Leto XX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za 'h leta 80 din, za 'i> leta 45 din, mesečno 15 din; za lno- TRGOVSKI UST Številka 139. Ca in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino« industriio« obrt in denarništvo Uredništvo in upravnlštvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. - Tel. št. 25-53. Ivhaia ponedeljek, IZriajO sredo in petek Liubliana, ponedeljek 13. decembra 1937 Coni* posamezni f CA V Csna številki din * Slovenski gospodarski svet Na drugem mestu poročamo o zanosnem in veselem dogodku, o ustanovitvi slovenske Akademije znanosti in umetnosti. Kar samo od sebe nastaja pri tem vprašanje, kdaj pa bo dobilo tudi slovensko gospodarstvo svojo osrednjo ustanovo, ki bo skrbela za pravilen razvoj slovenskega gospodarstva in ki bo s svojo avtoriteto preprečevala, da bi se naše materialne sile preveč drobile ali pa si bile celo v medsebojnem boju. Ne samo naše duhovne sile je treba zbrati, v še veliko večji meri je treba zbrati tudi naše materialne. In te še prav posebej, ker iz naših materialnih sil dobi vse naše kulturno življenje potrebna sredstva za svoj napredek. Takšna osrednja gospodarska ustanova je nam Slovencem tem bolj potrebna, ker še do danes nismo rešili vseh vprašanj, ki so nastala po veliki gospodarski spremembi, ki jo je povzročilo naše zedinjenje in pa tudi ogromni napredek tehnike v zadnjih letih. A tudi silni spremembi svetovnega gospodarstva v zadnjih letih se še nismo znali prav prilagoditi. Milijone in milijone smo zaradi tega že izgubili, milijone in milijone pa še bomo izgubili, če ne bomo znali svojega gospodarstva pravilno' usmeriti in racionalno voditi. Spominjamo tu samo na velikanske izgube, ki smo jih imeli pri tem in ki jih še imamo, ker so le večje lesne tvrdke prav usposobljene za izvoz. Koliko podrobnega dela je še treba samo tu izvršiti! Še z drugim konkretnim primerom naj pokažemo nujno potrebo ustanovitve osrednje ustanove za naše gospodarstvo. Znan pojav je, da se vse kar zaleti v panogo, ki le nekoliko boljše kaže. Posledica tega je, da sami s hipertrofijo ubijemo konjunkturo. Odveč je, da bi navajali še druge dokaze o nujni potrebnosti osrednje gospodarske ustanove. Saj so ti dokazi že splošno znani in saj jih čuti vsak, kdor ima le količkaj posla v našem gospodarstvu. Kako vse drugače bi n. pr. mogli mi re šiti našo denarno stisko, če bi se lotila tega vprašanja ustanova, ki bi imela vso avtoriteto našega gospodarskega sveta. Ne bi bili navezani le na to, kar' bi dobili iz Beograda, temveč bi si tudi s sa mopomočjo prav znatno pomagali. Dotakniti pa se moramo tu še nekega očitka, ki se silno hitro sliši, kakor hitro kdo le zapiše besedo slovensko gospodarstvo. Ti, ki prihajajo s tem očitkom na dan, bi radi dopovedali, da pomeni slovensko gospodarstvo nekak separatizem, kakor da bi se Slovenija hotela s slovenskim gospodarskim svetom obdati z nekim kitajskim zidom. Takšne očitke moramo se veda odkloniti z vso odločnostjo'. Slovenija je gospodarsko zaokrožena celota, ki se razvija po svojih posebnih zakonih in ki zato tudi potrebuje posebna pota za svoj razvoj. Ta gospodarska celota pa se pri vsej svoji posebnosti zaveda, da je del vsega gospodarstva Jugoslavije in hoče to tudi biti. Krepitev slovenskega gospodarstva je zato tudi v interesu vse Jugoslavije, kajti sila celote je odvisna od sile posameznih delov. Videli pa smo pogosto, da se te enostavne resnice v Beogradu vedno ne zavedajo in da smatrajo tam dostikrat, naj bi imela nekatera gospodarstva samo to dolžnost, da dajejo, druga pa tudi to pravico, da dobivajo. S takšno napačno mislijo se v Sloveniji seveda ne moremo sprijazniti, ker nikakor ni prav, če bi se gospodarstvo ene pokrajine razvijalo na škodo gospodarstva druge pokrajine, temveč je potrebno, da napreduje vse gospodarstvo v državi zato, ker napredujejo gospodarstva vseh pokrajin. Samo to je pravilna pot. Zato je osrednja ustanova gospodarstva Slovenije tudi v državnem interesu in zato bi morali tudi odločujoči činitelji ustanovitev takšne ustanove podpirati. Vse gospodarsko delo v državi bo lažje, če se bo moglo vedno opirati na delujoče gospodarske svete v posameznih pokrajinah. Za slovensko umetnost in znanost smo dobili v novi akademiji svojo najvišjo ustanovo, sedaj nam je potrebna, še za slovensko gospodarstvo. S tem bo dana podlaga za harmoničen in smiseln razvoj naših sil in zato naj bi naši gospodarski ljudje začeli delati za ustanovitev slovenskega gospodarskega sveta. Akademija znanosti in umetno je bila v soboto ustanovv Pred desetimi leti se je začela Sloveniji živahna akcija za ustanovitev slovenske Akademije znanosti in umetnosti. Akcija je imela tudi precejšnje uspehe ter je bilo pri tej priliki nabrano tudi precej gmotnih sredstev. Zlasti pa se je takrat krepko utrdila naša lepa in ponosna Narodna galerija, ker je bila vsa akcija združena tudi s propagando za Narodno galerijo. Vendar pa se iz raznih vzrokov ustanovitev akademije takrat še ni posrečila, čeprav smo tudi že takrat imeli vse pogoje za akademijo. Tako smo imeli posebna znanstvena društva za humanistične, prirodoslovne, zgodovinske, pravne in druge vede. Vsa ta društva so tudi izdajala svoje publikacije ter bila z njimi v stikih s kulturnimi narodi. Le naravno je, da je bilo že od nekdaj močno stremljenje, da se vsa ta društva in vse te institucije združijo v eno celoto, da se njih delovanje s tem še olajša in spopolni. Sloveska znanost