Letnik II. (LVII.) V Ljubljani. 21. oktobra HM 4. Li>i 4i. DANICA CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. XXIII. nedelja po Binkoštih. listi č; S ... pristopil n ki v s:. Mat. '.». ...laz sem tvoj Gospod" (Lev. 1 >. >()) govori v vsem svojem veličanstvu Bog do Mozesa določujoč mu raznovrstnih zapovedi in govoreč mnogovrstnih prepovedi, kojih izpoinovanie ter opuščanje naj plemeniti ta rod. ki je 'ni! i/hran. da ohrani v starem zakonu vero v enega Boga tei hode kakor prag onemu nebeškemu poslopju, ki ga je postavit prišel na zemljo sam božji edinorojeni Sin. Le ta sme brez da bi se mu oporekalo izgovoriti samovlastno besedo ..gospod," ker on edin je bil, je in bode vsemogočen ter neomejen. On edin je listi, ki pravo zna zapisati tudi na krivi črti. Z njim se ne dopušča nobena primera, kadar se govori o gosposčinah na svetu. On je neodvisen. A drugače vse drugače je med nami ljudmi. \Te enega ni živečih, da bi morda vsaj v slučajih ne potreboval beračeve podpore. Toda, akopram je temu tako popolne enakosti pa tli na svetu med ljudmi, niti je ne sme biti in je tudi nikoli ne bo. Zato premislimo danes to uro razmerje med višimi in nižimi, da se tem lože ognemo napak, ki tudi nam v tem pogledu vtegnejo zagroziti v živenju. V rastlinski naravi je tako. da više drevo kraljuje nad nižini. In ee nuna krepkih korenin in krepke rasi. iti nima ljubega solnca. menda pač vselej visa raslima zamori nižo. Poglej v gozd. ali na svoj vrt. ali v svoj rastlinjak povsod se prepričaš tega pravila. Opazuj živalsko naravo, kjer se živalim mladiči zbirajo krog resnobnejih starih. \'i tem psičkom iu tem inačicam konca prirojenih jim burk. dokler ne začuiejo m »ler.v živali kar a joče ^a glasu ali pa iskusijo čas.h tudi njene telesne kazni. To j.ii muhIo. (v« celo rastline in živ,ili. morala je pač človeška družba biti vravnana taki), da bivajo v njej visi in mži. Ce p-»blediš v prvo družino. ki nam jo riše sv. beseda, ali pa v zadnjo kočico današnjih dn . p »vsod je vladala in povsod gospoduje tudi danes m glava, ki se jej klanjajo, kar j;ii je pod t » streho. To je v brezumni naravi tako in la :o je med ljudmi in to ostane, dokle: •>«» k* bivalo to stvarjenje. A oglejmo si nekoliko s\vt ka\o je pa s tem pravilom med svetom. Med drugimi napačnimi nazori sedanje dobe se širokousti prav |>og »sto to domnevanje, da smo „vsi enaki." Da! pred Bogom. tam smo vsi enaki. Vsi enako proslavljeni pred Bogom radi čednostne^a živenja in tudi vsi enaki grešniki pred njim, če nam je tega ali druzega očitati. V družbi ljudi, posvojeni živenjskem stalu pa nismo vsi enaki. Ze v očetni liisi morajo stariši več biti nego otroci; v š(»li učiteljica in učitelj več nego učenka in učenec: v družabnem živenju delodajalec več od delo-prejemnika; lastnik več od najemnika: duhovnik več od svoje črede: papež in kralj več od podložnih jima ljudstev — tudi tvoja glava, dragi, je dragoceneja od ostalih telesnih udov! Nikedo si tem resnicam oporekati upal ne bo. .Vsi enaki!" Ta klic je donel pred več nego 100 leti ob francoskem prevratu. To je bilo /a ča>a narodnega konventa ..strahovite vla le." hi kaka jc bila v resnici takratna enakost v tej silili dobi? Narišimo si jo v nekaterih črtah. Kar je bilo premožnjakov, morali so večkrat v zemljo skriti svoje imetje, da ni prišlo brezbrzdanim druhalim v last. Kar jih je zano vedli jočih bilo. morali so trepetati vsak cas preti onimi, ki so jim bili pokorščine dolžni. Duhovnikov je dalo