet na Slavnik, 1028m, ko boste prebirali, bo že za nami. Tisti, ki boste obiskali ta nezahteven vrh, predvsem ljubitelji lepega cvetja in rastja, pa boste prav gotovo zadovoljni!
Nadaljujemo tudi z vzgojo najmlajših na naši osnovni šoli. Pokazali smo jim video kaseto o varni hoji v gore. Opravili smo tudi dva izleta: na Mohor in v Rožek (oris zgodovine krajev, ki smo ju obi-
skali, razpoznavanje pomladanskega rastlinstva, malo geologije), prav tako pa je bil prijeten izlet na Stance Laze. Spotoma je vodnik podal kratek oris zgodovine planinstva s poudarkom na razvoju le tega pri nas, pa tudi okolica je otroke močno pritegnila. Poslabšanje vremena nam je onemogočilo, da bi si ogledali še kaj.
Otroci se že vnaprej veselijo izleta na Slavnik, na Veliko planino
- še posebno tisti najbolj pridni, ki so že dobili prva priznanja PZS in morajo opraviti predpisane izlete na vrhove nad tisoč metrov višine za nova priznanja.
Društvo je dokončno prevzelo v svojo oskrbo planinske poti, ki potekajo po našem področju in zadolžilo Markacijski odsek društva, naj jih primerno vzdržuje. Pa o tem kaj več prihodnjič. Na pobudo članov Upravnega odbora društva smo se odločili uresničiti zamisel, da razvijemo svoj društveni prapor. Zdi se nam prav, da člani (nad 450 nas je), pokažemo tudi navzven svojo pripadnost planinstvu in to ob javnih manifestacijah tudi prikažemo.
Pa še nekaj bi rad povedal. Naša zvesta članica g. Barbara Tič, od nedavnega tudi mladinska planinska vodnica, nas je prijetno, pa tudi manj prijetno presenetila. Računali smo na njeno pomoč pri vodenju, predvsem mladih. No, spletla si je zakonsko gnezdeče. Zaradi tega vsaj nekaj časa ne bomo mogli računati na njeno dragoceno pomoč
- vodnikov nam močno primanjkuje. Veseli pa nas, da si je za svojega zakonskega tovariša izbrala zagrizenega planinca, tudi planinskega vodnika, Avgusta, ki nam je že obljubil, da nam bo pomagal, ko bo prepustil drugemu odgovorno nalogo, ki jo je opravljal v PD Gornji Grad. S svojim znanjem in sposobnostmi bo nam v Moravčah prav gotovo v pomoč.
Vsi, predvsem pa člani Upravnega odbora društva PD Moravče, obema iskreno čestitamo in jima želimo, da vzgojita klen rod mladih planincev, naših bodočih članov. Kličemo jima: SREČNO!
MARJAN GRILJ
Zveza prijateljev mladine Domžale
razpisuje vpis v poletne kolonije:
1. Kolonija v Pacugu, od 9. 8. do 18. 8. 1995, predvidena cena: 21.000,00 SIT
2. Kolonija v Piranu, od 18. 8. do 26. 8. 1995, predvidena cena: 21.000,00 SIT
Op.: V vsako od obeh kolonij na morju se lahko prijavi po 60 otrok v starosti od 8 do 13 let.
3. Kolonija na Veliki planini, od 10. 7. do 15. 7. 1995, predvidena cena: 18.000,00 SIT - možnost prijave 35 otrok v starosti od 8 do 13 let
4. Likovna kolonija - Libeliče na Koroškem, od 17. 7. do 21. 7. 1995, predvidena cena: 14.000,00 SIT - možnost prijave 20 likovno nadarjenih učencev 6., 7. in 8. razredov osnovnih šol iz občine Domžale.
Pisne prijave za vse kolonije sprejema Zveza prijateljev mladine Domžale, Kamniška 13, Domžale do 22. 6. 1995. Obrazec prijav se dobi na vseh osnovnih šolah in sedežu Zveze prijateljev mladine.
Prijave se odda osebno na sedežu Zveze prijateljev mladine ob sredah in četrtkih od 15.-17. ure (tel. 721-810). Ob prijavi se plača 1. obrok v višini 5.000,00 SIT. Prijave sprejemamo do zapolnitve.
16
/lamnik
Domžale
DRUŠTVO REJNIC IN REJNIKOV DOMŽALE
Moja, tvoja, naša ljubeča družina
Društvo rejnic in rejnikov v naši občini vodi Majda Pustot-nik; ta je na vsakoletni skupščini društva podala poročilo o delu društva, to opravlja zelo pomembno vlogo zlasti v življenju vseh otrok, ki v lastnih družinah iz različnih vzrokov nimajo pravega zavetja in ob pomoči socialnih delavcev najdejo topel drugi dom v rejniških družinah.
Radi se vračajo
Po kratkem pozdravu vseh rej-, nic, katerim so se pridružile tudi gostje iz Maribora in Ptuja, patro-nažne sestre in še nekateri drugi gostje, je zbranim spregovorila ga. Anka Zdovc, vršilka dolžnosti direktorja Centra za socialno delo Domžale. Poudarila je, da se rej-nice in rejniki trudijo, da otrokom ponudijo tisto, česar nimajo: topel, varen dom, v katerega se radi vračajo tudi, ko so veseli, žalostni, kadar so v stiski, pa tudi ko odrastejo in si ustvarijo svoje družine. Vedo, da bodo vedno našli razumevanje, pomoč, tudi toplo zavetje, če ga bodo potrebovali. Vsem rejnikom in rejencem se je zahvalila za uspešno sodelovanje, za nenehno izboljšavo rejništva. To je posledica organiziranih oblik izobraževanja, v katerih rejniki in rejnice ne pridobivajo le novih znanj, temveč z določenimi aktivnostmi ob strokovni pomoči socialnih delavcev tudi izboljšujejo svoje organizacijske sposobnosti.
Vlasta, iskrena hvala!
Posebne pozornosti je bila pred uradnim delom deležna gospa ga. Vlasta Rozman, dosedanja direktorica Centra za socialno delo Domžale. Odhaja namreč na novo delovno mesto, na Ministrstvo za delo in družino, ki bo tesno povezano z rejništvom. Ob iskreni zahvali tako delavk centra za socialno delo kot rejnikov in rejnic je bila izražena tudi želja, da gospa Vlasta tudi prihodnje sodeluje na tem področju in sama je to prav rada obljubila ter obudila spomine na prvo srečanje
Skupščino društva so vodile: Pavla Lavrič, Majda Pustotnik in Marta Tome.
Ana Veselko je z igranjem na citre popestrila srečanje rejnic in rejnikov.
z rejnicami pred 10 leti, ki ni bilo prav nič manj prijetno, kot letošnje.
Uspešno tudi v prihodnje
Predsednica društva Majda Pustotnik je v svojem poročilu pred-
Mala jamarska šola v Šuštarčkovi jami. Njeno glavno sporočilo je: SPOZNAVAJMO NAŠ KRAS IN NJEGOVE LEPOTE, VARUJMO GA PRED UNIČENJEM
Študentski klub Domžale
Študentski klub Domžale začenja s svojimi rednimi mesečnimi obveščanji vseh študentov iz »bivše občine Domžale« o svojih tekočih in drugih projektih.
• Trenutno najzahtevnejši nov projekt je pridobivanje popustov za naše člane v raznih lokalih. Popusti veljajo za njihove storitve in proizvode. Glede na to, da je ponavadi vsak začetek težak, se lahko pohvalimo s prvimi rezultati (glej tabelo).
• Vabimo mlade z izvirno-prodornimi idejami, da se nam pridružijo in pomagajo soustvarjati študentski radijski program ŠODR, ki poteka (to itak že vsi veste, ampak vseeno) vsak torek zvečer na frekvenci Radia HIT 95,6 Mhz. Tu se tudi najhitreje (poleg oglasne deske
Popusti za člane Študentskega kluba Domžale
pri Študentskem servisu na Ljubljanski 70/I) seznanite z najaktualnejšimi informacijami, ki se tičejo študenteraja.
• Rekreiramo se še vedno ob sredah zvečer na OŠ Rodica.
• Aerobika je ob ponedeljkih in sredah zvečer v eni od OŠ Domžale.
• Poplesavate   lahko več
Študentje, bodite pozorni na modro-belo nalepko POPUST ZA ŠTUDENTSKI KLUB DOMŽALE.
Morebitno nespoštovanje pogodbe podjetij takoj javite na SKD.
Spisek podjetij, ki nudijo
popuste, se strahotno hitro povečuje. Da bo rast še večja, se nam pridruži tudi TI!!!
POD|ET|E	NASLOV	POPUST	VEDA ZA
Foto studio Aco Majhenič	Domžale Ljubljanska 91	10 % pri znesku nad 1.000 SIT	razvijanje filmov in izdelava fotografij
Foto studio Repanšek	Domžale Vele blagovnica, Mengeš Slovenska c.	20%	expres izdelava slik za dokumente, polaroid
Optika Golavšek	Domžale Ljubljanska 88, Mengeš Slovenska 30	10%	korekcijska očala, storitve
Expres izdelava ključev Nardin	Domžale Ljubljanska 69	13%	vse storitve in proizvodi
IPS Elektronika RTV servis, kom. prodaja	Domžale Kolodvorska 3	40%	popust na storitev
Urarstvo Štefane Slavko	Domžale Karantanska 2	10% pri znesku nad 1.000 SIT	vse storitve in proizvodi
Cvetličarna Omers	Domžale Ljubljanska 72	10%	aranžiranje, cvetje, lončnice
Tabomaro vse za šol6	Domžale Karantanska 1	25% fotokopije 73% vezava	(fotokopiranje 5 SIT) (vezava 30 SIT)
Čevljarstvo Nart-expres	Domžale Veleblagovnica	10%	storitev
Popravilo čevljev	Karantanska-kiosk	10% za znesek nad 2.000 SIT !!!	storitev
dni v tednu, tako kot vas bodo naučili v plesni šoli Mickey Mouse (tudi na več lokacijah).
• Poletje lahko pričakate z lepšo postavo, kakršno si boste izoblikovali s fitnessom in savno v Vita Fit studiu v Kamniku.
• Ekološko osveščeni nam lahko pomagate pri pripravah na tradicionalni mednarodni ekološki tabor Bistrica 95, ki ga organiziramo skupaj z Mladinskim centrom Kamnik in bo potekal med 16. 8. - 30. 8. 95 predvsem na Veliki planini.
• Zaradi finančnih težav (in kadrovskih!!!) se nam zapleta izvedba projekta: Pomoč mladostnikom pri vključitvi v okolje po končanem šolanju.
• Brezplačno (če si naš član) lahko igraš tenis (kje in kdaj bo javljeno naknadno).
• Dobro znane (in obiskane) cikluse potopisnih predavanj z diapozitivi, ki smo jih imeli v Knjižnici Domžale, bodo nadaljevali jeseni. Čez poletje popotniške izkušnje nabiramo sami.
• Predvideno čolnarsko (rafting) srečanje v juniju na Savi z drugimi študentskimi klubi iz Slovenije (naša organizacija).
• V naslednji številki pričakujte reportažo s košarkaškega in odbojkarskega turnirja v Kopru in predstavitev ekipe, ki bo (je-odvisno kdaj izide Slamnik) branila naše vrste.
• Prav tako v junijskem izvodu: na dolgo in široko o novih večnamenskih prostorih, namenjenih študentom in drugim dobre volje.
• Razmišljamo o novosti: poskusno dežurstvo članov SKD ob sredah-med 15. in 17. uro v prostorih Študentskega servisa (tel.: 711 790). Takrat bi lahko novi člani uredili formalnosti ali pa ostali zvedeli, kar jih zanima takoj in iz prve roke.
Torej, odziv je Tvoja odločitev! MOŽNOSTI IMAŠ!
Tvoj študentski klub
stavila vse akcije, posebej pa poudarila dobro rast rejništva, saj tudi s svojo več desetletno tradicijo kaže na veliko pripravljenost
več deset rejnikov in rejnic, da v svojih družinah nudijo varno gnezdo otrokom, ki ga potrebujejo. K tej rasti prispevajo tudi
različne oblike izobraževanja, tudi knjižnica, v kateri je veliko literature s tega področja, pa Rej-niški glasnik in številni izleti, ki niso namenjeni le spoznavanju novih krajev v domovini in tujini, temveč tudi izmenjavi medsebojnih izkušenj, ki so od družine do družine različne, pa vedno dobrodošle.
Po predstavitvi programa dela za letošnje in prihodnje leto, ki ga je podala gospa Pavla Lavrič, so rejniki in rejnice prisluhnile pozdravom gostov, pa tudi najboljšim željam, ki jim jih je posredovala Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale. V imenu Anastazija Zivka Burja, župana Občine Lukovica, pa je vse prisotne pozdravil Vinko Pir-nat.
Prijetno srečanje je z igranjem na citre popestrila Ana Veselko.
V. V.
Maturantski ples Srednje šole Domžale
Običaj je, da četrtošolci pripravijo zaključni ples, na katerem se zahvalijo svojim staršem in učiteljem ter se »uradno« poslovijo od šole. Letošnji maturantski ples so štirje četrti letniki domžalske srednje šole pripravili 25. aprila v Festivalni dvorani v Ljubljani.