in umetnost sta morale dobiti svojo najvišjo organizacijo, ki bo glavna reprezentanco vse naše kulture in ki bo vrhovno razsodišče v vseh znan-tvenih in umetnostnih vprašanjih. Ustanovitev slovenske Akademije znanosti in umetnosti je zato bila neodložljiva nujnost, ki se je morala realizirati. To tudi po historični nujnosti. Saj je Ljubljana že imela koncem 18. stoletja svojo Aeademio opcro-sorum in kasneje je znova oživil misel akademije veliki kulturni mecen baron Zois. Tudi Slovenska Matica, ki je bila kasneje ustanovljena, je imela ta cilj, da ustvari podlago za akademijo. Ves mogočni kasnejši kulturni razvoj Slovencev je vedno močneje silil k ustanovitvi slovenske akademije, saj brez nje ni imelo slovensko kulturno življenje svojega pravega središča. Ne bomo tu vzbujali nobenih neprijetnih reminiscenc in zato tudi ne govorili o vzrokih, ki so ovirali nastanek slovenske akademije. Bodi tu poudarjeno samo eno, da je rast slovenske kulture nujno zahtevala ustanovitev akademije in je zato do nje tudi moralo priti. Ko iz vsega srca pozdravljamo ustanovitev slovenske akademije znanosti in umetnosti, želimo le eno, da bi tudi ta naša najvišja kulturna ustanova dobila svoje mecene, kakor sta jih imele akademije v Zagrebu in Beogradu. Pri vsej slovenski revščini imamo vendarle tudi ljudi, ki bi mogli zapisati se v našo zgodovino kot velikodušni meceni, ki jih bo slovenski narod za vse dni ohranil kot svoje dobrotnike v hvaležnem spominu. Slovenska akademija znanosti in umetnosti naj živi, naj raste in se razvija v ponos' vseh Slovencev! Oficialno sporočilo o ustanovitvi Akademije O ustanovitvi akademije je bilo izdano naslednje oficialno poročilo': Včeraj v soboto dne 11. decembra ob 11. dopoldne se je v Narodnem domu v Ljubljani vršil ustanovni zbor društva »Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani«. Zbora so se udeležili vsi pravi člani, ki jih je sedem, kakor to določajo pravila, in sicer za prvi razred štirje (gg. univ. prof. Aleg Ušeničnik, Rajko Nachtigal, Fran Kidrič in Milko Kos), za ostale tri razrede pa po en član-organizator (gg. univ. prof. Gregor Krek in Rihard Zupančič ter pesnik Oton Župančič). Na čelu akademije ostane začasno, do izvolitve novih članov in volitve prvega predsednika, kot starostni predsednik g. Aleš Ušeničnik. Z zbora so bile poslane vdanostne izjave Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vel. kraljici Mariji, Nj. Vis. knezu namestniku, dalje pozdravne besede gg. kraljevima namestnikoma II. Stankoviču in I. Peroviču, kraljevski vladi, posebej še g. ministru prosvete, predsednikoma senata in narodne skupščine, slovenskim senatorjem in poslancem; bratski pozdravi so bili poslani beograjski in zagrebški akademiji znanosti. Po zboru se je delegacija akademije predstavila g. banu dr. M. Natlačenu. Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani ima štiri razrede, ki obsegajo znanosti in umetnosti v tem-le redu; prvi razred filozofijo, filologijo in zgodovino; drugi razred pravne, sociološke, gospodarske vede; tretji razred matematič- ne, tehnične,prirodoslovne in medicinske znanosti; četrti razred je umetniški (leposlovje, glasba, slikarstvo, likovna umetnost, arhitektura). Člani akademije so ali redni (največjih more biti 30),ali dopisni (največ 60) ali pa častni. Za izvolitev je potrebna najstrožja znanstvena ali umetniška presoja, ki mora izkazati samostojnost ustvarjanja. Delo akademije se publicira v posebnih izdanjih, kjer so sorodne stroke združene pod skupnimi in enotnimi naslovi. Akademiji načeluje predsednik, ki ga namestuje glavni sekretar; oba sta izvoljena za dobo treh let; posamezne razrede pa vodijo razredni sekretarji, ki s,e volijo vsako leto. Ti funkcionarji skupaj tvorijo predsedništvo akademije. Ob zaključku vsakega poslovnega leta se vrši svečan javen zbor akademije s poročilom o delovanju akademije v preteklem letu, s sprejemom novih članov in s predavanjem o novih aktualnih znanstvenih (umetniških) problemih. Že skoro pred desetimi leti je vsa naša javnost pozdravila akcijo za akademijo znanosti in umetnosti ter za Narodno galerijo. Narodna galerija, za katero je bilo treba mnogo požrtvovalnega dela in dosti sredstev, že dalj časa dostojno in častno kaže, kaj so naši umet niki-tvorci lepega ustvarili. Akademija znanosti in umetnosti hoče zdaj združiti v osrednjo organizacijo s trdnim delovnim načrtom posamezna že doslej delujoča strogo znanstvena društva, da tako v skupnem delu zbere vsa naša raztresena znanstvena prizadevanja in da se more lotiti velikih znanstvenih nalog, ki jih more samo s kolektivnim delom pričeti in iz vršiti. Njena prva skrb bo, da častno reprezentira našo znanost in umetnosti tudi v mednarodni kulturni tekmi in da s tem dviga narodno čast naše države.« ne izplača, ko je taksa razmeroma nizka, kazen pa izredno visoka. Kazen znaša namreč petdesetkrat-ni znesek redne takse. V zadnjem času se dogajajo po vrsti primeri, da se predpisuje ta visoka kazen, ki znaša, če gre za več računov, tudi več tisoč dinarjev. Stranke se razumljivo vprašujejo, če je ta visoka kazen upravičena. Računska taksa se je v 1. 