nezaslišan«) število svoje glave pod gilotino: zato ker duhovnik pridiguje uprav nasprotno temu. kar prekncija uči. .Vsi enaki!" Torej tudi nad zve/dami :ii višega. Odstavimo ga. so sklenili: v oltarje pa postavimo tako boginjt«. ki je |>o naši pameti. I/ nadnaravnega sveta od tam se prav posebno ne p »trebujemo nobene vladajoče nam pai leti: sam: je imamo na preostanke. Naša ver.! je vera .prostosti in enakosti." Zato so iko modrujoč >ii. i/brali si brezsiidn"co ter jo vmestili kakor človeško božanstvo na izpraznjeni cerkveni žrtvenik. pariški stolni cerkvi Notre Dame je stala na altarju ta .boginja pameti." Taka je bila prekucijska d«>ba vseenakosti. Ta glas ..vsi enaki" se je ponavljal v zadnji nemško-irancoski vojski, ki je bila nesrečna za Francijo. Ponavljal se je prav posebno se v glavi dežele, v mestu Parizu, ki >icerbiezdvombeno stopa na cehi dosedanjih svetovnih mest. Za časa pariške komune I. 1N71. je bil«>. Pozaprli so tu - ko je rdeča druhal teh koinunardov prevzela vlado tega mesta nekaj najsijajnejih pariških oseb. med njimi škoia Jurija Darbov. In ker s«> bili vsi ti za mnogo glav visi od razdivljane množice in se to ni skladalo z gaslom ..vsi enaki" odstranili so te glave. b> jih je bilo ustreljenih 2-1. majnika t. 1. Čemu naj bi tudi štrlelo v nebo sredi Pariza morda najveličastneje kraljevo poslopje, kar jih je bilo na svetu — proslavljene tuilerije in čemu naj bi se za drag denar nabirale umetnine in starine v imenitnem louvru: v koči se biva istotako in kamen je kamen, akopram izklesan v čudovito podobo in barva ie barva, akopram zlita v božanstveno sliko. Tako so sklepali in tako ravnali. Plamenica se je zagnala v tuilerije, da je še danes ta kraj sredi proslulega Pariza tih in prazen, a glasan pridigar je človeške razdivjanosti. Louvre pa je bil v pritlešju že popolnoma zalit s petrolejem: le še neznatne vžigalice ni bilo pripravljene, da bi zagorelo — kar francosk vojak opazi to dejanje in prepreči čin. ki bi bil uničil skoraj da tretji del vseh umetnin, kar jih je sedaj človeštvu lastnina bodi si v kamenu. bodi si na platnu. Dragi! To. kakor se sploh sodi, sredi najprosvitlje-neje dežele še le pred dobrimi 30timi leti. Tako daleč se pride s glasom ,,vsi enaki." In danes! Ni še minula ne na Francoskem in tudi drugod ni se minula v svojih posledicah koncem prešlega stoletja vpri-zorjena prekucija. Se tli pod pepelom. Tudi \* tihih samostanskih zidovih, v moških kakor v ženskih, so zasledili viših od sebe. Tu živečih pač m v stanu umeii zapeljana druhal, ki se groze zbira pod temi zatišji vednosti in molitve Zato se že daljo dobo čuje po vesoljnem Francoskem vgonobujoči glas: Samostani! Ni nam jih treba: proč s Minostani. In brez domov poslali romajo iz njih moški in ženske čez domače francoske meje po svetli iskal s; zavetij brezdvom-beno. ko prestopajo prag na tuje, s to prošnjo v srcih in ustih: da bi se kruta dejanja ne maščevala nad ubogo rodno jim Francosko. — Ce bi se bil vnel tak boj zoper cerkvene više v zapeljanih nizih glavah, ki so že same zabredle od vere. bilo bi to več nego umljivo. A da vodijo vladajoči francoski krogi to neumevno vojno to bi se ne bilo moglo pričakovati od načelnikov take dežele. ki je radi svoje prosvitljenosti na svetovni slavi. Škoda, škoda - da so že toliko izkušani Francoski vtisnili ti njeni vodniki te najnovejše dni pečat svoje nerazsodnosti in da bo njihova krivica, če lepa Ga- lija prej ali slej omahne čez ta kamen izpotike. I)a smo „vsi enaki" — krog tega zrna se giblje danes tudi ves demokratiški tok. ki gre na to, da ne bodi glave ne v državi, ne v cerkvi — v nebesih pa ne Boga. „Ysi smo si enaki!'' —tako kličejo. In tudi veliko drugače ni z današnjim delniškim gibanjem - in naj je izrastlo iz katerih si bodi tal to delniško nezadovoljnost menim, ki dandanes rodi toliko uporov zoper gospodarje. če so sprejeli koga v delo. Toliko uporov rodi; a veči del s toni izidom, da se vsled naravnega odpora delalee po vstaji vsužni toliko bolj od poprej. — Nobenega višega nad seboj in vsi smo enaki - to v mislih je uporni delalee propadel tako globoko. da so mii dostikrat žena in otroci v bedi in da je časih z njimi vred sam v brez-krušju. .le-li pač tega uporovanja zoper više treba danes, ko je vselej še resnica: da ima delalstvo zlata tla. Zlata tla onemu, ki s pametjo tlela in pridobljeno s pametjo spravlja. Kolikokrat uprav danes delalee postane premožnjak, če se le truditi hoče. Stal je istotako izobražen kakor imovit posestnik na pomolu svoje starodavne hiše v znanem slovenskem mestecu na deželi. Pod-enj se približa delalee / motiko na rami. A ne da bi tiho šel na dnevno delo. Svoj nazor o viših je tako hotel izraziti, da je zaklical gori do gospodarja: Danes se ko-šatiš ti na balkona: a jutri vtegnem jaz biti na tvojem mestu. Brezštevilnokrat mi je o tem delalčevem izrazilu ki ga je presenetilo na vso moč - pripovedoval malo-meščan. Ta prizor mu je postal predmet resnega premišljevanja. Na enakem stalu naj bi torej bivali sta-riši in otroci izobraženci in priprostaki vsled svojih ved in umetnosti ter vsled svojih naporov prosluli učenjaki in pa na duhu največi ubožci: kedo se potem dobi. da bo pasel čredo, sekal gozd in oral njivo? Ti gospod, jaz gospod — kedo bo pa sluga? Ali ne bo več gospodarjev in ne več hlapcev na zemlji? Ali se je zastonj zapisala v sv. knjigo vekovečna beseda: „Vi hlapci, bodite podložni gospodarjem z vsitn strahom; ne le dobrim in krotkim, nego tudi čmernim?" ti. Petr. 2. IS.) Nas, dragi, kaj ne ne premoti nobena stvar; ne nagne nas noben veter, naj zapiše od severa ali od juga; oj izhoda ali zapada mi hočemo priznati in spoštovati više nad seboj in spoštljivo sj bo Io vedli do nas tudi oni. ki jim je ista dolžnost naši podložniki. Amen. Zatrte nekdanje cerkve in kapele ljubljanske. 10. Cerkev sv. Jožeta. 1» r a t o v š č i 11 i. ll).!lje > B r a t o v š č i n .i > v. J o Z e i i je imela s \;>j kip. ki ««.» ^a -večam» opravljeni uo-^ei o brato\>kii: izprev«»diii u » ozaljsauiii nosilni n »sevali po ljubljanskih ulicah in trgih. Po vzevetu bratovščin*. -» g' nekaj let o po^ebnin prilikah dev Ji v di>k.«lcealski cerkvi ni odlično mestu na počescevanje; ieta i7V>. pa v. maša. Kakšen je bil ta kip V Predoeeval je >v. Jožeta -edeceg i in poleg njeg i Jeza-cka nekako igraj »čega se z njim. Pri zn »žju >i» stopničastem robu se je nahajalo o>un angelčkov z raznim tesirskim orodjem v rokah, prav \ dnu >ta bila dva angelca noseča krono. Vs>» to -kupim) je izdelal kipar A u t •» n S c h \v .i r z 1 iz lesa ; le glavi sv. Jožetu iu Jezu-čku je naredil iz neke druge tvarine A I b e r t P i c h e t ; slikarko in pozla!ar-ko delo pa je izvršil I v a n Jurij \V e c h - 1 e r. Sv. J«»žel in njegov re-jenček sia bila oblečeni zelo dragoceno. Prvi je imel dve srebrni zaponki in j^i-. Razen že opisanega velikega bandera -i je omislila bratovščina sv. Jožeta se -edem manjših zastav i c . katerim je naslikal Y a 1 e n t i n M e 11 c i u g e r prav toliko podob. Omenit: treba se bratovske palice, ki s«, dali kiparju zanjo Sn.tu i.V2. D A X I C A Letnik 11. (LVII.) 1 gld. 2~> kr.. in dvanajstih bratovskili s u k v 11 j i/ modrega platna z rumenimi ovratniki, pa-ovi 111 o-k-ci ter dvanajstih zelenih v c n c e v. Ta oblek i in ozaljsave so bilo namenjene norcem kipa in zastav o procesijah. Pravili .u- tolkajn gnad polne Bra-tovslnif S. 