Kot je na takšnih prireditvah običaj, so maturanti najprej zaplesali slavnostno četvorko, potem s svojimi učitelji in starši (na sliki). V krajšem programu so se hudomušno lotili sebe in učiteljev ter se zahvalili svojim razrednikom: Dušanki Bensa, Mariji Zupančič, Vitomiri Škra-banja in Martini Bregant. Po-
močnik ravnatelja Andrej To-melj je staršem zaželel dobrodošlico, triinsedemdesetim ma-
turantom pa uspešen konec šolanja in čimboljše nadaljevanje življenjske poti. Za veselo razpoloženje do jutranjih ur so maturanti poskrbeli tudi s sre-čelovom, srčkovim plesom ter plesnim tekmovanjem in prodajanjem maturantske torte.
Besedilo in fotografija: IGOR LIPOVŠEK
Takole prijetno je bilo na očiščevalni akciji na cesti Gostič-Lešar na Prevojah.
Foto: T. HABJANIČ
Očistili smo asfalt
Za krajane zahodnega dela Pre-voj, to je odcep ceste Gostič-Lešar, je bila pred leti velika pridobitev, ko smo dobili asfalt.
Žal nam je voda nenehno razjedala cesto ter odnašala prod. Za vsakim avtomobilom, ki je peljal tod mimo, se je dvigqval cestni prah ter padal po fasadah in lepo obdelanih vrtičkih. Ker smo dolga leta plačevali krajevni samoprispe-
vek, od katerega je šel del denarja tudi za asfalt, poleg tega smo z lastnimi sredstvi financirali pripravo zanj, se čutimo dolžni, da ga tudi vzdržujemo, kolikor je v naših močeh. Dogovorili smo se, da se dobimo v soboto popoldne pred prazniki in ga očistimo. Pridno smo pometali in odstranjevali vse tisto, kar nanj ne sodi. Seveda pa med delom ni manjkalo kremljanja,  šal in
smeha. Skratka, bilo je veselo.
Pohvalno je, da so se čiščenju odzvali iz vsake hiše, saj so cesto tako rekoč pred svojim pragom že predhodno dodobra pometli. Prijeten je bil pogled na očiščeno cesto, ki je ponos za ta zaselek, nekaterim pa za zgled, kako je včasih le potrebno težko pridobljen asfalt za seboj počistiti.
Drugo leto bomo ponovno organizirali pomladno čiščenje. Lepo bi bilo, da bi se nas odzvalo še več, saj je to poleg delavne akcije tudi pre-protrebno druženje vaščanov.
T. HABJANIČ
Na križišču Češminove, Kettejeve in Trdinove ceste v Domžalah je vse več prometnih nesreč. Na sliki vidimo razbitine in ponesrečenko ene od treh nesreč, ki so se zgodile v kratkem času. V prometu na tem območju je tudi vedno več takih voznikov, ki slabo poznajo prometne razmere. Zato bi bilo prav, da bi znak nimaš prednosti postavili na bolj viden prostor, tja, kjer je včasih že bil, ali pa bi voznike na nevarnost kako drugače opozorili.
Domžale
/lamnik
17
KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZB NOV VENCLJA PERKA
Še vedno smo tu!
»Prisotnost na slovesnostih in srečanjih borcev, namenjenih spominu 50-letnice zmage nad fašizmom in nacizmom, naj bo opozorilo vsem, ki želijo izničiti naš oboroženi boj proti nacifašizmu, da smo še vedno tu. Čeprav ne delujemo v strankarskih razprtijah, smo še vedno budni in pripravljeni braniti pridobitve naše medvojne in povojne dejavnosti,« je v začetku aprila na vsakoletni skupščini Krajevne organizacije ZB NOV Venclja Perka poudaril Jože Gostinčar, predsednik organizacije in v svojem poročilu predstavil vse konkretne aktivnosti, obenem pa opozoril tudi na nekatere probleme.
Ugotovili so, da so realizirali vse naloge iz sprejetega programa, posebno pozornost pa namenili skrbi za bolne in socialno ogrožene člane, kjer sta največ vestnega dela opravili tovarišici Boža in Pepca z obiski in manjšimi darili. Ob novem letu pa so obdarovali vse člane, stare več kot 70 let. Posebne pozornosti so bili deležni tudi vsi borci, ki so praznovali jubileje (70 oz. 80-letnice), do-tojno so se; poslovili od vseh umrlih članov in skrbno obujali spomine ob ^posameznih obletnicah. Tako so se udeležili spominskih svečanosti na Rudniku, Mengšu, Oklem, Radomljah,
Golčaju, Pokljuki in Ljubelju ter na Venišah, kjer so obeležili 50-letnico osvoboditve Zg. Savinjske doline. Prijetni so bili tudi izleti po domovini, pohodi po poteh spominov in vsakdanja srečanja borcev.
Dotaknili so se problema sprave in ob tem poudarili, da so za spravo, vendar takšno, ki bo za borce častna, saj jim to zagotavljajo zgodovinska dejstva, ki jim jih priznava ves demokratični svet. Niso se stri-
njali z nekaterimi, ki pogrevajo privilegije in neznansko visoke pokojnine, pri tem pa vsak Slovenec, ki ni slep od sovraštva do njih, ve, da so ostali brez prepotrebne zdravstvene zaščite, ki je bil edini krvavo pri-služeni privilegij. O polemikah o slovesnostih ob 50-letnici zmage nad fašizmom in nacizmom pa so menili, da je prav, da se obudijo spomini na grozote vojne, ki je stala veliko življenj, in obenem stori vse, da se kaj podobnega nikoli več ne zgodi.
Njihova velika želja je, da jesen svojega življenja preživijo dostojno in ponosno, za kar imajo vse moralne in materialne pravice, saj so v to, kar ima danes Slovenija, vložili pretežni del svojega dela.
OBČNI ZBOR
Društvo upokojencev Domžale
Zadnje dni marca 1995 je imelo Društvo upokojencev Domžale svoj občni zbor.
V jedilnici doma upokojencev so za uvod zapeli nekaj pesmi člani našega moškega zbora. Čeprav že upokojenci, so z ubranim petjem zaslužili prisrčen aplavz.
Poročilo o delu so podali predsednik Ivan Bolhar, blagajničarka Stanka Hiršman ter vodja izletov in pohodov Sonja Sever.
Ga. Marija Robida je v imenu nadzornega odbora poročala o ugotovitvah ob pregledu finančnega poslovanja. To je bilo natančno vodeno in zato pregledno.
Pri poročilih je spregovoril tudi predsednik vodstva našega kluba na Ljubljanski 36, g. Lojze Muhar.
BLEIVVEISOVE NOVICE, MAJ 1855
Letos je hroščevo ali kebrovo leto in kakor se že zdaj kaže, bo letos dokaj tega mrčesa, ki sadnemu in gojzdnemu drevju pa tudi polju in senožetim veliko škodo dela. Slana je sadju že tako precej škode naredila, zdaj pa še ta žival žuga, najmanj desetino pobrati. »Nobena nesreča pa ni brez sreče,« nam je te dni rekel neki prijatel učen natoroznanec in nadaljeval: »Mraz, ki nam je nekaj sadja pobral, je pa za to dober, da zadržuje hrošča v zemlji, da se bojo saj toliko zakasnili, da drevje požene več perja, čez ktero se bojo požeruhi spravili in tako saj nekoliko prizanašali berstu in cvetju.«
Pomagamo pa si v ti nadlogi veliko, ako vsak gospodar na svojem posestvu in vsi skupaj se vzdignemo zoper to žival.
Če sto hroščev pokončamo in če rajtamo, da je md njimi petdeset babic bilo, smo že tudi za prihodnje kebrovo leto tritisoč do štiritisoč nove zalege pokončali.
V Ihani je hiša, ktera je v letu 1850 iznoviga sozidana bila in, ki ima spodaj tri sobe, kuhinjo, hram in kelder, v pervem nadstropji pa dve izbici. Hiša ima tudi vert. Omenjena hiša stoji zraven ceste in je prav pripravna za kerčmarijo (ošterijo). Kdor je misli kupiti, več tega izve v trgovini v Ihani.
»Lani sem bral,« piše neki vinorejec, »da se terta plesnobe obvaruje, ako se potrese z žvepljenim prahom (žvepljenim cvetom). Sedaj sem postal bolj pameten. Ko pridem v vinograd in vidim na nekem kraji vse polno plesnobe, veržem pest žveplje-nega cveta tja in drugi dan, ni več plesnobe tam. Od tistihmal potresam žveplo povsod, kjer škodljivce vidim in vedno po potresaju zginejo brž.«
Čbele so vremenske prerokinje. Te pridne nabiravke medu predču-tijo hitro vse vremenske premembe, posebno take ktere so jim škodljive.
Ako čbele naokoli blodijo in ob tem brnijo, sledi v 24 urah dež.
Ako se čbele v panji ščipljejo in tergajo, ako nemirne okoli panjev letajo, nastopilo bo dosti mokrine.
Že nekdanji Rimljani so na čbele pazili ter po njih se ozirali, da bi v prihodnje vreme previdli. Tako pravi starorimski pisatelj Plini:
»Čbele predčutijo vetrove in deževje in sploh vse, kar se prihodnjega vremena tiče.« Plini pravi tudi, da ko dež se bliža, čbelice ne opuščajo svojega dvora daleko, to je, da se ne oddaljijo od čbeljnaka.
MILOŠ LIKAR
TAM IZ
IZDELOVANJE NOTRANJE OPREME IN POHIŠTVA 61234 Mengeš, Slovenska 96, Slovenija
telefon: +386 61/737320, 737925, 737398
faks +386 61/737137
Žiroračun: 50120-601-30138 Domžale
K sodelovanju vabimo več
MIZARJEV
z nekajletnimi izkušnjami.
Ponujamo vam ustvarjalno delo ob ohranjanju obrtnih veščin in stimulativno plačo, odvisno od vaše uspešnosti ter inovativnosti. Informacije dobite v tajništvu podjetja na tel.: 737-320 ali 737-393.
Gost na zboru je bil g. Stane Simšič iz Kamnika; ta je prisotne nagovoril v imenu republiške zveze društev upokojencev.
Delovni predsednik zbora g. Jernej Lenič je po poročilih vodil razpravo.
Z najvažnejšimi poudarki in sklepi zbora seznanjamo člane, ki se zbora niso udeležili.
Moški in ženski zbor pričakuje nove pevce. Med 1400 člani bi morda še kdo rad prišel in se pridružil. Vaje so vsako nedeljo in vsak torek v klubskih prostorih na Ljubljanski 36. Pevovodja g. Stane Habe in člani obeh zborov vas bodo radi sprejeli medse. , Pisarna društva je odprta vsak ponedeljek in petek od 9. do 12. ure (razen ob praznikih). Tam so vam na voljo programi izletov, pohodov in skupnih voženj s kolesi.
Klub na Ljubljanski 36 je odprt v popoldanskem času vsak dan razen ob četrtkih od 16. do 20. ure in ob nedeljah od 11. do 13. ure.
Vsak prvi torek v mesecu ob 17.30 so v klubu zdravstvena predavanja z merjenjem krvnega pritiska. Pridite!
Velika večina je članarino in vzajemno samopomoč že poravnala. Pričakujemo, da bodo to v najkrajšem času storili vsi člani in članice. Vrata so odprta tudi za druge upokojence. Vabimo vas, da postanete naši člani. Med približno 3000 upokojenci v naši občini je še polovica tistih, ki niso včlanjeni v društvo.
Na tem zborovanju smo govorili seveda tudi o naših pokojninah. Beremo in slišimo, da nekateri naši voditelji menijo, da so potrebne korekture. Mi se tega bojimo in smo zaskrbljeni, menimo pa, da bi bilo vsako najmanjše okrnjevanje pokojnin sila krivično. Na osnovi izraženih besed o tem našem problemu smo na Zvezo društev upokojencev Slovenije poslali pismo, v katerem vodstvo zveze prosimo za primerno posredovanje pri državnih dejavnikih, ki bodo o tem v kratkem odločali.
Ker smo upokojenci za dosedanji razvoj Slovenije svoje prispevali, pričakujemo, da nobene okrnitve pokojnin ne bo več.
Tem sporočilom o občnem zboru pridajamo svojim članom tudi lepe pozdrave in želje za zdravje in dobro počutje.
Za Društvo upokojencev Domžale: NADA GOSTIČ
V začetku maja je bila v domžalski kinodvorani letna skupščina ZVEZE DRUŠTEV NEKADILCEV SLOVENIJE, katere so se udeležili predstavniki društev nekadilcev iz vse Slove-
niJe- Foto: Viljem Majhenič
LETNA SKUPŠČINA ZVEZE DRUŠTEV NEKADILCEV SLOVENIJE
Do kdaj brez ustreznega zakona
»Lani smo bili že prepričani, da bomo v dobrem mesecu dobili zakon in naša glavna usmeritev je bila, kako ga bomo uresničevali. Delali smo načrte za delo z nekadilci, da bodo znali zakon uporabljati in zahtevati nekadilske prostore, kot jih je določal predlog zakona, ki je bil tik pred sprejemom. Pa se je zgodilo, da je zakon padel in danes imamo manj, kot smo imeli lani v tem času. Ob tem pa
lahko rečemo, da več vemo, da smo bolje organizirani in trdno prepričani, da ne bomo pustili, da nas žejne prepeljejo čez vodo. Če ne bo šlo drugače, bomo zahtevali referendum, poslancem, predsednikom, ministrom, sekretarjem in drugim uradnikom pa povedali, da mandata za igračkanje z zdravjem Slovencev nimajo,« je na redni letni skupščini Zveze društev nekadilcev Slovenije, ki je bila v začetku maja
v Domžalah, poudaril Anton Dolenc, njen predsednik.