1936. diferencirala in znaša danes 1' din do 5 din, kazen je pa ostala neizpremenjeno ista, to je petdesetkratna še iz časov, ko je znašala taksa za račun 10, oziroma 20 par, to je znesek, za katerega se pač ni izplačalo, da se taksa prikrajša. Kazen je morala biti tako visoka, da je bila kolikor toliko občutna in je dosegla svoj namen. Znašala je največ 10 din za vsak račun, dočim znaša sedaj, če gre za račun, ki s,e je moral kol-kovati z najnižjo takso 1 din, 50 din, če gre pa za račun, ki se je moral kolkovati s 5 din, din 250. Razlika je ne glede na takso za kazensko odločbo tako enormna, da ni v iiikakem skladu z dejansko težo prestopka. Prizadeti se nehote vprašujejo, ali je upravičeno, da se zahteva za netaksirani račun kazen 50 din in pristojbina za odločbo po din 30'—, ko je škoda, kateri je izpostavljena državna blagajna, vendar razmeroma malenkostna. Za noben prestopek ni kazen tako visoka. Še celo v carinskih zadevah, kjer gre lahko za znatne zneske, znaša kazen le 10-kratno izmero prikrajšane carine. Vprašanje pa je nadalje, ali je pravično, da se kaznuje tako visoko v prvi vrsti imetnik računa, to je oseba, v katere rokah se najde netaksiran ali nezadostno taksiran račun samo radi tega, ker sprejme tak račun največkrat nevede, da odgovarja za prestopek sam, ne pa izdajatelj, ki samo jamči za kazen, ki se predpiše lastniku računa. Konkretno predlagam, naj se zbornica zavzame za to, da se kazen radi računske takse od 50-kratne izmere redne takse zniža na 5 kratno izmero in da se predpiše izdajatelju, ne Lastniku računa. Prikrajšanje povzroči izdajatelj in mora torej biti zanj odgovoren le izdajatelj. Kazni za nepravilno kolkovanie računov Nuini predlog predsednika trgovskega odseka g. Smrkolia Na našem zborničnem območju se pogosto dogaja, da se kršijo predpisi o računski taksi. Toda z mirno vestjo morem trditi, da se taksa namenoma gotovo ne pri-krajšuje, temveč je pri večini primerov vzrok ta, da trgovci zelo komplicirane predpise o računski taksi napačno tolmačijo. Najboljši dokaz za pravilnost te trditve je dejstvo, da trgovci nikakor ne shranjujejo računov in dokumentov tako, kakor bi bilo treba, marveč jih pustijo ležati povsod in jih organi finančne kontrole dobijo na vpogled tudi v primerih, v ka terih ne izvajajo občasnih pregledov v smislu zakona o taksah. Večkrat so trgovci napačnega mnenja, da razne listine, katere se izdajajo v trgovskem prometu, n. pr. dobavni listi, seznami1 blaga itd. niso zavezani taksi, ne vedo pa, da so take listine takse oproščene le, če je za dotično kupčijo izdan kolkovan račun in se stranka more z njim izkazati. So pa še drugi dokazi, ki; kažejo, da trgovci računske takse namenoma gotovo ne prikrajšujejo, saj se riziko niti Kdaj bo konec telefonske mizerije v Ljubljani Komaj pade nekaj snega, pa je na stotine telefonskih naročnikov izključenih iz telefonskega prometa. Tako je bilo po prvem snegu v Ljubljani izključenih iz prometa več sto naročnikov, sedaj je padel drugi sneg in začela se je nova mizerija. Čeprav pa telefonski naročniki ne morejo imeti telefonskih pogovorov, morajo vendarle zanje plačevati. Edino pravično pa je, da telefonska uprava vsem telefonskim naročnikom, ki nimajo zveze, črta telefonske pristojbine za vse dneve, ko njih telefoni ne funkcionirajo. Ta zahteva je absolutno utemeljena in telefonski naročniki z vso pravico na njej vztrajajo. Še nekaj bi radi vprašali: Če telefonski naročnik, pa da je že 10 let naročnik, takoj ne poravna naročnine, ga uprava takoj izključi iz telefonskega prometa. Kako pa to stori uprava onim naročnikom, ki so jih potrgane žice že izključile iz telefonskega prometa? Čitajte »Trgovski list «i »Geheimer Verband« Zadnji »Jugoslavenski Gvoždjar« je objavil uvodnik, v katerem ostro nastopa proti delovanju družbe »Geheiiner Verband« (»Ge-Ve«) v Novem Sadu. Ta družba namreč razpošilja vsem Nemcem letake, v katerih poziva Nemce, da kupujejo vse svoje potrebščine izključno pri nemških tvrdkah. Poleg tega zahteva od nemških potrošnikov, da kupujejo samo blago nemškega izvora. Zahtevajo naj od trgovcev dokaze, da je njih blago v resnici nemškega izvora. Če trgovci takšnega dokaza ne morejo ali nočejo dati, naj se takoj bojkotirajo. Družba »Ge-Ve« deluje zlasti Vojvodini, a tudi v drugih krajih, kjer so močne nemške manjšine. Da je delovanje družbe »Ge-Ve« čisto nedopustno, ni treba posebej dokazovati. Ker ni izključeno, da se razteza delovanje družbe tudi na nekatere kraje v Sloveniji, smatramo za potrebno, da opozorimo na članek »Jug. Gvoždjara«. ‘ rekla željo, da bi v večji meri ko dosedaj uvažala pšenico in koruzo iz naše države. Poleg tega se bo dvignil tudi naš izvoz lesa v Belgijo. Belgija je peta država, s katero uvajamo novi sistem plačevanja, da se namesto v kliringih plačuje v svobodnih devizah. Prva je bila Anglija, nato Nizozemska, Švedska in Danska. Po sporazumu z Belgijo mora biti naš izvoz — razen rud — vedno za 20 % večji kakor pa naš uvoz. Naša bilanca bo torej mnogo bolj aktivna, če se upošteva še izvoz rud. Kajti Belgija je najboljši kupec naših rud ter je uvozila samo v prvih šestih mesecih za blizu 200 milijonov din rud. Ves njen izvoz v Jugoslavijo je pa znašal ta čas samo 220 milijonov din. Pričakovati je zato, da se bo naš klirinški dolg, ki znaša sedaj okoli 32 milijonov belgijskih frankov, postopoma likvidiral, ker se bo določeni' del deviz, ki jih dobimo po novem sporazumu, porabil za plačilo starih belgijskih terjatev. Nekateri so mnenja, da bo v bodoče naš izvoz za 70 do 80% večji kakor pa naš uvoz iz Belgije. Davčni odbori morajo utemeljiti svojo odmero razsodba državnega sveta Pred trgovinskimi pogajanji z Avstrijo Pred kratkim smo poročali, da se bodo začela kmalu trgovinska pogajanja z Avstrijo, ker