'o.he« 4" navaja o. Marko Pohlin v svoji Ze ouienji • knjigi Bratom in sestram je dolžnost: i. Sv. .1 /li.* posebno častiti, \ v-eli potrebah ga ua poni' -, klicati 111 množiti njegovo čast. J. s ^\, jim 1>1./njim bivati v ljube/ni. v miru iu s]*i; p • /gledu m čednostih -v. Jožeta živeti se .p- »ilisati." /-isti pav pravi čedni čistosti duše lil telesa. P« »ieg te_: 1 n ij izpolnjujejo drr.žniki kolikor moč' se te le p«»stave: i. Na 1 iS*, sedem radosti 111 sedem žalosti sv l >/eia. Ki j.li je imel / Jezusom in z Marijo, naj /molijo vsak lan po sedem očenasev iu sedem zdrav amarij ali vsaj v-ak dan v tednu po en očeiris in zdrivamarijo in po tej naj pristavijo besede „1 M. J itojiie meni na itraui idej, inu na moj » imertno uro. de se prav Ig evam, inu sj..,k.irm, 11111 eno srezhno sinert s-;,»rim." Da si zagoiove priprošnjo in pomoč sv. Jožeta ter srečno zadnjo uro zato naj se nauče moliti male dnevnice, rožni venec in litanije s\. Jožeta. J. Ce opravila pripuščajo, n.ij sj izvoli druž-nik vsak teden en dan najprimernejša zato je nedelja, da tedaj s v. Jožeta počasti prav posebno. Takrat naj za srečno smrt stopi k sv. maši v cerkev s\. Jožeta. Pri najsvetejši daritvi naj se spominja vseli živih in mrtvih bratov iu sestra in naj prosi Boga .la gorijenianje" časti sv. Jožeta. Tej dolžnosti zadosti tudi z zapovedano nedeljsko sv. maso. o. Vsak mesec naj vsaj enkrat izmoli rožni venec sv. Jožeta ali. kdor tega ne zna, rožni venec Matere božje za mrtve brate in sestre. Lahko ga opravi ah v cerkvi pri bratovski sv. maši z blagoslovoma ali doma ali kjer koli hoče. L Vsako tretjo nedeljo v mesecu t. j. na bratov sko nedeljo naj svojo vest skesa, naj prejme zakrament sv. pokore, in naj v cerkvi sv. Jožeta daruje .ta S. General Koinmunioir za duše v vicah. 5. Bratje 111 sestre >v. Jožeta naj si vsako leto izbero eno uro, da molijo za rajne družnike; v ta namen naj najamejo tudi eno sv. mašo. Kdor bi pa ne mogel plačati za sv. mašo, naj bo namestil tega navzoči pri dveh sv. mašah in 11 a 1 ti 1 čas odmoli svojo uro. To se najpriličneje zgodi tretjo nedeljo po veliki noči, ko se vsako leto praznuje god varstva sv. Jožeta. Na sv. Jožeta .Titiilarteh," potem drugo nedeljo meseca velikega travna, na sv. Ane praznik, drugo nedeljo meseca vinotoka in na šent-janžev dan naj vsak brat in sestra obišče cerkev in oltar sv. Jožeta, sv. Ane in Ivana evangelista; tudi naj se izpove in obhaja, če je mogoče. 7. Vsako tretjo nedeljo v mesecu naj se družniki pridno vdeležujejo pete sv. mase, pro-povedi, procesije in bratovskili pobožnosti. Vsako nedeljo naj pri bratovski maši pred izpostavljenim presv. Rešnjim Telesom glasno molijo in pojo. S. Podoba Jezusa, Marije in sv. Jožeta naj visi na vratih, ob postelji, na hišne:«, oltarčku ali ua kakem drugem spodobnem kraju v hisi bratov in sestra. Zjutraj in zvečer naj pred to podobo opravljajo svoje molitve in vsa svoja dela in opravila Bogu darujejo. V molitveni knjigi njihovi naj tiči podobica sv. družine; pri sebi naj nosijo svetinjco, ali prstan z vrezanimi