Sicer je bila skupščina namenjena pregledu in oceni dosedanjega dela, delegati pa so sprejeli tudi program, katerega osrednja nit ostaja poživitev dela društev ter čimprejšnji sprejem in uresničevanje ljudem prijaznega tobačnega zakona.
V. V.
REVIJA SREDNJIH ŠOL
Moda kot mavrica
Festivalna dvorana v Ljubljani je 13. aprila gostila trinajst slovenskih tekstilnih in usnjarskih šol. Učenci so se s svojimi modeli predstavili na tradicionalni modni reviji, katere namen je pokazati, da na šolah uspevajo mladi rod naučiti tako obrtniške spretnosti, kako izdelovati oblačila, kot tudi sposobnosti pri oblikovanju in kreiranju oblačil, ki se spogledujejo s trenutnimi modnimi usmeritvami v svetu.
XXV. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL KOMORNE GLASBE
V grobeljski cerkvi bodo koncerti:
10. 6. ob 20. Komorni orkester Domžale-Kamnik Primož Novšak-violina, Mile Kosi-viola, Matej Zupan - flavta dirigent Aleksander Spasič
Program: Martinu, Quantz, Sarkočevič
Koncert je posvečen 25-letnici delovanja orkestra.
20. 6. ob 20.00 Učitelji in učenci Glasbene šole Domžale
Koncert je posvečen 45-letnici delovanja šole
27. 6. ob 20.00 Andreas Reiner-violina, Aci Bertoncelj - klavir
(Dunajski večeri - Soirees de Vienne) Program: Fritz Kreisler, Mozart, Massenet
Zlati sponzor Gospodarski vestnik
KUŽNA BOLEZEN
Steklina
Steklina je huda kužna bolezen živali in ljudi. Povzroča jo virus, ki se najpogosteje prenaša ob ugrizu s slino obolele stekle živali. Možni so tudi prenosi in okužbe že z dotikom okužene živali ali s predmeti, ki so prišli s steklo živaljo v stik.
V Evropi prenaša steklino najbolj pogosto lisica, ponekod tudi volk. Tako obliko imenujemo silvatična za razliko od urbane, ki jo prenaša pes.
Za potek bolezni pri lisicah so značilne tri stopnje:
1. stopnja otožnosti - depresije (stadium prodromale)
2. stopnja podivjanosti - napadalnosti (stadium excitati-onis)
3. stopnja ohromelosti (stadium paralvseos)
V prvi stopnji se pri nekaterih živalih močno spremeni vedenje. Prej čuječe in oprezne se zdaj približajo človeku in se puste prijemati. Nehajo jemati hrano in vodo. Ta stopnja je zelo neizrazita in pri lisicah traja 2-3 dni.
V drugi stopnji postane stekla žival nemirna in razdražljiva. Ker ne more prenašati svetlobe, se skuša zavleči v temen prostor. Izraženi so znaki popadlji-vosti na vse gibajoče predmete.
V tej stopnji tudi pride do največje možnosti prenosa bolezni z ugrizom. Močno jo vznemirjajo svetloba, ropot in dotik. Stekle živali odklanjajo hrano in vodo, grabijo in, če le morejo, goltajo predmete, do kate-
rih pridejo. V tej stopnji je značilna tudi sla po potepanju, tako da lahko v eni noči stekla žival preteče tudi do 100 km in raznese bolezen.
Sledi stopnja krčev in ohromelosti, ki zajema spodnje čeljusti in žrelne mišice. Krči se stopnjujejo, postajajo vedno hujši in pogostejši ter zajamejo celo telo. Stekle živali so do kraja izčrpane, si ini jo se, jezik visi iz ust, ki jih ne morejo več zapreti. Nazadnje nastopi ohromelost celega telesa, paraliza dihalne mišičnine in pogin.
Za zdaj za zdravljenje stekline ne poznamo zdravila, niti za človeka. Če se pokažejo znamenja stekline, ni več rešitve ne za človeka ne za žival. Glede na to, da gre za zelo hudo kužno bolezen živali in ljudi, se izvajajo tudi zaščitni ukrepi za preprečevanje izbruha. To je predvsem obvezno redno vsakoletno cepljenje psov proti steklini.
Pri lisicah pa je za izbruh stekline zelo pomembno, da ne pride do prevelike množitve; po nekaterih avtorjih se steklina pojavi in hitro širi v populacijah lisic, ko dosežejo 10 in več na 1000 ha.
V področjih, kjer se pojavi steklina med divjimi in domačimi živalmi, nastopijo zaradi varstva prebivalstva z zakonom predpisani veterinarsko-sani-tarni ukrepi.
LZS BOLEZNI DIVJADI
Pozor steklina
Lovski čuvaj Viktor Svetlin je 15. marca letos pri potoku Rope na Želodniku našel tole mrtvo lisico. Ker je bilo nekaj vidnih znakov, da bi bila lahko okužena s steklino, v gobcu je imela zgrizeno palico, po nogah pa bila do krvi odrgnjena, jo je izročil Veterinarski postaji v Domžalah. Od tu so mu že po nekaj tednih sporočili, da je bila lisica res stekla.
Dne 24. aprila pa je blizu hiše v strnjenem naselju v Stobu ustrelil še eno steklo lisico. Isti dan so našli lisico, ki je poginila v Rudniku. Vse kaže, da steklina, ki je nevarna tako za živali kot ljudi, še zmeraj razsaja. Zato previdnost ne bo odveč!
18
/tamnik
Domžale
Posnetek je z lanske KMEČKE OLIMPIADE v Preserjah pri Lukovici, kjer se že pripravljajo, da bo 13. avgusta 1995 spet živahno. V kmečkih opravilih se bo na 4. KMEČKI OLIMPIADI, ki bo tudi tokrat mednarodna, še več ekip, Turistično društvo Preserje pa že sedaj kliče vsem, ki bi želeli sodelovati v igrah, zlasti pa navijačem in gledalcem: DOBRODOŠLI.
Zahvala
Podpisani se želimo preko javnega občila občine Domžale najiskreneje zahvaliti za pomoč, ki so mi jo prispevali k moji že več kot enoletni težavi, ki sem jo imel. Vzrok teh težav so bili med drugimi tudi neurejeni zobje, za katere se ve, da si jih lahko le redko kdo redno popravlja glede na čakalno dobo v občini Domžale. Saj je ta tja do treh let. Še posebno pa je to oteženo nam, invalidom, ki smo na vozičku. Saj je vsem poznana strma pot po stopnicah v zobno ambulanto za odrasle, ki pa jo jaz več ne zmorem.
Ko so mi specialisti povedali, da je nujna protetična ureditev zob, se je moja žena obrnila na Zdravstveni dom Domžale, in sicer na otroško ordinacijo (kjer se da pripeljati po daljših hodnikih le do tja), če je morda kakšna možnost to uslugo iskati pri njih, ji je prijazna dr. Grošljeva obljubila, da bo govorila z šefom oddelka dr. Širc-
Ijem in da bo on določil oziroma odobril zobozdravnika, ki bo hodil na otroški oddelek in ga tam sprejel ter uredil pro-tetiko.
Silno sem bil vesel in presenečen ob prvem že kar hitrem naročilu, ko sem zagledal mladega in prijaznega zobozdravnika ter njegovo asistentko. Že pri prvem pregledu je bilo ugotovljeno, da je potrebna zgornja in spodnja protetika in tudi nekaj zalivk ter ruvanje zob je bilo potrebno.
Vse skupaj je ta omenjeni zdravnik opravil v rekordnem času nekaj več kot dveh mesecih. Izdelava zob je bila zelo natančna, da jih lahko nosim. Zato bi se rad še enkrat zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali, da so mi omogočili popravilo ali odstopili prostor (kar ni bilo vedno lahko), še posebej pa se zahvaljujem dr. Dvoraku in njegovi asistentki gospej Fer-kovi za izredno prijaznost in ustrežljivost, ki sta jo meni in moji ženi vedno nudila.
Hvaležen pacient Franc Limoni z ženo iz Domžal
Tustanj pri Moravčah
Za praznike je precej Moravča-nov in okoličanov odšlo v hribe, planine, k sorodnikom, na prvomajska srečanja, le redka peščica je ostala doma ter opravljala kmečka opravila.
Prijazen kraj za »srečanja« in dobri ljudje so na gradu Tuštanj pri Moravčah. Ta kraj so si zbrali krajani Spodnjega in Zgornjega Tusta-nja (Društvo krajanov). Prvomajsko srečanje s krajšim kulturnim programom se je začelo ob 14. uri in končalo v poznih nočnih urah. Na praznični dan, 1. maja, so na prireditev prihajali ljubitelji narave in glasbe, v zgodnjih popoldanskih urah iz raznih krajev z osebnimi vozili, kolesi in peš. Želeli so prisluhniti čarodeju Danijelu gOR-JUPU in Marijanu SMODETU, ki sta izvajala zanimive točke v zadovoljstvo vseh 2000 prisotnih na tem srečanju. Deležna sta bila nešteto osebnih pohval in ploskanja. Na srečanju so bili predstavniki KS
Prešernova 48 61230 Domžale Tel.: 061/722-920
KSENIJA LUBI
savna šolanj
OBVESTILO IZGNANCEM,
v teh dneh je večina izgnancev prejela POTRDILO O ČASU, KI STE GA PREŽIVELI V IZGNANSTVU, nekateri izgnanci, ki ste zahtevo za potrdilo vložili konec leta 1994 oz. v letu 1995, pa boste potrdila prejeli v septembru 1995.
V kolikor potrdila niste prejeli, nam to sporočite.
DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE
Vrhpolje-Zalog, občine Moravče, društev in borčevskih organizacij, ki so pohvalili organizatorje drugega srečanja, ki bo postalo »tradicionalno«. Na srečanje je bil povabljen ansambel Franca MIHE-LIČA, ki je skrbel za razvedrilo pozno v noč. Krajani so pripravili tudi bogat srečelov, domačo hrano, domače pecivo in vse vrste brezalkoholne in alkoholne pijače. Vstopnine ni bilo. Obiskovalci so imeli na voljo tudi ogled notranjosti gradu z muzejem. Vodil jih je Peter PIRNAT. Tudi gosposka kapela je bila na voljo radovednim obiskovalcem. Društvo krajanov Sp. in Zg. Tustanj se zahvaljuje vsem sponzorjem za pomoč pri izvedbi »PRVOMAJSKEGA SREČANJA 95«.
Povezovalec celotnega programa je bil gospod Milan KOKALJ. Za njegovo odlično opravljeno delo se mu prav tako zahvaljujemo. Številni udeležbi na srečanju je botrovalo lepo vreme. Prvomajsko srača-nje je v celoti uspelo v zadovoljstvo vseh krajanov in obiskovalcev.
Čisti dohodek bodo namenili za posodabljanje vaških cest v obeh vaseh, Spodnji in Zgornji Tustanj.
JOŽE NOVAK
REGIJSKO TEKMOVANJE UČENCEV SREDNJIH
ŠOL
Kovinarji so se pomerili v Domžalah
Na Srednji šoli v Domžalah je 22. aprila potekalo regijsko izbirno tekmovanje kovinarjev. Nastopili so srednješolci iz Zasavja, Ljubljane in osrednje Slovenije. Pomerili so se v poklicih: strugar, orodjar, ključavničar, plamenski varilec in elek-tro-obločni varilec. Najboljši so se uvrstili na državno tekmovanje, ki bo v Celju.
Udeleženci so se zbrali že zjutraj in po dobrodošlici ravnateljice, ki jim je predstavila Srednjo šolo Domžale, pričeli s tekmovanjem. Tekmovalne naloge so bile praktične in teoretične. Polovico možnih točk je učenec lahko dosegel pri od-
govorih iz osnov strojništva in tehnologije, drugo polovico pa je prinašalo praktično delo v šolskih delavnicah. Ker so bile naloge zahtevne, je le manjšina tekmovalcev zbrala več kot polovico možnih točk.
Rezultate je tekmovalna komisija, ki jo je vodil Janez Roš, razglasila popoldne. Najboljši so bili:
STRUGAR: Aleš Lampe, Srednja šola tehniških strok Ljubljana; Mihael Funkel, Srednja strojna šola Trbovlje; Bojan Artač, SŠTS ljubljana.
ORODJAR: Tomaž Pikovnik, SŠTS Ljubljana; Miha Koncilja, Srednja šola Domžale; laka Li-
čen, SŠ Domžale.