avstrijski agrarci s sedanjo pogodbo nezadovoljni. Pravijo, da je ta pogodba Avstriji samo v škodo. Avstrijskim agrarcem pa ugovarjajo avstrijski industrialci in konsu-menti in zato je pričakovati, da se bo tudi brez posebnih težav dosegel sporazum z Avstrijo. O samem konfliktu poroča dunajski list »Die Borse« pod naslovom »Trgovinski konflikt med Dunajem in Beogradom«. V tem članku omenja najprej nastop avstrijskih agrarcev ki zahtevajo odpoved sedanje trgovinske pogodbe, čemur pa ugovarja avstrijska industrija. Vsa zadeva pa še ni prestopila okvira diplomatskih protestov in pogajanj. Predvsem se z avstrijske strani poudarja, da se pasiva avstrijske trgovinske bilance proti Jugoslaviji v zadnjih petih letih stalno zvišujejo. Zelo trpi avstrijska trgovina tudi zato, ker je zaradi večjega jugoslovanskega izvoza v Nemčijo Avstrija potisnjena na jugoslovanskem trgu ob stran, zlasti pri državnih dobavah. Da bi se ta presežek uvoza izenačil, predlagajo Avstrijci, da se uvede efektivni transfer deviz. Zelo so v Avstriji tudi nejevoljni, ker zahteva Jugo-1 davčni odbor odobril podatkov pri slavija, da plača Avstrija jugoslo- jave niti je usvojil predlog davčne Kakor poroča zagrebški »Trgo-vački vjesnik« je izdal državni svet v neki tožbi proti razsodbi upravnega sodišča, ki je razveljavilo sklep reklamacijskega odbora, naslednjo načelno važno razsodbo: »Po čl. 53., 57. in 120. zakona o neposrednih davkih ter pravilniku ugotavlja po teh predpisih davčni odbor davčno osnovo na podlagi verodostojnih podatkov in računov, bodisi s primerjanjem obratov, katerim je bila osnova že določena ali po svobodni oceni ali pa z ozirom na višino vloženega kapitala ter opravljenega prometa, ko tudi po možnem dohodku z ozirom na vse konkretne činjenice ter lokalnih in splošnih pogojih. Potrebno je torej za svobodno presojo oz. za dobivanje svobodne presoje, da sc konkretno navede, na kaj utemeljuje davčni odbor svojo svobodno presojo, oz. da je ocenil z ozirom na vloženi kapital ter opravljeni promet, ko tudi z ozirom na konkretne činjenice ter lokalne in splošne pogoje, na podlagi katerih je sklepal o možnem dohodku davčnega zavezanca. Zato se tudi predpisuje v čl. 122. istega zakona, da je davčni odbor dolžan, da svoje sklepe utemelji. Z zadnjim odstavkom čl. 134. zakona o neposrednih davkih so dane reklamacijskemu odboru iste pravice ko davčnemu odboru, kar pomeni, da mora reklamacijski odbor, če meni, da sklep davčnega odbora ni bil sprejet na po zakonu predpisani način, sam določiti davčno osnovo po določilih, ki so skupna za oba odbora. V tem tožbenem primeru ni vansko koruzo v svobodnih devizah, dočim more Nemčija plačevati jugoslovansko koruzo po kliringu. Sezonski padec zaposlenih delavcev Po podatkih OUZD. V novembru je bilo vseh zavarovancev pri OUZD 98.822, za 7.822 več ko v novembru 1936, a za 2.033 manj ko v oktobru 1937. Odstotek bolnikov se je v primeri z lani zmanjšal za 0T8 na 2‘79%. Povprečna dnevna zavarovana mezda je narasla za 1'34 din na 24T4 din. To zvišanje pa se ne sme preveč visoko ceniti, ker je še vedno mezda znatno pod ono v letu 1929., ko je ta znašala 26‘16 din, torej za 2'02 din več ko v letošnjem novembru. Celotna dnevna zavarovana mezda je narasla (v primeri z novembrom 1936) za 311.186 na 2,386.175 dinarjev. Zaradi večje zaposlenosti in zvi šanja delavskih mezd zaslužijo po podatkih OUZD zavarovanci pri bližno 300.000 din na dan več ko leta 1936. ______ Kako se bo poravnal naš klirinški dolg z Belgijo Novi sporazum, s katerim se med našo državo in Belgijo namesto klirinških vplačil uvaja plačevanje v svobodnih valutah, bo stopil v veljavo dne 1. januarja 1938. Računa se, da se bo naš izvoz v Belgijo še povečal, zlasti izvoz žitaric. Belgija uvaža danes nad 100.000 vagonov pšenice ter je iz- uprave, temveč je sam na podlagi zbranih podatkov določil davčno osnovo po svobodni presoji. Ta svoj sklep ni davčni odbor utcme ljil tako, kakor to predpisujejo členi 57., 120. in 122. zakona o neposrednih davkih in kakor je bilo uvodoma pojasnjeno ter se sploh ne vidi, na podlagi česa je davčni odbor v tem primeru določil davč no osnovo. To pa bi po navedenih zakonskih predpisih moral storiti da bi se iz njegovega sklepa videlo, na podlagi katerih čin jen ic je prišel do prepričanja o možnem dohodku ter o velikosti davčne osnove davčnega zavezanca. Samo takšen sklep pa je tudi v skladu z navedenimi predpisi in samo na podlagi takšnega sklepa se more ugotoviti, če je davčni odbor po zakonu določil davčno osnovo. Davčni odbor pa ni tako pošto pal, temveč je v svojem sklepu samo navedel v splošni obliki raz loge, ki bi mogli biti prikladni za vse primere, v katerih davčni od bor ugotavlja davčno osnovo, bo disi da jo sprejema, kakor je bila prijavljena, bodisi da jo zvišuje. Takšna utemeljitev pa ni v skladu preje navedenimi zakonskimi predpisi. To pomanjkanje zakonite utemeljitve v sklepu davčnega odbora je dalo možnost reklamacijskemu odboru, ki ima po čl. 134. iste pravice kakor davčni odbor, da sam določi po zakonu višino davčne osnove. Toda tudi ta je bil dolžan, da utemelji svoj sklep v smislu navedenega zakona. Reklamacijski odbor je po želji državnega zastopnika zvišal davčno osnovo, to zvišanje pa je utemeljil na isti način ko davčni odbor. Zaradi tega vsebuje sklep reklamacijskega odbora isto formalno napako kakor sklep davčnega odbora ter je zaradi tega pomanjkanja zakonite utemeljitve nasproten zakonu ter se je moral zato na podlagi čl. 36. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih kot nasproten zakonu razveljaviti. Ker pa je bil sklep reklamacijskega odbora razveljavljen z izpodbijano razsodbo upravnega sodišča iz drugega razloga, to je, da je bila po zakonu utemeljena odločba davčnega odbora, kar pa ni res, in ker državni zastopnik ni navedel nikakih novih činjenic, ki jih ni imel pred očmi že davčni odbor, ter da reklamacijski odbor ni imel zakonite pravice, da sam določa davčno osnovo, sc je morala razsodba upravnega sodišča potrditi. Iz teh razlogov je tudi neumestna navedba državnega zastopnika v pritožbi, da je reklamacijski odbor izdal svoj sklep po svobodni presoji in da se je po čl. 19., točka 3., zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih morala tožba z izpodbijano razsodbo zavrniti kot nedopustna. Kajti, če so davčni in reklamacijski odbori po čl. 57., 120. in 124. zakona o neposrednih davkih upravičeni, da v določenih primerih ugotavljajo davčno osnovo na podlagi svobodne presoje, je vendar zakon predpisal, kdaj in kako smejo to storiti — čl. 57., 108., 116., 120. in 135. Potemtakem so dolžni odbori, kadar določajo davčno osnovo po svojem prepričanju, da se ravnajo po vseli zakonitih predpisih, ki predpisujejo, na kateri način se v tem primeru ugotavlja davčna osnova. Cc se le eden teli predpisov krši, so njih sklepi v nasprotju z zakonom ter se more proti njih drugostopnim sklepom kakor tudi proti vsakemu drugemu sklepu, s katerim je kršen zakon, vložiti tožba na upravno sodišče. Kajti poleg tega, da imajo davčni in reklamacijski odbori v tem pogledu čisto določeni krog svobode pri odločanju ter pridobivanju svobodnega prepričanja, so vezani tudi z zakonom glede načina pridobivanja tega prepričanja in svojih sklepov na podlagi tega prepričanja ter se morajo po tem tudi ravnati. Ker se pa reklamacijski odbor, kakor je bilo že preje povedano, ni ravnal po dotičnih zakonitih predpisih, temveč je postopal nasprotno izrečnim njihovim določilom, je dopustna tudi tožba kakor proti vsaki nezakoniti razsodbi. Zato je imelo upravno sodišče v tem pri incru zakonito pravico, da je na tožbo ocenilo zakonitost izpodbijanega sklepa ter izdalo svojo razsodbo. Iz teh razlogov ter na podlagi §§ 591., 604. in 606. civilnega sodnega postopka ter v zvezi s § 58. zakona o poslovnem redu je državni svet pritožbo proti razsodbi upravnega sodišča kot neumestno zavrnil ter razsodbo upravnega sodišča potrdil. Trgovinski register ■»m MHIInllll m -iiTiro-vCTigav«;^- Vpisali sta se nastopni firmi: Ivan Fortič v Ljubljani. Obratni predmet: Prodaja vseh v tehnično in električno stroko spadajočih proizvodov ter računskih in pisarniških strojev. Ivan Keršič, Št. Vid nad Ljubljano. Obratni predmet: Železo konstrukcijski obrat. Vpisale so sc naslednje izpremembe in dopolnitve: Usnjarska industrija d. d. Peto via v Bregu pri Ptuju se je razpustila in stopila v likvidacijo. Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani. Vpiše se član upravnega sveta dr. Mirko Juveli, zlatnina, sre&rnma, ure in optika v veliki izbiri, pri tvrdki -v po nizkih cenah E. SKOPEK LJUBLJANA, Mestni trg 20 Popravila se izvršujejo strokovno z jamstvom Božič, ravnatelj Hranilnice dravske banovine. Luščilnica- riža, družba z o. z. v Ljubljani. Zastopstvo družbe odslej kolektivno po dva poslovodj ali en poslovodja skupno z enim prokuristom. Prokurist pa ne sme podpisovati skupno s poslovodjem ki ga je kot družbenik predlagal v namestitev. Kolektivna prokura se je podelila dipl. ekon. Borisu San cinu. A. Šinkovec nasl. K. Soss, Ljub Ijana. Samostojna prokura se je podelila Meti Soss, roj. Grobelnik trg. soprogi v Ljubljani. Združene opekarne d. d. v Ljub Ijani. Vpišeta se člana uprave: Šte van Karamata, gen. ravnatelj Ja dransko-podonavske banke, in inž Matko Prelovšek, ravnatelj mest gradbenega urada v pok. L Žirovnik, družba z o. z. v Ljub ljani. Spremenile so se nekatere točke družbene pogodbe. Vpiše se nadaljnji poslovodja Marko Vrta čič, trgovec, Mali Mengeš. Hackcr in drug, družba z o. Maribor. Družba sloni odslej na družbeni pogodbi z dne 18. sep tembra 1937. Športna delavnica B. Kolb, Viž marje pri Ljubljani. Obratni pred met je odslej: Izdelovanje in raz pečavanje športnega orodja in opreme, lesnih izdelkov ali polizdelkov lastnega in tujega izvora v tu- in inozemstvu. 2 olitične vesti Glavni uspeh Delbosovega obiska Bukarešti je, da se bodo zelo poglobili romunsko-francoski trgovinski odnošaji. Romunija bo nadalje dobila znatne francoske kredite za povečanje svoje brambne sposobnosti. Med drugim se- bo ustanovila v Romuniji tovarna za tanke. A tudi kulturni stiki med obema državama se bodo znatno povečali. Italija je izstopila iz Zveze narodov. Izstop so napovedovali že več dni in zato ni presenetil. Ofi-cialno je bil sklenjen na sobotni seji velikega fašističnega sveta,. Se-a je trajala le deset minut, da se e tudi s tem podčrtalo, da ni bilo glede izstopa nobene debate. Takoj po seji se je pojavil na balkonu Beneške palače Mussolini ter imel pred velikansko množico "udstva velik govor, v katerem je navedel razloge za izstop Italije iz Zveze narodov. Med drugim je dejal: Italija je dolgo časa potrpežljivo prenašala vse sovražnosti, ki so prihajale iz Ženeve, ker je upala, da bo ta ali oni narod, ki je zastopan v Ženevi, dal italijanskemu narodu zadoščenje. To pa se ni zgodila, temveč se je hotelo s sankcijami nas naravnost zadušiti. Ne