najsvetejšim! imeni. Te sp mienike ljubezni do sv. družine naj večkrat poljubljajo in v izkušnjavah kličejo Jezusa, Marijo iu sv. Jožeta. Tako se spoznajo za vredne brate in sestre sv. Jožeta in dajo drugim zgled dobrih del in pobožnega življenja. Konec pravil sloji krepek opomin, da naj bratje in sestre .te regelze inu poltave," kar bo najbolj mogoče, izpolnjujejo. Sicer 11 i s o zave z a 11 i v to 11 i t i pod s 111 r t 11 i 111 11 i t i pod 111 a j ii n i 111 g r e h o 111, ali dobi č e k j i 111 odide, ako bi brezbrižno opuščali bratovske dolžnosti. Oni bi se ne mogli vdeležiti sv. odpustkov in duhovnih blagodati, ki jih ponuja bratovščina zvestim izvrševalcem svojih postav. Papežev nuncij Granito di Belmonte na Moravskem. .Danica" je dne i'), septembra omenila potovanja papeževega poslanca na Moravsko. Naj tu sledi obširneji opis. Dne b. septembra je nuncij Granito di Belmonte vsled vabila olotnuškega kneznadškoia Bauerja potoval na Moravsko. Ob 11. uri je v spremstvu tajnika Msgr. Bossija došel v Olomuc, kjer ga je sijajno sprejela dult vska oblast in dostojno pozdravila tudi cesarska oblast. Dekan monsignor Klug ga je lepo pozdravil ter izrazil veliko veselje nad tem obiskom. Apostolski nuncij je odgovoril ter povdarjal, da je p r i -šel vsled želje sv. očeta, d o n e s t mir i n ljubezen Avstriji, p a t u d i Moravski. Po obedu je obiskal stolno cerkev in je ob 4. uri odhajal v spremstvu nadškofa in nekaterih kanonikov na Ve 1 e h r a d. Potoval je tja razveselit to moravsko nepokvarjeno, jako pobožno ljudstvo iu gorečo duhovščino ter počastit sv. Cirila in Metoda in Mater božjo ter izprosit si božjega blagoslova. Vsled tega se je pojavila goreča pobožnost, iskrene molitve, navdušeno petje, veselostni vzkliki tako počaščenega ljudstva. Slovesen sprejem je bil v Velehradu ob kapeli Cirilki. Po slovanskem običaju so tri belo oblečene device visokim gostom podale kruha in soli. Potem je neka olmuška tretjerednica izrazila veliko veselje nad visokim obiskom te prosila nuncija, naj blage volje sporoči sv. očetu čutila iskrene vdanosti. Takisto je druga tretjerednica pozdravila olomuškega nadškofa. Oba sta se prisrčno zahvalila. Sledili so pozdravi okrajnega glavarja, druge posvetne gospode, rektorja očeta Virziga in poslanca Hurbana. Slednji je v ime naroda obljubil neprelomljivo zvestobo katoliški veri in sv. cerkvi, trajno vdanost in ljubezen do sv. stolice ter kazal na podlagi te obljube lepo prihodnost slovanskega ljudstva. Potem se je izprevod pomikal proti Velehradu med popevanjetn velegraj-ske himne. Ob cerkvenem vhodu je visoke dostojanstvenike pričakoval bernski škof Pavel grof Huyn. Po kratki molitvi pred Najsvetejšim so stopili visoki dostojanstveniki v samostan oo. jezuitov. Med tem so se ljudje zbrali ob Cirilki iu vršil se je od tod izprevod 6000 ljudi s svečami v cerkev. Pogled na ta izprevod se je moral imenovati čaroben. Dne 7. septembra je vabila godba iz Napa jedla in slovesno zvonenje ljudi v svetišče. ();> polšesti uri je imel nuncij pontitikalno mašo. ob kateri so mu lcvitirali prošt in kanoniki i/ Kro meriža. Med tem je imel nadškoi Baucr vili«• mašo v Cirilki. Zvečer iu zjutraj je izpovedoval«» 20 do 30 izpoveduikov. Po maši so ljudi obhajali nuncij, nadškoi Baucr, škot Huvn in tajnik Russi. Obhajancev je bilo 3000. — Potem se jc /opet vršil po samostanskem dvorišču izprevod sv. Pe>-njim Telesom. Vdelcžilo se ga je 1J.C-00 ljudi z gorečimi svečami. Škofje in duhovščina, bel • oblečene device v narodnem odelu, razne morav ske ljuške noše - vse to je vtisnilo izprevodu poseben znak. Najsvetejše je nosil nuncij. \ mostanskem preddvoru je bil postavljen lep« • okinčan oder in oltar; tja se je pomikal izprevod. Sedaj je ljudstvo na ganljiv način ponovilo krstim obljubo in molilo posvetilno molitev do Jezusovega srca. Po slovesnem blagoslovu se je \rn.i izprevod v cerkev. Na obedu je rektoi Virzig na-glašal zgodovinsko važnost tega dneva. Vidim oveseljeni apostolski nuncij je izrazil svojo zado-voljnost ter je obljubil, da bode izjave zveMe vdanosti, kterili priča je bil. natančno sporočil sv. očetu. Tudi je omenil, da se vtegne se ked; j vrniti na Moravsko. Potem se je vršil shod 3. reda v pričuj«* nosti vseh 3 cerkvenih dostojanstvenikov, velik«« duhovnikov, svetne gospode in vernega ljudstva. Govorili so med drugimi o. kubringer. škoia Huyn iti Bauer ter generalni konzul v Barceloni grof Logotheti, ki je ginjen rekel. „.laz ži\un v katoliški Španiji, a tolike pobožnosti, kakor jo tu vidim, nisem našel tudi ne v Španiji. Dodeli Bog, da katoliški Moravani ostanejo vedno tako pobožni." 7. september je bil velik dan za Velehrad. Mnogo dobrega semena se je posejalo. Na tisoč« ljudi se bode z veseljem nanj spominjalo. Z zlatimi črkami bode zapisan v letnicah zgodovin«. Veleli rada. (Konec prihodnjič.) Župnik Alojzij Kuinuur Iz domovine. i i»p<»tiii » leto je bila po papežu Bonifaciju IX. vtele- ne more biti iu tudi ni nas namen. Rade v »ije pa prepuščamo ta častni posel spost »vanini r< »;.»ko:n višnje-gor-kim. Ne moremo pa si kaj. da bi častno ne omenjal' -1 »vece o^cbe: gospoda, ki je skoraj polovic-' svojega živenja. dolgih 37 let deloval v Višnji«:«»ri kakor župnik m i/boren dušni pastir, ter «»nd:/l.;toiuašnik v (i<»sj>odu zaspal • i. aprilja Is tem go-poJu -e lahko trdi. da je bil — če tudi lili«»teli m skromen eden izmed najbolj sjovečih rojakov n ise »ležete \ preteklem stoletju. Kd »r bi vtegml morebiti dvomiti o tem: prepriča se nasprotnega iz .Knjižnice družbe (širila in Met»ula" iz i. I«4.!.', v \ 111. zvezku, ki nosi naslov: ..lauez Cigler, slovenski pisatelj." V navedeni. o! strani obsegajoči knjižici je napisal t:n.»\ski župnik v Ljubljani Ivan Vrlmvnik, »>b stoletnici rojstva Ciglerjevega po raznih virih. — tudi sedanji nadučitelj visnjegorski J. S. je vmes /el » natančen zivenjepis rajnega. Knjižico kincajo .-»slike: doprsna podoba Ciglerjeva, njegov priprosti knietski dom in njegov gr»»bni spomenik. Jako izborila nn-ei: Rojstvo, živenje. grob! l »plo priporočamo našemu mlademu pisateljskemu naraščaju, naj mu bode izgled v p< »sjieiiu» neutrudni pisatelj zlatoinašnik Janez Cigler. Moja malenkost imela srečo videti raj-neg i enkrat osebno in govoriti ž njim. Moj pre- ljubi brat Peter je namreč služboval, kakor sem že omenjal o priliki, kakor pristav c. kr. okr. sodišča v Zatičini, ter večkrat imel priliko občevati s Ciglerjent. Ker sem včasih zapisal kaj za kak slovenski list, zlasti za „Novice" in „Danico," izrazil mu je sloveči Cigler nekoč željo, da bi me rad poznal osebno. Ker sem enake želje gtijil tudi jaz znamenitemu gospodu pisatelju nasproti, poklonil sem se mu res enkrat mimogrede potujoč skozi Višnjogoro. Prav zelo vljudno in prijazno me je sprejel. Ker je imel prav takrat neko literarno delo — brž kot ne je bila: „Kor-tonica, koroška deklica- — v izdelavi, pokazal mi je dotični rokopis. Pomuditi se pa pri njem dolgo nisem mogel. Cigler je bil