KLJUČAVNIČAR: Robert Me-hle, SŠTS Ljubljana; Boštjan Li-povšek, SŠ Domžale; Damjan Lokar, SSŠ Trbovlje; Florjan Rojnik, SŠ Domžale.
PLAMENSKI VARILEC: Tomaž Filež, SŠ Domžale; Tomaž Knez, SŠ Domžale.
ELEKTRO-OBLOČNI VARILEC: Gregor Deželak, SŠ Domžale; Gorazd Ci perle, SŠ Domžale.
Na republiško prvenstvo so se uvrstili Deželak in Filež iz Domžal in Mehle, Lampe ter Pikovnik iz Ljubljane. Glavni pokrovitelj in podpornik izbirnega tekmovanja je bil FESTO iz Trzina, z denarjem in nagradami pa so prireditev podprli še BIRING Trzin, Elektotehna EL-TRA Ljubljana, Kovinoplatika Jože Majdič Ihan, NAPREDEK Domžale, OMV-MAPETROL Maribor in TEHNIŠKA ZALOŽBA Ljubljana.
Besedilo in fotografija: IGOR LIPOVŠEK
VABILO
Izgnanci in taboriščniki ne prezrite
Ob 50-letnici vrnitve iz izgnanstva organizirajo Društva izgnancev z območja Ljubljane in okolice Osrednjo slovesnost, ki bo v sredo, 7. junija 1995 ob 14. uri v Mostecu v Ljubljani.
O štiriletnem trpljenju bo govoril dr. Adolf Bibič, pripravljen bo bogat kulturni program, po njem pa bo družabno srečanje.
Društvo izgnancev Domžale bo za vse udeležence pripravilo
avtobusni prevoz, in sicer:
odhod avtobusa iz Moravč je ob 12.45. uri z avtobusne postaje, avtobus pa se bo ustavljal tudi v Krašcah, Vrhpoljah, Zalogu, Krtini, Dobu, Viru in Domžalah, drugi avtobus bo ob 12.45. uri odpeljal iz Blagovice in bo ustavljal na avtobusnih postajah po Črnem grabnu, nanj pa lahko vstopite tudi v Radomljah, Preserjah, Mengšu in Trzinu.
Vožnjo plačate udeleženci ob vstopu na avtobus, in sicer je cena enotna 500 SIT, povra-tek iz Mosteca bo ob 20. uri.
Vabimo vse izgnance z območja občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče, da se slovesnosti v Mostecu udeležite v čimvečjem številu.
DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE
Planinsko društvo Domžale
VABI NA NASLEDNJE IZLETE: 20. 5. 1995 VELIKI VRH
25. 6. 1995 KEPA
10. 7. 1995 OLŠEVA
26. 8. 1995 MRZLA CORA
27. 8. 1995
VELIKA PLANINA (tridnevno
srečanje)
17. 9. 1995
DLESKOVŠKA
14. 10. 1995
STECOVNIK Podrobnejše informacije dobite na sedežu PD, vabilo na izlet pa bo objavljeno teden dni pred odhodom v časopisu Delo in v Planinskih novicah na teletekstu (str. 363). Od 3. 7.-6. 7. 1995 organiziramo vzpon na Mont Blanc. Pripravljalna tura bo 16. 6.-17. 6. 1995 na Grossglokner. Število prijav je omejeno na 20 udeležencev. Prijave sprejemamo vsako sredo od 19.-20. ure v društvenih prostorih na Kopališki ulici 4 v Domžalah. PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE
VABILO
DRUŠTVO ZA BOJ PROTI SLADKORNI BOLEZNI DOMŽALE VABI SVOJE ČLANE, NJIHOVE SVOJCE, PA TUDI DRUGE, KISE ZANIMAJO ZADELO DRUŠTVA, DA SE UDELEŽIJO
SREČANJA OB SVETOVNEM DNEVU DIABETIKOV.
SREČANJE BO 23. JUNIJA
1995 OB 17. URI V JAMARSKEM DOMU NA GORJUŠI. NA SREČANJU BO ZANIMIVO PREDAVANJE, PRIPRAVILI PA SMO TUDI BOGAT KULTRNI PROGRAM.
VABLJENI!
UPRAVNI ODBOR DRUŠTVA
Pisma bralcev # Pisma bralcev # Pisma bralcev # Pisma
(Na željo gospoda Ivana Kožarja objavljamo njegov odgovor na prispevke, ki smo jih kot odmev na njegov članek v rubriki Pisma bralcev objavili v Slamniku 24. 2. 1995.
Uredništvo)
Zadnjič o kont raraz mišljanju
G. Štibrič poučuje mene in bralce, kdo so domobranci. Zelo lepo bi bilo, če bi bili res samo domobranci. Partizani smo jim rekli kar »Švabobranci«, ker so varovali svoje gospodarje pred partizani, da so lahko čimbolj nemoteno prevažali po naših prograh vojni material in čete v Italijo in drugam. Posadke v bunkerjih ob progi Ljubljana-Trst so bile vse sestavljene iz domobrancev, le komando so seveda povsod imeli Nemci, ker jim kljub zvestemu hlapčevanju niso zaupali. Prisegli so svojemu fiirerju, obljubili, da se bodo borili proti angloameriški koaliciji, obenem pa lagali <narodu, da jih pri tem umazanem poslu podpirajo Angleži. Angleži naj bi jim po zlomu nacizma za nagrado pomagali prevzeti oblast v Sloveniji. Pridno so ova-jali sodelavce OF najprej italijanskemu, potem pa nemškemu okupatorju, izročali Nemcem sestreljene posadke ameriških bombnikov, če so prišli v njihove roke. Po prepričanju g. Štibriča so domobranci izbrali fašizem in nacizem kot manjše zlo, ko so se spajdašili z okupatorji, kot mi, partizani, ki smo se bojevali proti njim in za svobodo slovenskega naroda. Trdno sem prepričan, če bi zmagalo to njihovo manjše zlo, nacizem, bi on danes ne pisal svojih globokoumnih ugotovitev v slovenskem jeziku, še manj pa bi mu mogel jaz odgovarjati, ker bi me njihovi zavezniki pokončali v taborišču smrti,kot so na milijone svobodomiselnih ljudi Evrope. Ugotovitev, da so komunisti, fašisti, nacisti, socialisti vsi tisti, bi se tudi lepo rimala, če bi zapisal še belogardisti.
Naj omenim še likvidacije. Pobijali so eni in drugi. Partizani v imenu OF, belogardisti na Dolenjskem pa pod takrat veljavno parolo »v imenu Kristusovih ran naj pade partizan«. Od katerega sodišča so bili na Šumberku pobiti učitelji Perko, Shvatal, Hribar in otrok Olga Avbelj ter njena mama iz Nožic, bi morda pojasnil g. Cerar, ki je neizčrpen vir informacij. Sploh pa je on velik inovator v svojem pisanju. Pred mesecem je izumil drugorazredne državljene, v zadnji izdaji Slamnika pa še tretjerazredne. Koliko razredov bomo imeli po njegovi klasifikaciji? Na to ni kaj zapisati, kakor tudi na njegovo in oceno svetovnih strokovnjakov, da smo v gospodarskem in moralnem pogledu zaostali za drugimi najmanj za sto let. Kakšno brezumno podcenjevanje našega gospodarstva in delovnih kvalitet lastnega naroda. Kateri so ti eksperti, g. Cerar? Še dobro, da nas niste postavili še nekaj stoletij nazaj, npr. v čas sežiganja čarovnic, pa tudi kakšnega naprednega človeka so spekli na grmadi, kot so v dobi inkvizicije Jana Husa in še mnogo drugih. Zelo se čudim, da vaš oče ni prišel do pokojnine, za tako zvesto sodelovanje bi jo pač zaslužil. Poznal sem ga kot prijetnega in iznajdljivega moža, pa je zato še bolj čudno, kako se ni znal zriniti med tiste, ki upravičeno in neupravičeno prejemajo nagrado za sodelovanje v OF. Zraven še krivice njegovi ženi in staršem, res preveč krivic na enem mestu. Zdaj razumem, zakaj toliko jeze na partizane v vašem srcu in pisanju.
Na željo g. Kepica bom skušal opisati svoj pogled na značajnost ljudi. Prebral sem vse njegove članke v Slamniku, pa tudi v Dnevniku, zato sem se toliko bolj začudil izstopu iz SKD. Njegovo pojasnilo upoštevam in se mu delno opravičujem, ker s svojimi vrsticami nisem mislil samo njega. Mislil sem na tiste hinavce, ki so stopali v partijo samo kot kruhoborci, prejemali štipendijo, študirali, došturiali (ali pa tudi ne), s tako imenovanim komunističnim denar-
jem, zdaj pa iz drugih strank na ves glas kričijo, kako so bili zapostavljeni. Še in še bi mogel naštevati, pa naj bo dovolj. Višek neznačajnosti pa je, da nekateri pisci, s katerimi polemiziram, trdijo, da spoštujejo partizanski boj, obenem pa pišejo o njem vse najslabše. Hinavščina brez primere!
Naj omenim še aforizem o Heliosovi ograji. Meni je kar všeč, ker lepo zakriva tiste skladovnice sodov, ki so bile prej vidne. Gotovo pa v Heliosu vedo, da so bili, so in bodo na svetu takšni ljudje, ki slabo ločijo, kaj je moje in kaj tvoje, ali pa - konkretneje - med privatno in državno lastnino.
S tem člankom končujem tovrstno polemiko, ker imam svoje mišljenje, to pisanje pa prav nič ne prispeva k spravi med nami. Po ljudski modrosti, da pametnejši odneha, upam, da bomo tokrat oboji pametni.
IVAN LOŽAR
Prazniki za koga
Spet bo hudo. Pa ne zaradi pomladi, ki je končno tu, in prvomajskih praznikov, ki jih doživljamo vsak po svoje. Pač pa zaradi meseca maja, v katerem bomo praznovali 50-letnico zmage nad nacifašizmom. Praznovali bomo vsak po svoje, se razume.
In ob vseh večjih in pomembnih praznikih se ljudje odpremo, se pogovarjamo, razmišljamo, tako drugi kot jaz, ki bom spet začel »partizansko pravljico za otroke«, ki je moje »ljube« znance Miha V., Janeza S., Johanco C. in še koga tako razvnela, da so se pod protestno sporočilo sramovali podpisati. Nič zato, saj se ve, za kaj gre. Junak pa tudi ni vsak, ki vpije in zmerja.
Hja, še bom kaj napisal, zdaj, ko vsa Evropa naglas govori, kdo je bil tu in kdo je bil tam, takrat, pred petdesetimi leti.
Domžale
/lamnik
19
Mali oglasi
SLAMNIK
7 a i
0   2 2
PARCELO v Turnšah pri Dobu, velikost 730m2, z lokacijsko dokumentacijo, prodam. Informacije na telefon 715-123.
SISTEM naravnega zdravja. Masaža stopal, astrologija, re-ebirthing. Tel.: 721-959, 722-225.
SERVIS šivalnih strojev, Kaju-hova 15, Preserje (v bližini Ke-misa). Telefon: (061) 723-324 ali 727-897. Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. sobota od 9. do 12. ure. IŠČEM stanovanje ali sobo v najem. Tel.: 735-084, kličite večkrat.
ZAPOSLIMO pripravnico ali prodajalko v živilski trgovini. Tel.: dop.: 841-437, pop.: 816-127.
TAKOJ zaposlimo kvalificiranega avtomehanika. OD po dogovoru, Citroen servis, Ljubljanska 17, Trzin, 61234 Mengeš. Tel.: 722-977. GARAŽO v SPB - 1 ali njegovi bližini kupim ali najamem. Tel.: (061) 712-271, zvečer.
ŠTUDENT strojništva instruiram matematiko in fiziko za osnovne in srednje šole. Tel. 727-275.
POLAGAMO, stružimo in lakiramo parket ter polagamo druge talne obloge. Tel. 722-832, 1681-029.
V LUCIJI prodam 2-sobno stanovanje 60m2 ali zamenjam za manjšo kmečko hišo. Zvečer po 19. uri, tel. (061) 814-071 ali (066) 70-678.
INSTRUKCIJE iz matematike in fizike za osnovne in srednje šole nudi študent fizike. Tel. 713-438, Tadej.
V DOMŽALAH ali okoiici šče par srednjih let v najem neopremljeno, trisobno stanovanje ali manjšo hišo za daljše obdobje. Tel.: (061) 715-954, dopoldne, med tednom.
INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: (061) 738-662
R/
{fr IZOBRAŽEVALNI ILC_E N T E R
Ljut , 80 61230 Domžale W m-660
AUTOCAD, EXCEL, TANGO, CORELDRAVV, PARADOX, OUATTRO PRO
RAČUNALNIŠKI TEČAJI ZA ZAČETNIKE
Osnove DOS-a, okolje WINDOWS in WORD FOR WINDOWS Tečaj traja 25 šolskih ur. Cena tečaja je 25.000,00 SIT
NADALJEVALNI TEČAJI
□
WORD FOR WINDOWS - delavnica Tečaj traja 20 šolskih ur. Cena tečaja je 20.000,00 SIT.