preostaja nam nič drugega, da izbiramo: ali naj ostanemo v Ženevi (Viharni klici: ne!) ali pa naj gremo ven (vse kliče: da!). Sklenili smo zato, da gremo ven. Noben pritisk se ni- pri tem izvajal na nas. Naši zavezniki na osi Rim—Berlin—Tokio sicer naš korak odobravajo, toda z vso diskrecijo. Izstop Italije iz Zveze narodov je dogodek največje važnosti, čigar posledice se še ne morejo predvideti. Mi svojih temeljnih političnih načel ne bomo spremenili in še nadalje so ta usmerjena za mir in sodelovanje. Popolnoma hladne nas pa puste tudi vse grožnje. Zadostno smo oboroženi im prežeti smo z junaškim revolucionarnim duhom. Italije zat-o nihče ne bo mogel streti. Ministrski predsednik dr. Stoja-dinovič je dal pred odhodom iz Milana uredniku lista »Popolo dTtalia« naslednjo izjavo: »V največji meri me veseli, da se zaključuje moj obisk v Italiji v tem ponosnem im delavnem mestu, kjer 'e Duce pred letom dni orisal program prijateljstva in sodelovanja med našima dvema državama. Med tem smo v marcu 1937 podpisali italijansko-jugoslovanski pakt. Mo-e sedanje potovanje je najboljši dokaz, da smo s tem paktom ustvarili trajno delo. Svet naj ve, da ne sme več računati z nesporazumom med Italijo in Jugoslavijo. Ti dve državi sta začeli pisati novo stran zgodovini svojih medsebojnih odnošajev. Ohranil bom neizbrisen spomin na te štiri prekrasne dni, ki sem jih prebil v Italiji, ko sem mogel videti vso pomembnost dela fašističnega režima na vseh področjih nacionalnega življenja, od gospodarskega in socialnega do vojnega. V trenutku svojega odhoda pošiljam svoj pozdrav, poln zahvale in toplote italijanskemu narodu, ki je pod vodstvom svojega velikega šefa znova našel ono svojo zgodovinsko vlogo, ki mu pripada med drugimi narodi. Japonci, ki so že par dni preje proslavljali zavzetje Nankinga, so končno po hudih bojih vendarle zavzeli kitajsko prestolnico. Menda ni na svetu prestolnice, ki bi bila tolikokrat razdejana in uničena ko Nanking, toda kljub temu je vedno vstala v novem sijaju. To je pač posledica njene izredno ugodne zemljepisne lege, ker je središče bogate in silno obljudene province in glavni trg za vso srednjo Kitajsko. Kitajci so se obupno branili in so morali Japonci osvajati skoraj vsako hišo posebej. Nazadnje pa je zmagala tehnična premoč Japonske. Kitajska poročila, trde, da Japonci še vedno niso osvojili vsega Nankinga. Odpravnik poslov sovjetskega veleposlaništva v Berlinu je uradno obvestil nemško vlado, da je sovjetski veleposlanik v Berlinu Jurjenev odpoklican in da ni za Berlin imenovan noben nov sovjetski veleposlanik. V berlinskih krogih smatrajo to za sovjetsko demonstracijo, ki naj poudari, da je moskovska vlada po ustanovitvi protikomunističnega bloka dezinte-resirana na diplomatskem zastopstvu v Berlinu. V nedeljo so bile v Sovjetski Rusiji prve »parlamentarne« volitve. Volilna propaganda je bila zelo živahna in ni nobenega dvoma, da bo volilna udeležba zelo velika. Prav tako pa tudi' ni izid volitev dvomljiv. Stalin kandidira v 200 okrajih in bo seveda tudi v vseh izvoljen. 300 kandidatov je postavila sovjetska vlada, 150 komunistična stranka, 75 rdeča vojska, 40 GPU, ostale pa razne delavske organizacije. Denarstvo Pupilni denar bo ostal samoupravnim hranilnicam »Jugoslovanski Kurir« poroča: Te dni se vodijo pogajanja med zastopniki samoupravnih hranilnic ter zastopniki trgovinskega in finančnega ministrstva in Drž. hipotekarne banke o izpremembi zakona o Drž. hip. banki ter zakona o nepravdnem postopku, da bi se mogel pupilni denar še nadalje nalagati v občinske in samoupravne hranilnice. Kakor doznava »Jugoslovanski Kurir«, bo vlada v kratkem s posebno uredbo odredila, da se more pupilni denar v bodoče nalagati tudi v občinskih in samoupravnih hranilnicah. Upamo, da se bo napoved »Jug. Kurirja« tudi uresničila. Zahteva vojvodinskih hank Združenje bank in zavarovalnic v Novem Sadu je zahtevalo od trgovinskega in pravosodnega ministrstva, da se izda avtentično tolmačenje, po katerem bi bila okrožna sodišča zavezana, da v postopku glede redukcije kmetskih dolgov zaslišijo tudi denarne zavode. Dostikrat se namreč dogaja, da uvajajo dolžniki bank postopek za redukcijo dolgov, čeprav niso banki izročili predpisanega potrdila da imajo pravico do zaščite po uredbi o zaščiti kmetov. Banke vodijo dostikrat te dolžnike kot ne kmetovalce in jih zato tudi niso izročile Priv. agr. banki. Če okrožna sodišča ne povabijo k razpravi tudi banke, potem one sploh nimajo možnosti, da izpodbijajo predložena potrdila, ki so jih izdala občin ska oblastva, ker šele iz sodnega sklepa zvedo, da je bila dovoljena redukcija dolgov tudi onim dolžnikom, ki jih vodijo banke v sezna mu nekmetskih. Svoboden devizni promet med Italijo in Jugoslavijo? Dunajska »Neue freie Presse« poroča iz Rima, da sta Mussolini in Stojadinovič zlasti govorila o gospodarskih vprašanjih. Manjša gospodarska vprašanja sta prepustila oba državnika v rešitev italijan-sko-jugoslovanskemu stalnemu odboru, ki se sestane dne 15. decembra v Beogradu. Smernice za rešitev medsebojnih trgovinskih vpra sanj pa bosta določala Mussolini in Stojadinovič sama. List pravi, da je namera, da se sedanji klirinški plačilni sistem odpravi ter name sto njega uvede svobodni devizni promet. V Milanu pričakujejo, kakor poroča nadalje dunajski list, da bo jugoslovanska vlada naročila pri italijanski industriji večje količine vojnega materiala in zlasti letal. Beograjska borza