gospod visoke, bolj šibke postave, v obhoji pa popolnoma priprost; njegove izobraženosti in duhovitosti mu ni bilo lahko brati raz lice, in ni bilo lahko vganiti — da govorim prilično: kako žlahtno jedro pokriva ta neznatna lupina! Gospod Bog mu poplačaj z drugimi rajnimi slovenskimi pisatelji vred ves njihov trud v proslavo slovenske domovine s srečno večnostjo! Visnjegorski kolodvor ima primeroma z mnogimi drugimi za mesto in okolic«) prav prijetno in prikladno lego. Tako rekoč: iz domače hiše se stopi na kolodvor, in iz tistega zopet na dom. Od Višnjjgore naprej vodi železnica po ozki in tako skriti dolinici Ženski dol se menda zovc. če sem prav zapomnil ime da mi je bila popolnoma neznana, akoravno sem v mladosti mnogokrat hodil po teh krajih. Km »Iu smo pri-voziii do Tauilerjevega gradu, ki se p > nemški imenuje „\Vcichselb.ich," in stoji blizu nad progo k desni roki. O Valvazorjevem času se je grad imenoval „na Turnu." Kedo ga je sezidal in kedaj, ni povedano. Imenovani naš zgodovinar označuje piijetno. niicno grajsko lego, omenja lepega ribnjaka. ki je čutiti z velikim zatiškim, akoravno sta si do 2 ur oddaljena, v nekaki podzemeljski zvezi. Kajti ribe, ki se spustijo v enega, zasledijo se kmalu v drugem. Dalje omenja Valvazor grajske mrtvaške rak ve, v kateri počiva več mrtvecev rodbine Gailov, ki so bili baje členi luteranske vere. Naj rečem tu eno vmes! Mnogokrat mi je slo že to le po mislili: Kakor se naše dni hočejo nekako »postavljati" oni, ki se izneverijo >voji narodnosti ter postanejo tako zvani: nemškovalci ali mažaroni ali lahoni e tutti quanti — tako so menda iskali naši nek^danji rojaki nekake odlike v tem, da so odpadli od katoličan-stva ter postali luterani. Vsem takim in enakim se lahko zakliče: »Žalostna vam majka!" — Od pamtiveka je bil grad „na Turnir lastnina rodbine Gallov. Leta 1561. ga je dobil v posest neki Viljem Braunsberger; za njim zopet poprej imenovana rodbina Gallov. L. K-45. pa ga je kupil Mihael Tautterer, tej rodbini je ostal last menda do naših časov. Zadnji člen tega roda, baron Beno Tautterer je umrl 8. septembra 1891. Dosti zanimivo je bilo to, da je bil pokojnik 12 let c. kr. okr. šolski nadzornik za litijski šolski okraj. Sedanja lastnica gradu je vdova baronica Codelli. rojena Tautterer. Prihaja pa sem le o poletju za dalj časa v letovišče. Po kratki vožnji smo prevozili konec ozke dolinice do predora. Hitro smo bili skozi, vgledali zopet svetlobo in od zadnjih solnčnih žarkov pozlačeno postajo „Žalma!" Xadučitelj '<» l.evičnik. (Dalj*.- pride). Zgodovinske črtice iz Bele Krajine do I. 1374. Pozdravljena krajina brežna. Rojakov mojih belili dom! Anton Meti ved (Dalje.) II. Črtice i z r i m s k e d o b e. Ceščenji Mitra, solnčnega boga perzijanskega. se je uvedlo v Rimu drugo polovico prvega stoletja po Kristu. Kmalu nato se je vdomačil tudi pri nas. Trije Mitrovi oltarji so odkriti pri nas na Kranjskem: \a Trojanah, v Trebnjem, a izmed vseh najzanimivejši je oni v skalno pečino vsekan nad vasjo Rožanec, malo pod cerkvijo sv. Jurija, ^padajočega k tej vasi. Podoba je vsekana \ veliko skalnato steno. Razdeljena je v tri oddelke. Nad podobo se bere nadpis: D. 1. M. P. P. P. AELII. NE PO S . ET. PROCULL S. ET. FIRMINUS. PRO. SALlT. SUA. SLTORUMQL E. (Deo invieto Mithrae. I res Publii Aelii Nepos et Proculus et Firminus pro salute sna suorumquev ) Srednja podoba nam predočujc versko ob-hajanje Mitrovega češčenja. Mladenič v kratki tuniki, z letečim plaščem