Tečaje organiziramo v popoldanskem času Brezposelnim priznamo 25% popusta.
Tečaj se prične: 22. 5. 1995 ob 16.30 uri
		
	AUDIO	
	VIDEO T\/   Ct. DWlC	
	I V otnvlo GORJUP	
		
Nudimo vam:
• ekspres popravila vseh vrst TV aparatov na domu
• montaža SAT in klasičnih anten
Telefon: 061/727-042
PRODAM Pony kolo, informacije, tel.: 713-742, zvečer PARKET - brušenje in lakiranje po ugodni ceni. Tel. 712-716. PAZIM   otroka   na svojem domu. Tel. 722-719. BIRO d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova  2.  tel.:  316-698 ali 1326-277, vsak delavnik med 9. in 18. uro in v soboto med 9. in 13. liro.
V Domžalah, Mengšu, Kamniku ali okolici kupimo zazidljivo parcelo od 350 do 2000 m2, po tržni ceni.
V DOMŽALAH oddam delavnico za mirno obrt ali trgovino neživilske stroke.
tel.: 721-541
V Domžalah, Mengšu, Kamniku ali okolici kupimo hišo, lahko dvostanovanjsko s parcelo 400m2 ali več.
V Domžalah, Mengšu, Kamniku ali okolici kupimo manjšo hišo - po možnosti atrijsko, s parcelo 200m2 ali več.
V Domžalah, Mengšu ali Kamniku kupimo garsonjero ali manjšo stanovanjsko enoto po tržni ceni.
V Domžalah, Mengšu in Kamniku kupimo 2 ali 2,5 sobno stanovanje nad 502 po tržni ceni.
Biro d. o. o. Dalmatinova 2, Ljubljana na tel. št.: (061) 316-698 ali 1326-277 vsak delavnik med 9. in 18. uro in ob sobotah med 9. in 13. uro. Celoten upravni postopek pridobivanja lokacijskega, gradbenega in upravnega dovoljenja vodimo za vas - hitro in učinkovito: Za vse dodatne informacije smo vam na voljo.
Servisiranje motornih žag, motornih kos in vrtnih kosilnic. Pšata 38, Dol/Lj. tel.: 061/374-224 Delovni čas: po.,to.,če.,pe.:
od 9."-14."in od 16."18", sr.: od 14."18." so.: od 9."-14." SE PRIPOROČAMO !
LILIJA
IZPOSOJEVALNICA POROČNIH OBLEK
Nudimo lepe bele poročne obleke (tudi za močnejše postave)
Liparjeva 6, MENGEŠ (poslovna stavba EDICS), od ponedeljka do petka od 15. do 19. ure tel. 739-399
PRODAM 4 tone premoga Zagorje - oreh
in
rabljeno peč TVT 24 special s črpalko.
Tel.: 721-568, zvečer
REDNO ALI
HONORARNO
ZAPOSLIMO ČISTILKO
ZA ČIŠČENJE
PROSTOROV
V POPOLDANSKEM
ČASU ZA OBMOČfE
DOMŽAL.
ČISTOČA D.O.O. tel. 715-771
Pisma bralcev • Pisma bralcev # Pisma bralcev • Pisma
Napisal bom, ker sem preživel nešteto dogodkov, ki ne bi smeli v pozabo, in tudi zato, ker drugi, razen redkih izjem, malo pišejo o preteklosti, ki so jo še kako bridko doživeli, kot da bi se bali »vašega« žuganja s prsti, moji »znanci«. Je to starost, pozabljivost, apatičnost?
Kot protiutež mojim partizanskim pravljicam za otroke bi človek pričakoval, da boste vi, domobranci, kaj napisali. Saj pridobivate težo, mar ne?
Če človek prisluhne škofovski konferenci, imate vsaj take, če ne večje zasluge kot mi, partizani, v boju proti okupatorju. Pravljic ali pa srhljivk bo nedvomno dovolj. O verodostojnosti in krščanski poštenosti škofovske konference ni dvomiti.
Dajmo, dajmo, na dan z besedo. Čakamo!
Kdor pa mi dokaže, da so Nemci ustrelili enega domobranca in da je ena domobranska puška počila proti Nemcem in Italijanom, mu zapišem vse, kar imam.
Zmago bomo torej praznovali. Vsak po svoje. Tisti, ki se pred kamere radi postavljajo, bodo to počeli tudi zdaj, medtem ko bodo drugi zanos čutili v sebi, ob strani nekje.
Sprave pa ne bo. Ne misliti na to. Mi smo to že zdavnaj storili. Pred 45. leti. Skupaj, smo se družili, ne glede, kje je kdo bil. Bili smo pri pevskih zborih, igralskih skupščinah, v športnih organizacijah in v raznih družabnih srečanjih, pa ni nikdar drug drugemu očital: ti si bil to, ti pa to. V sožitju smo živeli, bolj bogato kot danes, brez hlastanja po oblasti.
Ne sovražimo se! Pozabi naj, kdor more!
ANDREJ ZAJC
Društvu Vir upokojencev
Zelo pazljivo sem prebral vaš dopis v aprilskem Slamniku. V njem navajate, da
ste v članstvo povabili vse, ki še niso včlanjeni. To drži le v tem primeru, če je ta dopis vabilo; drugega vabila mnogi upokojenci in t. i. upokojenci iz KS Vir nismo dobili. Sicer pa v članku podani program ne ustreza zagrenjenim starostnikom, ki so bili pol stoletja (in so še zdaj) strahovani in surovo izkoriščeni.
Mi moramo misliti na spremembe. Balkanska miselnost, ki vlada v Sloveniji - plačilo tistim, ki ne delajo, ne spada k nam. V članku omenjate tudi neko osvoboditev, ki da je nastala po koncu druge svetovne vojne.
Kdo pa je bil osvobojen?
Pošten, delavoljan človek ne; o tem bi veljalo razmišljati in razpravljati, ne pa stare zgarance na bicikle posajati.
Kar pa zadeva kulturno delovanje, kaj pa razen Kocijančičevega okteta na Viru še obstaja?
Je sicer gledališka skupina, ki pa se je s sramotenjem svetih stvari in krščanskih čustev spustila tako nizkotno, da se že več ne more prištevati med kulturne.
Upam, da se zastopimo.
Vsem zaslužnim upokojencem, še bolj pa sotrpinom, ki so pokojnino več kot zaslužili, pa je nimajo, naš slovenski SREČNO!
MIHA VELEPEC
Odprto pismo županji občine Domžale
Občinski svet Občine Domžale je na izredni seji 12. 4. 1995 obravnaval osnutek lokacijskega načrta avtoceste na odseku Blagovica-Šentjakob. Na tej seji je pote-
kala precejšnja besedna borba med svetniki, ki so zagovarjali osnovni koridor avtoceste skozi Domžale na eni strani in med bolj osveščenimi svetniki s predsednikom Občinskega sveta na drugi strani. Slednji so predlagali, naj pripravljalec dokumenta enakovredno obdela variantni koridor, kot je obdelan osnovni koridor v osnutku lokacijskega načrta. Iz razprave je bilo jasno razvidno, da so svetniki tistih strank, ki so v prejšnjem mandatu kot poslanci SO Domžale glasovali za osnovni koridor AC, tudi na tej seji podprli istega. Torej, še vedno velja strankarska disciplina, ne pa glasovanje po vesti in zdravi lastni presoji glede na vse preložene nove argumente.
Enako kot nekateri svetniki pa je zakorakala v svoje delo tudi gospa županja. Njena dvostranost se kaže tako iz predvolilnih obljub, ki so bile jasno zapisane v Slamniku (citiramo: »- pozabili ne bomo na interese krajanov Dragomlja pri izpeljavi trase avtoceste«), kakor tudi iz našega srečanja dne 9. 1. 1995 v občini Domžale.
Obljube je gospa županja očitno pozabila, svoje mnenje pa spremenila, ko je na izredni seji Občinskega sveta 12. 4. 1995 jasno povedala, da je 18. 8. 1994 glasovala za osnovni koridor po vesti. Enako stališče (po vesti) je zavzela na omenjeni seji in s tem prav gotovo vplivala na izid glasovanja.
Gospa županja, opažamo, da ste že na začetku zakorakali po dveh poteh! Časi so se spremenili, ne potrebujemo več papirnatih obljub, ki jih kasneje brez vesti spremenite!
Dr. JANEZ KOPAČ, predsednik Koordinacijskega odbora KD Dragomelj - Pšata
BRANE GRAD
za Nevladni odbor za varovanje slovenskih interesov pri gradnji prometne infrastrukture
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM
STOB d. o. o.
Domžale, Ljubljanska 51, tei.: 7H-415
Ugodne cene gradbenega materiala -
STREŠNA LEPENKA ROLA 10 m2 955 SIT SV 3 ROLA 10 m2 2294 SIT
SV 4 ROLA 10 m2 2717 SIT
NOVO - CISTERNE ZA OLJE PO 20% NIŽJI CENI
Cene so z davkom.
Po ugodnih cenah tudi drug gradbeni material: termo izolacije, betonsko železo, armaturne mreže, opečni izdelki, keramika.
Za kamionske pošiljke dostava na dom.
Se priporočamo!
MESEC VIDEOTEKE
IZPOSOJA VIDEO KASET IN CD PLOŠČ ZA SAMO 100 TOLARJEV
TAKO SE DELA!!
VIDEO SAT SLOVENIJA
NAJKVALITETNEJŠA PONUDBA VIDEO FILMOV IN CD PLOŠČ V DOMŽALAH IN OKOLICI
EKSKLUZIVNA-NAJBOLJ PRIJAZNA VIDEOTEKA NA VEGOVI 5 V DOMŽALAH
VIDEOTEKA, KI TUDI NEKAJ DAJE!!!
* VEČ KOT 3000 FILMOV - 500 HIT FILMOV
* 10-20 NOVIH FILMOV TEDENSKO
* PRESNEMAVANJE PO VAŠIH ŽELJAH
* BREZ ČLANARINE-TRAJNO
* 2000 CD PLOŠČ - 100 HITOV TEDENSKO
* NAPELJAVA, MONTAŽA VIDEO-CD-SAT
ANTENE, SERVIS * NAJCENEJŠA DNEVNA, TRIDNEVNA, TEDENSKA IN MESEČNA IZPOSOJA Tel.: 061/721-367
Tel-: 061/ 721 - *67
DELOVNI ČAS: VSAKDAN RAZEN NEDELJE
ofc u" t» ll'
20
/lamnik
Domžale
ČISTILNI SERVIS Vodovodna 4, Domžale
Naš servis vam nudi generalno čiščenje stekla, okvirjev, rolet in lamelnih zaves. Strojno umivanje ravnih trdih tal in premaz. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 061/715-095 od 7.00 do 19.00 ure.
OBVESTILO
Obveščam stranke, da bom konec maja 1995 prenehal opravljati odvetniški poklic. Prevzemnika moje odvetniške pisarne oz. nerešenih zadev sta odvetnika Bojan Makovec in Andrej Doles, Mengeš, Slovenska 24.
Hkrati občanom sporočam, da sem bil imenovan za notarja v sodnem okraju Domžale. Sedež notarske pisarne imam v I. nadstropju na Kolodvorski ul. 8, v Domžalah. Z notarskim poslovanjem bom
začel predvidoma 2. 6. 1995. , „  „ _
Jože Rozman
61235 Radomlje
RADOMLJE
VABILO
25 let petja RADOMELJSKIH PEVCEV bomo praznovali 27.
maja ob 20. uri v Kulturnem domu Radomlje.
Zato vabimo vse ljubitelje petja na slavnostni KONCERT.
ODBOR
GLASBENA ŠOLA DOMŽALE IN
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ DOMŽALE vabita na prireditev:
POMAGAJMO GLASBENI ŠOLI IN KULTURI
v petek, 26. maja 1995, ob 19. uri v Hali komunalnega centra Domžale
Zdravstveni dom Domžale razglaša javno
licitacijo:
- opreme za fizioterapijo,
- opreme in strojev za zobozdravstvo,
- ultrazvok
Licitacija bo v torek, 30. maja 1995, ob 13. uri v sejni sobi trakta C ZD Domžale.
Seznam opreme z izklicnimi cenami bo na razpolago v tajništvu ZD Domžale od 25. 5. 1995 dalje. Ogled 30. 5. od 11. - 13. ure.
Informacije: ZD Domžale, tel. 711-015, int. 224.
Plačilni pogoji: plačilo gotovinsko v enem obroku.
SVETOVANJE ZA MALE ŽIVALI
rešuje probleme reje in zdravja vaših hišnih ljubljencev Pokličite veterinarja za male živali na tel.