Na efektnem trgu traja stagnacija še nadalje. Vendar pa je bil promet nekoliko večji ko prejšnji teden. Ni pa še dosegel zneska 5 milijonov din. Za ameriške papirje se je začela zanimati tudi javna roka, kar je imelo za posledico, da se je tečaj Blairovih obveznic dvignil na 84'50 za 7%ne in na 94 za 8%ne. Vojna škoda je dosegla tečaj 421'—, del nice Narodne banke pa so zaradi večje prodaje delnic (50 kosov nazadovale od 7550 ha 7500. Beglu-ške in dalmatinske obveznice so rahlo nazadovale. Na deviznem trgu je bil posebno velik promet v klirinških markah V primeri s prejšnjim tednom je narastel od 10 na 17 milijonov mark. Uvozniki se boje, da bo tečaj marke še bolj narastel in zato kupujejo marke. Vendar pa je te čaj marke precej stabilen in je bil par dni neizpremenjeno 1400 din Tečaj funta je neizpremenjen. Promet v funtih je bil zelo velik in je napredoval od 9 milijonov v pre, šnjem tednu na 15 milijonov v preteklem. Avstrijski šiling se je dvignil na 8'68. Blaga pa je bilo dosti. Promet je padel od 5'5 na '7 milijona din. Grški boni so še nadalje omahljivi. Njihov tečaj pa se ni izpremenil. Lire so se ponujale po 228 din, a ni bilo zanje nobenega zanimanja. Skupno je znašal ves promet na deviznem trgu 38 milijonov din, za 13 milijonov dinarjev več ko prejšnji teden. Na pariški borzi so tečaji naših papirjev padli, ko se je zvedelo natančno besedilo novega sporazuma. Vendar pa so tečaji višji, kakor so bili pred sklenitvijo sporazuma. Na njujorški borzi so notirali naši papirji: 7% Blair 29'125—30'5, 8% Blair od 30—30'5 in 7% Selig-rnan po 40'25—42. Na beograjskem zasebnem trgu so bili napoleondori po 306, angleški funti pa po 244 din. »Narodno blagostanje« znova ostro piše proti temu, da bi se pustile 3% obligacije, izdane ob likvidaciji kmetskih dolgov, na borzo, ker bi se njih tečaj mogel gibati od 90—40. S takšnimi papirji ne bi smele biti dovoljene špekulacije. V prvih devetih mesecih smo uvozili zlata iz Belgije po belgijski statistiki 475 kg za 15,671.000 frankov, -po naši pa le 200 kg za 10,005.800 din. Bilo bi vendar zanimivo, če bi se dognalo, odkod ta. velika razlika v belgijski in natši statistiki. V prvem letošnjem polletju smo uvozili zlata (po jugoslov. statistiki) skupno 1235 kg v vrednosti 61,7 milijona din, in sicer iz Belgije 200 kg za 10, Anglije 757 kg za 36,8, Nemčije 185 kg za 9,3 in Švice 112 kg za- 5,6 milijona din. Se cenejše, fiakmožefincuncp, ker to ne bi mogla biti več Kneippova slatina kava, katera Vam pri vsaki prodaji prinaša primeren dobiček. Zlata smo v oktobru in novembru kupili v Angliji za 2 milijona funtov ali približno pol milijarde dinarjev. Samo v času od 30. septembra do 25. oktobra smo kupili za 270 milijonov dinarjev zlata. Po cenah, ki jih plačuje Narodna banka, bi bilo to 5400 kg. TEDEN NA UUBUANSKI BORZI POSEBNO POROČILO ..TRGOVSKEGA LISTA" Devizno tržišče Tendenca nestalna; promet din 8,881.391'37. V primeri s predzadnjim tednom, ki je zaključil s skupnim deviznim prometom 7-362 milj. dinar, jev, znaša porast deviznih zaključkov več ko poldrugi milijon dinarjev. pred- Devize: zadnji minuli teden (vse v tisočih dinarjev) Amsterdam 575 537 Berlin 2961 3742 priv. Mir. Curih 92 76 Din. de viza 731 141 avstr. pr. ki. Dunaj 607 787 avstr. pr. ki. London 934 3027 priv. ktir. New Yark 1459 310 Pariz — 162 Praga — 99 Stockholm 3 — Iz gornje razpredelnice je razviden posebno velik dvig deviznega prometa v Londonu, katerega j,e bilo s privatnim kliringom zaključeno to pot za skoro 2'1 milj. dinarjev več nego v predzadnjem borznem tednu. Poleg Londona očituje dvig zaključkov tudi Berlin za približno 0'75 milj. dinarjev, naprotno pa New York padec za ca. 1T5 milj. dinarjev. Narodna banka je — kot običajno — posredovala še nadalje le v Curihu in Londonu ter znašajo tokrat skupni intervencijski zaključki din 125.000'—. V privatnem kliringu je notiral angleški funt — nalik nemški marki — brez izprememb, t. j. London na bazi din 238'— v povpraševanju, a Berlin din 13.90 za denar ter din 14'10 za blago. Dunaj pa je beležil na zadnjem borznem sestanku preteklega tedna din 8'65 za denar in din 8-75 za blago, na vseh ostalih dneh pa din 8'66 v povpraševanju, a dinarjev 8'76 v ponudbi. Devizna tečajnica kaže nestalno tendenco in manjše tečajno oscili-liranje deviz, ki notirajo na naši borzi. Skupna tečajna razlika, dosežena v teku minulega tedna, znaša — izražena v poenih pri de-vizi: Amsterdam -f 0'25, Berlin — 0'50, Bruselj — 0'25, London + 0'02, New York — 3-75, Pariz -j- 0'02, Praga — 0'11 in Trst — 0'30. Edini Curih je beležil do sledno brez izprememb, t. j. na bazi srednjega premijskega tečaja 999'985 dinarjev. Devize s primo Povpr. Pon Narodne banke din din 1937 Amsterdam 6. XII. 2396-91 2411-50 10. XII. 2397-16 2411-76 Berlin 6. XII. 1735-53 1749-41 10. XII. 1735 03 1748-91 Bruselj 6. XII. 73270 737-76 10. XII. 732-45 737-51 Curih 6. XII. 99645 1003-52 10. XII. 996-45 1003-52 London 6. XII. 214-99 217-04 10. XII. 215-01 217-07 Newyorlk 6. XII. 4281 01 4317-33 10. XII. 4277-26 4313-57 Pariz 6. XII. 146-14 147 58 10. XII. 146-16 147-60 Praga 6. XII. 151-54 152 64 10. XII. 151-43 152-54 Trst 6. XII. 22604 229-12 10. XII. 225-74 228-83 Efektno tržišče Tendenca stalna za državne efekte. Delnice Trboveljske premogo-kopne družbe so v zadnjem tednu nekoliko popustile, saj so 6. t. m. beležile za 10 točk nižje kot 3. t. m. Dne 10. dec. 1937 jo ta industrijski papir notiral na bazi dinarjev 