in v lrig^ki čepici je oprt z enim kolenom v bika, ki je zgrujen pod njim, z levico ga drži za smrčke, z desno mu je zasadil kratko bodalo v prsi. Podoba nam kaze pesa, ki grabi bika za prsi, kačo na strani, škorpijona na lakotnici. Na vsaki obeh stranskih podob opazujemo po eno osebo. Dve moški o^ebi stojita, oblečeni v kratko tuniko m z iri-giško čepico. Leva se opira na narobe obrnjeno bakljo — druga, desna pa na pokoncu postavljeno bakljo. Mitrove podobe kažejo sploh na eni strani izhajajočega genija s pokončno, na drugi pa zahajajočega z narobe postav Ijeno bakljo. Zgoraj se opazujejo v dolbinah doprsne potit »be na prvi pogled se zde človeku ženske podobe. Kako si razlagamo to podobo? Bik je bil. tako pripoveduje per^ijaitska legenda, prvo stvaijeno bitje. Ariman ga je ubil in iz njega je izšel človek in zdravilne rastline. Bil je torej početek vsega dobrega. Ta tradicija -e je -imbolicn<» pre-dočevala na mitrovih kamenih. Srednja podoba u:im kaže na tla podi tega bika, na njem sklonjenega V -mana. ki ubija bika.Živali ArimanoveinOrmuzJov«. so pes t pri Iranili v najvišji čcsiii, kača iu škorpijoni Mitrovi altarji so \ skalnih votlinah ali zasedah .u razlaga se, da ponieiijajo nočno temu. i//a katere zmagoslavno izhaja solnce. Drug; menijo, da spominja to na Zort^plja, ki je od -vojega >0. do 4t). leta preživel v kalni gotiki voihni. kje! je poslušal ni zapisov al božje razodetje i'«»>:a. :it so se ti Mitrovi spomeniki med letim —JH». Krščanski vladarji s$, njegovo česceiije / itrli. ; "d .lulijanom ( >•"."- >e je zopei piikaz.ilo. a nilo >7di ter ga je tudi vprašal, zakaj da je pa njemu i »liko boljše? Tale odgovor je prejel: Moj ljubi prijatelj, jaz imam skrit zaklad, od njega jemljem \*«iko nedeljo in vsak praznik nekoliko proč. K'evež ga prosi na to. naj mu vender pove za ta z iklad. Prihodnjo nedeljo pelje bogati črevljar revnega na -v. mašo. Ko sta stopila iz cerkve, 11111 pravi: Poglej, prijatelj, tu v cerkvi je moj z iklad. Ta zaklad je namreč božji blagoslov, katerega sj pridobivam z navzočnostjo v cerkvi. Prihajaj tudi slednjo nedeljo in praznik le-sem m verjami mi. da ima veliki delilec za naju oba dosti. Kedor Boga zapusii. zapusti ga tudi Bog. 1'bogi črevljar je od slej ob nedeljah in praznikih v božji hiši skrbel za blagoslov svoje hiše. Sosedje so trdili, da se mu je posrečilo. Gospica M. K. Plinij do svoje matere. Za časa, ko je. začel znani ognjenik Vezuv ogenj metati iz sebe, ;e živel v Rimu Plinij, imenovan mlajši. Bil je se deček in pogan. Ko sti upanja, da bi se rešila. Zato pravi Plin ju: .Sin moj! stara sem in blizu smrti, torej li glej. da se rešiš, mene pa pusti, naj me ze zadene, kar hoče." Ali sin noče nič slišati o tem .Mati!" ji pravi, .raje umrjein najhujše a pri prosti ruski p I e tli e 11 i 111 i k ter nese ob enem roko do admiralovega groba m častniku pravi: wTorej naj počiva tu v tuji zemlji z očetom admiralom, ki sem ga tako ljubil." Zagrebe jo; zaplaka in vračajoč se ihti: „V Bogu počivajta tako daleč daleč od matuške Ruske — padla oba za vero in za dom." To eden najlepših prizorov iz te tako grde vojske. .Danica" izhaja \s.ik jH.-tt.-k na celi poli ni velja po pošli za vse leto o kron, za pol leta krone, za četrt leta 1 krono »u vin /nnaj Avstrije velja za vse leto 7 kron; za Ameriko »J kron. Ako ln bil petek praznik, izide .Danica" dan poprej V Ljubljani so dobivajo pos.nne/.ne številke po U) vinarjev v tabakarni: Mak so liriisovi. pred skotijo 12.