728-753, ali 812-703 Rado Zaje, Homec, VII. ul. št. 17 (pri šoli)
PRODAJA, SERVIS, MONTAŽA OGREVALNE
TEHNIKE
II
TERMOTEHNIKA AVGUŠTIN
* oljni gorilniki
* oljne garniture
* peči SIME, ITP
* rezervni deli
* cisterne za olje
STARETOVA 2,61234 MENGEŠ TEL: (061) 739-426
[mM<ifcmiiramra
Maistrova ulica 7, 61241 Kamnik
RAZPISUJE
za šolsko leto 1995/96
ŠTIPENDIJE ZA PRIDOBITEV POKLICA:
- TESAR - IV. stopnja strokovne izobrazbe
- ZIDAR - IV. stopnja strokovne izobrazbe
Kandidati naj vlogi za pridobitev štipendije /obr. 1.51/ priložijo še naslednje listine:
- kopijo spričevala 8. razreda osnovne šole
- izjavo, da ne prejema druge kadrovske štipendije
- potrdilo o vpisu v šolo
- potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije
Popolne vloge oddajte osebno v kadrovski službi podjetja SGP »GRADITELJ« KAMNIK, Maistrova 7, KAMNIK, do 15. 7. 1995. Dodatne informacije dobite na tel. 817-121.
Zaželene so informativne predhodne prijave, osebno ali pisno na naslov podjetja.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v mesecu septembru 1995.
UILUliiMSJIffi
Spoštovani!
Če želite, da bo vašo reklamo prebralo najmanj 14.000 ljudi, oglašajte v Slamniku. TELEFON: 721-022
KULTURNO DRUŠTVO »MIRAN JARC« ŠKOCJAN vabi na koncert poklicnega ansambla
Gašperji
v poletnem gledališču na STUDENCU pri Domžalah v soboto 3. junija ob 20.30 uri »Mladi Avseniki« bodo nastopili v družbi svojega umetniškega vodje - GREGA AVSENIKA in znanih plesalk M4M. Z nami bo tudi humorist KONDI PIŽOREN! Program bosta vodila televizijska napovedovalca BETKASUHEL in JANEZ DOLINAR
PROJEKT ZA PRIDOBITEV
GRADBENEGA DOVOLJENJA IN IZVEDBO ZA STANOVANJSKE IN DRUGE OBJEKTE (NOVOGRADNJE, ADAPTACIJE, LEGALIZACIJE), IZDELAMO PO UGODNI CENI. tel. 712-716
		
L	V AVT0Š0U JUS DO 30% CENEJE	
AVTOŠOLA »JUS« Ljubljanska 102 61230 DOMŽALE		A	16 let 18 let	Yamaha cooper	-30% 1.400 POPUST
Uradne ure:		B	18 let	Peugeot 106 Golf diesel	-10% 1.395 POPUST
Pon.: 10-12 in 16-18 Sre.: 10-12 in 16-18 Pet.: 10-12		C	18 let	Mercedes 12.13	-30% 2.100 POPUST
Telefon: 715-776 Mobitel: 0609/615-159	(S)	H	14 let	Samo teorija CPP	-30% 2.100 POPUST
zavarovalnica tilia d.d.
novo mesto
68000 NOVO MESTO, Seidlova cesta 5 Tel.: 068/322-152, Fax: 068/323-041
Poslovalnica v Domžalah
LJUBLJANSKA CESTA 80/11. NAD.
Tel.: 061/723-372, 723-379
/O LB-Banka Domžale d.d.
obvešča
I. Znižanje obrestnih mer za tolarske kredite
Banka Domžale je s prvim januarjem letošnjega leta znižala izhodiščne obrestne mere tolarskih kratkoročnih kreditov za pravne osebe in obrtnike. Znižale pa so se tudi realne obrestne mere za potrošniške kredite občanom. Obrestne mere za mesec maj so naslednje:
Aktivne obrestne mere za fizične osebe: Gotovonski krediti
Kratkoročni krediti 10 do 12 %
Dolgoročni krediti 14 do 15 % Namenski krediti
•   avtomobili 11 do 13%
računalniki 12%
razna oprema 10 do 14 %
ozimnica, kurjava 10%
Aktivne obrestne mere za pravne osebe: Kratkoročni krediti
za financiranje izvoza 12 %
za druge namene do 3 mes. 12 %
za druge namene do 12 mes. 13 %
Nove nižje obrestne mere veljajo tudi za vse potrošniške kredite, ki so bili odobreni pred 1. 5.1995 in se še plačujejo. Vse informacije o kreditih občanov so občanom na voljo v vseh enotah banke, za odobritev pa se lahko oglasijo na Oddelku kreditiranja občanov na Ljubljanski 62, v ekspozituri v Mengšu in Domžalah na Ljubljanski 82.
II. Zamenjava bančnih kartic
Imetnike tekočih računov LB - Banke Domžale d.d., Domžale obveščamo, da bo konec maja 1995 potekla veljavnost prvim bančnim karticam, ki so bile izdane pred štirimi leti. Stare kartice se pred potekom veljavnosti zamenjajo z novimi v matični banki t.j. tam kjer je odprt tekoči račun in sicer vsak mesec po 15. v mesecu, v katerem kartica poteče. Osebna številka za uporabo bančnih avtomatov ostane nespremenjena.
LB - Banka Domžale
Vedno v službi podjetništva, obrti in občanov
Domžale
/lamnik
21
KARO, d.o.o. DOMŽALE PRIČENJA Z GRADNJO POSLOVNO STANOVANJSKEGA OBJEKTA
NAVIRU PRI DOMŽALAH (ZAGOSTIŠČEM BRINOVEC)
NA RAZPOLAGO SO LOKALI IN STANOVANJA
Informacije in prodaja: KARO INŽENIRING, MENGEŠ, Slovenska c. 24 O 061/738-956, 738-598,714-831
KUPCEM LOKALOV LAHKO OMOGOČIMO PRIDOBITEV UGODNIH KREDITOV!
ZASEBNA GLASBENA ŠOLA V DOMŽALAH SE PRIPRAVLJA NA NOVO ŠOLSKO LETO!
V šolskem letu 1995/96 bomo v glasbeni šoli Parnas Domžale izvajali glasbeno izobraževanje v naslednjih oblikah: glasbene urice za otroke od 5. leta starosti dalje oddelek za violončelo oddelek za violino oddelek za tolkala (zaželeno predznanje osnov glasbene teorije)
Svoje otroke boste lahko vpisali v posamezne oddelke ob strokovnem svetovanju, in sicer v petek, 2. junija od 9. do 12. ure
ter od 16. do 19. ure in v soboto, 3. junija od 9. do 13. ure.
Zasebno glasbeno šolo vodi akademska glasbenica Zdenka Kristl Marinič. Šola ima sedež v Prelogu pri Domžalah (Krožna pot 18, tel.: 724-275) Dodatne informacije vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Trgovina z gradbenim materialom
S414
d.o.o.
Krakovska 4 b, 61230 DOMŽALE TEL: 061/723-126,723-194, 721-730 FAX: 061/713-288
Gradite, obnavljate?
Potem smo mi pravi naslov za vas. Po KONKURENČNIH CENAH vam ponujamo vse vrste GRADBENEGA MATERIALA: cement, apno, maltit, beli cement, opeka: modularni blok, zidaki, poroliti, betonsko železo, armaturne mreže, izolacijski materiali, stvropor, novoterm, kombi plošče, schidele dimniki, PVC folije, PVC odtočne cevi, strešne kritine BRAMAC, BOBROVEC, SALONIT, DVOZAREZNIK. Svoj prodajni program smo razširili tudi na področje STAVBNEGA POHIŠTVA.
Za kamionske pošiljke vam nudimo prevoz fco kupec in možnost dostave z avtodvigalom.
NOVO: GRADBENO SVETOVANJE, IZVEDBENA DELA NA STREHAH
Pri gradnji, še posebej pa pri obnovi se srečujemo z raznovrstnimi problemi. V našem podjetju imamo gradbenega svetovalca; ta vam bo BREZPLAČNO pomagal, in sicer ob TORKIH in ČETRTKIH od 17.-19. ure.
V naši trgovini pa nas lahko obiščete
vsak dan od 7.-19. ure,
ob sobotah pa od 7.-13. ure.
OPTIKA
golavšek
Mengeš, Slovenska 30, tel.: 737-968 Domžale, Ljubljanska 88, tel.: 722-911 (v bližini Kuriva)
GLASBENI VRTEC
t
I
I
Otroci od 4. do 7. leta starosti bodo prepevali pesmice, spoznavali najrazličnejše glasbene instrumente, igrali na blok flavte in ritmična glasbila, seznanili se bodo z notami, se igrali glasbene igrice, razvijali svoj posluh in počeli mnogo zanimivih stvari.
Enkrat tedensko 60 minut (od 1. septembra dalje v popoldanskem času) v Osnovni šoli Venclja Perka v Domžalah
ŠTEVILO VPISNIH MEST JE OMEJENO INFORMACIJE IN PRIJAVE NA TEL.: 061 714 685
ffRIZER
* modne pričeske    za maturantski ples po nižji ceni
* žensko frizerstvo - vse vrste modnih in klasičnih oblik (tudi trajna na narastek na dolgih laseh)
* slavnostne in poročne pričeske
* moško in otroško friziranje po vseh modnih zapovedih
* lasna diagnostika in terapija lasišča
* ličenje, make-up
* ugodne cene in delovni čas
* POSEBNA UGODNOST: VSAK PRVI ČETRTEK V MESECU VAS UREDIMO PO VAŠI ŽELJI S 50% POPUSTOM.
ODPRTO:
ponedeljek 13.00-20.00
torek 7.00-20.00
sreda 13.00-20.00
četrtek 7.00-20.00
petek 13.00-20.00
sobota 7.00-12.00
Natalija Herga, Dragomelj 124, 61230 Domžale, tel.: 1612 643
KMETIJSKA TRGOVINA
AGRARD
T
NA VIRU
VAM NUDI:
O VRTNE KOSILNICE, KULTIVATORJE, ŽAGE O VSA ORODJA ZA VRT IN NJIVO O SEMENA, GNOJILA, ZEMLJO, LONČKE... O NERJAVEČE SODE 351, 551, 801, 1001... O REZERVNE DELE ZA KOSILNICE BCS, TRAKTORJE...
AGRARD D.O.O. VIR, STRITARJEVA 2 TEL/FAX: 713-536
VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA!
URKO - trgovina z instalacijskim materialom, montaža, servis in popravilo vodovodnih instalacij
Slamnikarska 16 61230 Domžale Tel.: 061/724-110
ZA VAŠE PRINCESE IN PRINCE DO 15. leta
MALIPRlUc
-FRIZERSTVO-
LUCUA M/VRTINEC $.p. Savska 33, Domžale
Delovni čas vsak dan od 12. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure
JUS-SECURITY
VARNOSTNA, DETEKTIVSKA IN INTERVENCIJSKA SLUŽBA
JUS-SECURITY d.o.o. Ljubljanska 102 61230 DomJale
Telefon: 715-776, mobitel 0609/615-159
Prodaja, montaža in priklop VARNOSTNIH ALARMNIH SISTEMOV
na 24-urno nadzorno službo z oboroženo intervencijsko skupino
gorenje
POOBLAŠČENA PRODAJALNA
■HHHH AHACIČ
Hl I TRGOVINA
AKCIJA!
♦ PRALNI STROJ 906 - NOVI MODEL 49.900
♦ BTV51 TTXVOYAGER 49.900
UGODNA PRODAJA
* HLADILNIKI, ZAMRZOV. OMARE, SKRINJE, ŠTEDILNIKI
* KOPALNIŠKI BLOK - GORENJE (OMARICE + UMIVALNIK) 1,60 m 91.900
* BARVNI TV GORENJE IN SCHNEIDER EKRAN OD 37-70cm 10% GOT. POPUST
* VIDEOREKORDERJI, GLASBENI STOLPI
* SESALCI, MALI GOSP. APARATI, ...
* ORIGINAL REZERVNI DELI GORENJE
PLAČILNI POGOJI:
10% GOTOVINSKI POPUST -1+5 BREZOBRESTNO OBROČNO
ODPLAČEVANJE - 1 + 8 MINIMALNE OBRESTI
BREZPLAČNA DOSTAVA
ODPRTO: od 9.00 do 19.00 sobota: 8.00-12.00
Prešernova 1 a, 61230 Domžale, SLOVENIJA Tel.: 061/722107
22
/lamnik
Domžale
f|   DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE, d.o.o.
Domžale, Kolodvorska 6
Tel.: 711-082; tel. in fax: 712-278
RAZPISUJE programe
VERIFICIRANE PROGRAME ZA PRIDOBITEV STOPNJE IZOBRAZBE:
- agroživilska šola: PEK, SLAŠČIČAR, MESAR
- gostinska šola: KUHAR, NATAKAR
- strojna V. st. - nadaljevalni program
- elektro V. st. - nadaljevalni program, smer: elektronik
- poslovodska V. st. pogoj: končana trgovska šola
- usposabljanje računovodij (400 ur) - verificiran program (pogoj: končana V. stopnja)
- trgovska šola IV. stopnja
PROGRAM ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
TEČAJI TUJIH JEZIKOV:
- angleški jezik (vse stopnje) za odrasle in otroke
- nemški jezik (vse stopnje) za odrasle in otroke
- slovenščina za Neslovence
TEČAJI RAČUNALNIŠTVA: otroški programi in programi za odrasle (DOS, VVord, VVordstar, VVindovvs...)
TEČAJI ZA RAČUNOVODSTVO MALIH PODIETIJ TEČAJ VODENJA POSLOVNIH KNIIG ZA OBRTNIKE
TEČAJI: higienski minimum (osnovni, obnovitveni) varstvo pri delu požarno varstvo skladiščno poslovanje
TEČAJ ZA TRAKTORISTE
TEČAJ ZA VOZNIKE VILIČARJEV
TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV - 22. 05. 1995 Obiščite nas ali pokličite po telefonu: 71 I -082 ali 712-278.
Dan, ko smo skavti praznovali petletnico
Zadnji dan v sušcu smo skavti praznovali peto obletnico obstoja. Pred petimi leti so nas namreč uradno priznali kot organizacijo. Pred vojno so sicer tudi bili skavti, vendar so jih po vojni nadomestili taborniki.
V Domžalah sta Nuša in Tomo prvič predstavila skavte veroučni skupini 17. 2. 1992. Tako smo počasi začeli kapljati skupaj in nastal je klan. Jeseni so se nam pridružili še izvidniki in vodnice, ki sta jih vodila Nuša in Peter, leto kasneje pa je akela Andreja zbrala še najmanjše člane našega stega - volčiče. Pregovor, da iz majhnega zraste veliko, res velja, saj nas je danes že skoraj osemdeset.
Na dan obletnice smo se v ljubljanski stolnici srečali skavti iz vse Slovenije. Najprej smo sodelovali pri sveti maši in križevem potu, preostali del večera pa smo preživeli na Teološki fakulteti. Kot vsako praznovanje obletnice, se je tudi naše začelo z govori »ta glavnih«, pozdravil nas je tudi predstavnik tabornikov. Veliko lepih skladbic so nam zaigrali ljubljanski skavti, brezovški skavti pa so predvajali igrico o kralju, ki se je naveličal vladati in- je veselje do vladanja dobil šele takrat, ko mu je hčerka Jurka prinesla čudežno čepico. Res smo bili vsi na pol zdravi (smeh je pol zdravja).
Domžalčani smo dobili tudi priznanje, ker smo lansko leto skupaj s Kamničani pripravljali vseslovensko srečanje roverjev in popotnic. Seveda se »nam zdi«, kaj ne! Kasneje smo si pogledali še rutke in plakate posameznih stegov, ki so se tako predstavili. Tisti, ki se v postnem času nismo odpovedali sladkarijam, smo imeli odlično priložnost, da se zredimo. Malo smo še pokramljali, potem pa odskavtali domov in z mislijo na lep večer zaspali.
N. Č.
ZAHVALA
V enainšestdesetem letu nas je po hudi bolezni za vedno zapustila draga žena, mami, stara mama, sestra, teta in tašča
Ivica Šprah
roj. Lotrič
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in kolektivu Napredek za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče. Posebno se zahvaljujemo dr. Farkašu in osebju Zdravstvenega doma Domžale za pomoč. Hvala gospodu kaplanu za opravljen pogrebni obred, gospe Mari Vinar za poslovilni govor ter pevcem iz Naidega za lepo zapete pesmi. Lepa zahvala tudi sosedama za pomoč pri negi.
Mož Adolf, otroci Bojan in Sonja z družinama, Aleš ter drugo sorodstvo
Zaspala mama si nam zlata zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata to želimo ti vsi.
ZAHVALA
V mesecu marcu je odšla od nas draga mama
Urška Mežnar
iz Ihana
Veliko vas je bilo, ki ste v dneh slovesa sočustvovali z nami in nam pomagali,
vsem iskrena-hvala. Vsi njeni
Dosežki naših osnovnih šol in vrtca na razstavi v Ljubljani
zala svoja projekta Življenje v stari
Od 20. do 22. aprila je na Osnovni šoli Oskar Kovačič v Ljubljani potekala 3. didaktična razstava. Na njej sta se med 34 slovenskimi šolami predstavili tudi podružnična šola iz Krašnje in Osnovna šola Domžale, med osmimi vrtci pa Vzgojnovarstveni zavod Domžale. Krašenjska osnovna šola je poka-
kmečki hiši in Vrt zdravilnih zelišč ter v živo predstavila pletenje kit (na sliki), Domžalci pa so razstavili in prikazali projekt o prednovolet-nih praznovanjih in prijaznih možeh, ki obiskujejo otroke in prinašajo darila.
IGOR LIPOVŠEK
RAPE JOŽE s. p.
Pot za Bistrico 14, DOMŽALE tel.: 714-236
Gasilci, športna in kulturna društva
POZOR
V mesnici RAPE dobite vse za uspešno izvedbo vaše prireditve po ugodnih cenah. Pridite, ne bo vam žal.
Cvetje bujno se razcveta, ptičja pesem polni gaj, tebe pa v pomlad zeleno nikdar več ne bo nazaj.
ZAHVALA
Ob izgubi moje ljubljene žene
Antonije Malus
roj. Pavlic iz Domžal, Študljanska cesta 19
se iskreno zahvaljujem sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za svete maše ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujem gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Iskrena hvala gospodu dr. Pevcu, patronažnim sestram in sosedi gospe Marinki Šoltič za skrb, nego in pomoč ter gdč. Alenki Lobodi za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči mož Vlado
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v triinpetdesetem letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Anton Božič
iz Preserij, Tovarniška 22
Kadi bi se zahvalili vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili v dneh slovesa z nami. Se posebej se zahvaljujemo DO Napredek, bratom Pirnat za zapete pesmi, g. Stoparju za zaigrano Tišino, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, g. Mušiču za ganljive poslovilne besede. Se enkrat se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, nam tako številčno izrekli sožalja, podarili toliko prelepega cvetja in sveč ter ga množično pospremili v njegov prerani grob.
Žalujoči domači
Ko ostane bolečina in praznina, ko spoznaš, da ni poti nazaj, ostane nam le misel nate živa in nenehni ta zakaj?
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega moža, sina, očeta, starega očeta, brata in strica
Viljema Dimca
iz Depale vasi
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki sle nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali mnogo cvetja, izrekali ustna in pisna sožalja, darovali sveče in darove za sv. mase. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, ter g. Kodermanu za ganljiv poslovilni govor. Iskrena hvala Gasilskemu društvu Stob, Stobljan-skenui oktetu in godbi. Se enkrat hvala vsem, ki stega spoštovali in ga boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Enaintridesetega marca 1995 nas je za vedno zapustil
Roman Pire,
borec Šlandrove brigade
iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Posebna hvala cir. Vladu Hacetu za vso podporo v najtežjih trenut-: ih, hvala g. -upniku za pogrebni obred, oktetu Tosama za zapete pesmi in poslovilne besede, hvala tudi vsem praporščakom! Iskrena hvala vsem ki ste ga imeli radi in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
V/ smrt tisto, kar nas loči, in živlienie ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
V SPOMIN
Minilo je leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi
Frenk Centa
iz Domžal
Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče
iskrena hvala! Vsi njegovi
Hiša tiha je postala, ko si vzela od nas slovo, v srcih bolečina je ostala, ki prenehala ne bo.
V SPOMIN
Minilo je žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama
Zdenka Topofovec
iz Domžal
Čas mineva, žalost in neskončna praznina ostajata. Hvala vsem, ki se je spominjate, prinašate cvetje in sveče na njen grob.
Vsi njeni
			Žalost srca trga, solza bije iz oči, dan je prazen in otožen ker tebe več med nami ni.
		ilSpli-f'''	
	i	m - HI	V SPOMIN
		•■■ ■ ^^^^^^ -......._.....k.	Dne 12. maja 1995 je minilo leto dni, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil dagi mož, ati, dedek, orat, stric in tast
	mm «■ HHH&V''-. .....		Jože Vršnik
			iz Zg. Jarš
Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob ter prižigate sveče, iskrena hvala.			
			Vsi njegovi
Solza bo oko rosila, dokler nas ne bo združila.
V SPOMIN
30. maja mineva pet let, odkar nas je mnogo  prezgodaj  zapustila naša draga
Veronika Heferle
roj. Cunja
Vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu in postojite ob njenem grobu, prisrčna hvala.
Vsi njeni
V SPOMIN
18. maja mineva leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
Franc Mihelčič
z Vira
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob.
Vsi njegovi
Domžale
/lamnik
23
O zakaj, predraga mati, morala si toliko prestati? A nazadnje morala si še umreti, ko brez tebe je tako pusto živeti.
ZAHVALA
V enainosemdesetem letu nas je utrujena zaradi bolezni za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, prababica in teta
__Pavla Zaje
roj. Gerbec iz Češnjic nad Blagovico
Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in maše. Posebna zahvala g. župniku Francu 8alohu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala g. župniku Mihu Trdinu za poslovilne besede. Hvala sosedom Sinkovčevim, Čebuljevim in Rokavčevim za vso pomoč, ki ste nam jo izkazali. Hvala Igorju za odigrano Tišino. Hvala tudipogrebcem in vsem, ki ste našo mamo na zadnji poti spremljali v tako velikem številu. Se enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
(Sveti an a Maka rov iČ)
ZAHVALA
V oseminpetdesetem letu -se je ustavilo srce našemu dragemu možu, očetu, dediju, bratu, tastu in stricu
Stanetu Gerbcu,
avtoličarskemu mojstru iz Domžal
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom, stanovalcem Šolske in Rodiške ulice za ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, sv. maše in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo GD Jarše-Rodica za častno spremstvo, g. Jožetu Ručigaju za poslovilne besede, vsem predstavnikom GD iz sosednjih krajev in njihovim praporščakom. Hvala g. župniku za pogrebni obred, bratom Zupan za zapete pesmi ter g. Stoparju za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam ob bolečem trenutku stali ob strani in ga boste ohranili v lepem spominu, najlepša hvala za vse.
Vsi njegovi
Pomlad na zemljo se povrne, petje ptic se oglasi, zemlja s cvetjem se ogrne, tebe pa od nikoder ni.
ZAHVALA
V enainšestdesetem letu nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta
Slavka Cerar,
roj. Habat iz Štude
Iskreno se zahvaljujemo g. župniku, pevcem, zdravniku dr. Ladislavu Hacetu ter vsem, ki ste darovali sveče in cvetje, in jo pospremili k njenemu prezgodnjemu počitku.
Vsi njeni
ZAHVALA
Dne 18. 4. 1995 nam je zahrbtna bolezen iztrgala iz naše sredine dragega in spoštovanega
Jožeta Habjana
upokojenega usnjarskega tehnika iz Domžal
Zahvaljujem se osebju Zdravstvenega doma Domžale, dr. Marjeti Zenkovič, dr. Janezu Svoljšku za zdravljenje, prijaznim reševalcem za prevoze v bolnišnico, sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, za podarjeno cvetje, sveče, za spremstvo na njegovi zadnji poti, praporščakom, g. Lorberju za zaigrano Tišino, bratu Tonetu za najlepše besede slovesa.
V imenu vseh sorodnikov žena Ljudmila
Hiša tiha je postala, ko si vzela od nas slovo, v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo.
ZAHVALA
Tiho je zaspala naša draga žena, mama, stara mama, tašča, teta in sestra
Ivanka Kmetic
iz Trzina
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni pogrebni obred. Zahvaljujemo se G. D. Trzin, pevskemu zboru Zvon, g. Stoparju za zaigrano Tišino, g. Mušiču iz Napredka za lepe poslovilne besede, posebno pa se zahvaljujemo družinam Seljak, Lukman in Lukič iz Trzina za vso pomoč. Hvala vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti in boste dobrosrčnost naše mame ohranili v lepem spominu.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica
Staneta Peterca
iz Radomelj, Opekarniška 19
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu podarili toliko cvetja in sveč. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v najtežjih dneh stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Posebno se zahvaljujemo tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in Pevcem bratov Pirnat za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
Marije Hace
roj. Nakrst
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za veliko pozornost, za vse pisne in ustne izraze sočutja, podarjeno cvetje in sveče. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
i
ZAHVALA
18. aprila je nenadoma prenehalo biti srce našemu ljubemu možu, očetu, bratu, staremu atu, tastu, stricu in prijatelju
Ivanu Kobilšku
iz Zaboršta pri Domžalah
Iskreno se zahvaljujemo znancem, sosedom in prijateljem za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Mirotu Logarju in ženi Lili za vso pomoč, ki sta nam jo nudila v teh žalostnih trenutkih. Zahvaljujemo se pevcem iz Naklega za lepo zapete žalostinke, solistu za zaigrano Tišino ter cvetličarni Marjetica iz Domžal za cvetje. Posebna hvala g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
Ljubil si polje, družino in dom a prekmalu zazvonil ti dobski je zvon. Pogrešamo tvoje besede, smeh in tvoj nasvet.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dobrega atka
Jožeta Rodeta
se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove za sv. maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja vsem Kudrovim, dr. Mušiču iz ZD Domžale, g. župniku Vladimirju Pečniku, gasilcem in pevcem Bratje Zupan iz Tržiča za doživeto zapete pesmi. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj smo se v soboto, 6. maja 1995, ob 16. uri na domžalskem pokopališču zadnjič poslovili od naše drage žene, mame, babice, sestre in tete
Marte Jeretine
(roj. Pihlar)
Vsem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti, se najlepše zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi praporščakom: Društva upokojencev, Zveze borcev NOB, Zveze kurirjev in vezistov-Dom-žale, PCD Jarše-Rodica. Za poslovilne besede hvala g. Juriju Vulkanu in častni četi PGD Jarše-Rodica za spremstvo.
Maj 1995
Mož Maks, sin Boris in hči Veronika z družinama
Od tu naprej se pota več ne pno. Skrbi in želje vse zarnro. Končal si svojo pesem kakorkoli, prebrodil stiske in prestal vse boli.
(J. K.)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata
Vinka Cerarja
obrtnika - vod. inst. v pokoju
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tolikšnem številu spremili na njegovi zadnji poti ter z nami delili žalost s pisnim in ustnim sožaljem. Hvala za vse darovano cvetje in svečke, ki sedaj gorijo na njegovem preranem grobu. Še posebno se zahvaljujemo dr. Marjanu Novaku, saj mu je bil pripravljen vsak boleči trenutek pomagati. Enaka zahvala tudi drugim dežurnim zdravnikom ZD Domžale ter dr. Bitencu z Onkološkega inštituta Ljubljana za lajšanje bolečin v zadnjih trenutkih njegovega življenja. Še enkrat se zahvaljujemo vsem, ki prižigate svečke na njegovem grobu. Vsi njegovi
It K% MM
Tiho in mirno je živela,
tiho in mirno od nas tudi odšla.
ZAHVALA
V mesecu marcu 1995 smo se poslovili od naše drage in ljube mamice, hčerke in sestre
Marije Kokalj
roj. 1947, iz Dragomlja
Hvala vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem iskrena hvala.
Dragomelj, Dob, Portorož, Radovljica, Mellbourne Vsi njeni
Kar nam je dala, bo živelo v nas in ona z nami ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame
Marije Šegule
upokojene učiteljice iz Moravč
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, članom Društva upokojencev, Rdečega križa, zveze borcev, predstavnikom kolektivov osnovnih šol iz Trzina in Moravč ter njenim nekdanjim.učencem za podarjene sveče, prelepe cvetne aranžmaje, za izrečena ustna in pisna sožalja in za tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala ge. ravnateljici osnovne šole Jurija Vege iz Moravč in g. predstavniku društev za lepe poslovilne besede ter pevskemu zboru za zapete žalostinke. Hvala vsem za vse.
Žalujoča hčerka Vanda
V mladem soncu med češnjevimi cvetovi
zaplesali so metulji,
glavica našega Matevža pa je klonila;
smeh otrpnil je na ličkih.
Krvavi potok odplaknil je vse upe, življenje.
Pustil je bolečino, obup, praznino...
ZAHVALA
Mrzli kamen je v peti pomladi presekal življenjsko nit našega dragega v
Matevža Stebeta
iz Trzina
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za sočutje in pomoč, za vse sožalne brzojavke in pisma, za podarjeno cvetje in sveče, še zlasti pa se zahvaljujemo župniku iz Trzina za opravljen pogrebni obred, trzinskemu cerkvenemu pevskemu zboru in mladim pevcem iz Osnovne šole Trzin ter vzgojiteljici iz vrtca Žabica Mariji Kavki in predsedniku PD RTV Tonetu Jarcu za tople poslovilne besede ob grobu. Hvala vsem, ki z nami delite bolečino!
Žalujoči domači
ZAHVALA
Ob izgubi ljubljene žene
Angelce Štrukelj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sostanovalcem in vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala dr. Farkašu in dr. Cerarju za lajšanje bolečin in nesebično strokovno pomoč v dolgoletnem zdravljenju. Hvala tudi osebju in vsem obiskovalcem v Domu počitka Mengeš, ki so nudili kakršnokoli pomoč in tolažbo ter dušnemu pastirju za lep pogrebni obred in poslovilne besede. Pevcem in odboru Društva upokojencev Tosame pa zahvala za srčno zapete pesmi in g. Stanki za ganljive poslovilne besede, praporščaku Društva upokojencev Domžale in vsem, ki ste darovali cvetje, izrekli sožalje in prižgete svečko v njen spomin.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega moža, očeta, dedka, brata in strica
Alojza Gabrovca
iz Krajnega Brda
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, svečke in pogrebne maše. Iskreno se zahvaljujemo delavcem KAM-BUS-a in g. Burkeljci za izrečene poslovilne besede, prav tako tudi g. Novaku. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru in g. Močilnikar Juretu za zaigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili do njegovega preranega groba.
Vsi njegovi
» Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel. Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel...«
Kosovel
ZAHVALA
Ob tragični izgubi najinega
Tugomirja Čukliča-Tuga
iz Dragomlja
se iskreno zahvaljujeva sosedom za nesebično pomoč, vsem, ki ste nama izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, darove za cerkev. Hvala celotnemu osebju Centra za intenzivno terapijo KC Ljubljana za skrb in nego, g. župniku in kaplanu za pogrebni obred, Stobljanskemu oktetu za lepe pesmi, g. Stoparju za zaigrano Tišino in in g. Štepcu za besede slovesa. Vsem še enkrat hvala
lana in Jaka
Hiša prazna je postala, ko nepričakovano si vzel slovo, v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo^
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica
atika, starega ata,
Jožeta Peterke
iz Peč pri Moravčah
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, oddane sv. maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevskemu zboru iz Moravč za zapete žalostinke. Za besede slovesa se zahvaljujemo Jožetu Razpotniku in društvu upokojencev Moravče. Vsem Še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marinka, hčerki Na I asa in Marinka z družino, brata in sestre
.-■:vJ.:...>'.'.\-.'.-.-..-,y.:._,:r;.
Poročilo Centra požarne varnosti Domžale
Dne 2. aprila ob 2.57 uri so domžalski policisti obvestili gasilce v Centru požarne varnosti Domžale, da v kraju Brezje 8 pri Dobu gori kozolec dvojnik s šestimi okni. Ogenj je gasilo blizu štirideset gasilcev: iz CPV, Studenca, Doba, Vira, Domžal in Mengša. Iz gorečega kozolca so rešili že delno poškodovani avtomobil Zastava 750, avto-prikolico in nekaj drugih premičnin ter stavbni les in precej sena.
Lastnik Franc Smolnikar je oškodovan za več kot milijon tolarjev.
Istega dne ob 15.40 uri so bili gasilci v CPV obveščeni, da
Tečaj cestno prometnih predpisov se prične 22. maja 1995 ob 17. uri
na Cesti talcev 10 gorijo plastične cevi za telefonsko kanalizacijo in suha trava. Zagorelo je zaradi neprevidnega požiganja suhe trave. Škode je bilo za približno 70.000 DEM. Požar so pogasili gasilci iz CPV in Domžal.
Dne 3. aprila ob 12.40 uri so gasilci pogasili ogenj na nasipu ob Kamniški Bistrici med Ro-dico in Jaršami. Ogenj se je zaradi vetra širil proti naselju.
Istega dne ob 15.58 uri so gasilci v Vodovodni ulici 20 v Domžalah pogasili ogenj, ki se je med grmičevjem širil proti stanovanjskim hišam.
Dne 4. aprila ob 16.00 uri so bili gasilci v Centru požarne varnosti obveščeni, da v Depali vasi 65 gori stanovanjska hiša. Gorelo je v manjši šiviljski delavnici. Uničeno je bilo okno, parni likalnik, kavč, lesene stenske obloge, tla, televizor, radio, nekaj tekstila in še več drugih predmetov. Škode je bilo za več kot milijon tolarjev. Pri gašenju je sodelovalo več gasilcev iz CPV, Trzina, Mengša in Stoba.
Dne 7. aprila so gasilci CPV
Trgovina s tehničnim, lesnim in gradbenim materialom Groblje 3A, Rodica, 61230 Domžale tel./fax: (061) 711-655,723-554
VISTRA
Vam nudi:
- ogrevalno tehniko
- stavbeno pohištvo
- gradbeni material Ugodnosti, ki vam jih nudimo:
- 5% popust pri gotovinskem plačilu nad 10.000 SIT
- prodaja na 3 čeke - brezobrestno
- pri nakupu nad 30.000 SIT brezplačen prevoz do 30 km
NOVO
ODPRT SALON KERAMIKE IN OPREME NA 200 m2
V MESECU MAJU UGODNI POPUSTI
Pričakujemo vaš obisk - se priporočamo! Delovni čas: delavnik od 7. do 19. ure sobota od 7. do 13. ure
gasili suho travo ob Kamniški Bistrici v neposredni bližini deponije raznih kovinskih konstrukcij. Zaradi vetra se je ogenj hitro širil.
Pri tehničnem reševanju so gasilci CPV posredovali petkrat: požagali so hrast ob cesti, ki ga je nekdo nalašč zažagal z vseh strani; če bi ga veter
podrl, bi padel čez cesto in pretrgal zračni kabelski telefonski vod, zaprli so vodovodne instalacije v stanovanjski hiši, ker je počila vodovodna cev in izčrpali vodo, odmašili kanalizacijo v stanovanjskem bloku; odprli so vhodna vrata-v stanovanje in odprli avtomobil, ker si je lastnik zaklenil ključe.
Slika levo: V republiškem izobraževalnem centru na Igu je od 20. do 22. aprila letos potekal tečaj za specialno tehnično reševanje. Tečaja se je udeležilo več gasilskih enot, med njimi tudi šest gasilcev CPV Domžale in dva iz Mengša. Praktični del reševanja ob prometnih nesrečah sta vodila inž. Janez Hočevar in njegov pomočnik Gregor Šebenik.
Na sliki je hidravlično orodje za reševanje ob prometnih nesrečah, kakršnega bodo že v maju letos dobili tudi v CPV Domžale.
Slika v sredini: Tole pa je slika vaje praktičnega tehničnega reševanja. V Centru požarne varnosti Domžale na Količevem so jo prikazali gasilci iz Ajdovščine, ki že imajo specialno vozilo s potrebno tehnično opremo
Slika desno: Po dolgoletni gasilski službi v Heliosu Domžale, Centru požarne varnosti Domžale ter kot poveljnik Industrijskega gasilskega društva Helios je pred kratkim odšel v pokoj Alojz Škerjanec. Na zaključni slovesnosti mu je sodelavec Stane Končan izročil kip sv. Florijana ter so mu tako za njegovo delo v gasilski službi kot za njegovo tovarištvo zahvalil. Sodelavci pa so mu v pokoju zaželeli zdravja.
Iz Centra požarne varnosti VIKTOR SVETLIN
V iVAPREDKOVEM SALONU POHIŠTVA
Na 600 m2 v centru Domžal - ob blagovnici Vele - lepa izbira vseh vrst pohištva in vrtne opreme po ugodnih konkurenčnih cenah in izvrstnih kreditnih pogojih na 6, 9,11,12 ali 18 mesecev
Spalnica Avon 111
(Slovenijalec Brežice) že za - gotovinsko plačilo
V   PRIMERU   KREDITIRA NJ ANA		
6 mesecev: 4,44% obresti, polog 16.900,00 6 obrokov po 16.475 SIT	12 mesece: 8,27% obresti, polog 23.890,00 12 obrokov po 8.037,00-SIT	18 mesecev: 12,25% obresti, polog 23.950,00 18 obrokov po 5.550,00 SIT
Vrtna garnitura Brioni (Meblo) že za 23.370 SIT (miza in 4 stoli)
PVC vrtna garnitura (miza in 4 stoli) uvoz iz Italije - 6.855 SIT
Jogi vzmetnice že za 10.300 SIT
Stoli vrtiljaki (otroški) od 5.000 SIT dalje
Stoli kuhinjski že od 3.900 ST dalje
Bogata ponudba sestavljenega programa
Vega (Garant) in Tempo (Alples)
Gotovinski popust od 5-25% Možnost dostave na dom
APREDEK dta&io.        +*ied t^a<MU
/lomnih
Slamnik je glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik.
GLASILO URF-IA UREDNIŠKI ODBOR:
Stane STRAŽAR, glavni in odgovorni urednik • Jurij BERLOT, Slovenska ljudska stranka • Franc CERAR, neodvisni • Martin GROŠELJ, Liberalna demokracija Slovenije • Janez HRIBAR, Slovenska ljudska stranka • Igor LIPOVŠEK, Združena I isto socialdemokratov • Ada LOVŠE, Liberalna demokracija Slovenije • Cveta ZALOKAR-ORAŽEM, Združena lista socialnih demokratov C Bogdan OSOLIN, Slovenski krščanski demokrati • Milan PIRMAN, Liberalna demokracija Slovenije • Janez STIBRIČ, Narodna demokratska stranka • Matjaž VOVK, Slovenski krščanski demokrati • Bernarda MAL, Občina Moravče C Marjan ŠTRUKELJ, Občina Lukovica
Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 62, Domžale • Glavni in odgovorni urednik Stane STRAŽAR, tel. 711-832 • Uredništvo Erna ŽABJEK-KOČAR, tel. 721-022 • Tehnični urednik Janez DEMŠAR.
Glasilo izhaja v nakladi 16.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana.
Rokopise (osmrtnice, zahvale, oglase, razpise in objave) oddajte v uredništvu
glasila. Ljubljanska c. 69.
Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača.
Glasilo je na podlagi sklepa Izvršnega sveta Republike Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.