220'— v povpraševanju in dinarjev 230'— v ponudbi. Prometa ni bila nobenega. Na prvem in zadnjem borznem sestanku prejšnjega tedna so državni vrednostni papirji beležili takole: 1937 din din 7% inv. pos 6. XII. 95-50 97-50 10. XII. 95— 96— 8% Blair 6. XII. 93-- 94— 10. XII. 93— 94— 7% Blair 6. XII. 84-- 85— 10. XII. 84-- 85— 7% Seligman 6. XII. 100— 101— 10. XII. 99,- 100— 4% agr. obv. 6. XII. 54-50 55-50 10. XII. 54-- 55— 4% drž. gar. 6. XII. 51-— 53"— agr. obv. 10. XII. 51-— 53-— V0 begi. obv. 6. XII. 78— 79— 10. XII. 77— 78— 2%% voj. škoda 6. XII. 419'— 420— 10. XII. 418— 419— Žitno tržišče Tendenca še nadalje čvrsta. Cene žita in mlevskih izdelkov so po večini ostale nespremenjene, izvzemši pšenice, ki se je zopet podražila za nadaljnjih din 2-50 pri 100 kg. Tudi notice Prizada so ostale brez izprememb, le s to razliko, da notira na novo srbijanska pšenica par, Zemun in Smederevo (kvaliteta 77/78 kg, 2%—3% primesi) na bazi din 153'— za 100 kg. Na zadnji borzni dan se bile na tukajšnji borzi dosežene te cene: Žito: Koruza: din din nova, umetno sušena, s kvalitetno garancijo, franko nakladalna postaja . . 99'— 102'— stara, suha, s kvalitetno garancijo, franko nakladalna postaja . 108'— 110— Pšenica: nova, gor. ban., 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja .... 180-— 182-50 nova, gor. bačka, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakl. postaja 180— 182-50 Ječmen: 63 kg, 2%, suh, zdrav rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja . 135— 140' 64 kg, 2°/o, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja . 140'— 142'50 Oves: zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . 130— 132-50 Mlevski izdelki: Moka: din din pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 285-— 290--pšenična Og, bačka postaja, ekskl. promet- ni davek, plačljivo proti duplikatu . • 285-— 290— pšenična 2, bačka postaja, ekskt. prometni davek, plačljivo proti dluplikatu . . 265-— 270-— pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 245'— 250— Otrobi: pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . 110'— 115-— pšenični, drobni, v egal 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . 100'— 105'— Nova pšenica (cene po pogojih Privilegirane a. d. za izvoz deželnih pridelkov) fko ladja: Tisa I (od sev. meje do vključno Čuruga) kval. 79/2% din 168'—. Tisa II (od Žablja do ustja Tise) kval. 79/2% din 167'—. Bege j kval. 79/2% din 167'—. Tisa Kanal (od Kule do B. Gradi-šta) kval. 79/2% din 166'—. Donava Kanal (od Crvenke do Bez-dana) kval. 78/79/2% din 164'—. Kanal kralja Aleksandra kvaliteta 78/79/2% din 164--. Bačka (Donava-Banat, Donava-Bara-nja) kval. 78/79/2% din 166'—. Donava, Srem in Drava, Slavonija kval. 77/78/2% din 164'-. Donava, Srbija kval. 77/78/2°/o—3°/o din 158—. Sava (Srbija, Srem, Bosna) kvaliteta 77/78/2%—3% din 157'-. Od določene cene za blago fko. vlačilec se za kritje pretovornih stroškov zman jša cena za vagonsko blago 2 dinarja od 100 kg. Par. Pančevo, Novi Sad in Apatin kval. 79/2% din 164'-. Par. Petrovgrad kvaliteta 79/2% din 165'—. Par. Osijek, Zemun in Smederevo kval. 77/78/2%—3% din 162'-. Renta kval. 79/2% din 166'—. Zemun in Smederevo (srbijanska) kval. 77/78/2%-3% din 153—. Lesno tržišče Tendenca še trdna. Zaradi, bližajočih se praznikov in letne bilance je nastopila- mrtva sezona v naši lesni trgovini. Ta stagnacija je tako letos, kot druga leta, povsem običajna, kljub temu pa leži vzrok tega običajnega pojava tudi v tem, da se je splošna konjunktura zlasti v zadnjem času občutno zmanjšala. Tendenca postaja že mlačna, cene polagoma padajo, a nova povpraševanja izostajajo. Nezanimanje na angleškem trgu že občutno vpliva tudi na druga in naša tržišča. Cene trdemu lesu so znatno popustile, ker ni pravega izvoza, pač pa mnogo ponudb. Te dni se v Beogradu sestane Italijansko-jugoslovanska komisija, ki bo sklepala o klirinškem sporazumu! Želimo, da bi se dosegel sporazum predvsem v smislu enostavnejšega, sigurnega in nekom-pliciranega plačilnega sistema, ker le tako bo dana možnost novega razmaha in zadovoljivega razvoja naših medsebojnih trgovinskih od-nošajev, t. j. zlasti našega lesnega izvoza. Les: Smreka, jelka: din din Hlodi I., II., monte . 135— 175'— Brzojavni drogovi . . 155-— 175-— Bordona li merkantiliu 175'— 195’— 'Perji do 576' . . . 170'— 190’— Trami ostalih dimenzij 170’— 190-— Škorete, konične, od 16 cm naprej . . . 345— 395— Škorete, paralelne, od 16 om naprej . . . 390— 440-— Škorete, podmeme, od 10 do 15 cm . . . 300'— 340-— Deske-plohi, kon., od 16 cm naprej . . . 290— 320— Deske-plohi, par., od 16 cm naprej .... 340-— 370-16 cm naprej, . . . 340— 370'— Brusni les za celulozo 135'— 145'— Kratice, za 100 kg . . 50'— 80'— Bukov: Deske-plohi, naravni. neobrobljeni, monte 250— 280— Deske-plohi, naravni, ostrorobi, I. in II. . 390— 430-— Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni, monte 285— 315— Deske-plohi, parjeni, ostrorobi, I. ini II. 560'— 630'— Hra9t: Hlodi I., II., premera od 30 cm naprej . . Bordonali............... Deske-plohi, boules . Deske-plohi, neobrobljeni, I. in II. . • Deske-plohi, ostrorobi (podnice) .... Frizi I., širine 5, 6 in 7 cm ..... . Frizi I., širine od 8 cm naprej................. Oreh: Plohi, neparjeni, I., II. Plohi, parjeni, I., II. Brest: neobrobljeni I., Plohi II. Plohi II. Plohi II. Plohi II. Javor: neobrobljeni Jesen; neobrobljeni Lipa: neobrobljeni L, I-, I-, Parkcti: hrastovi, za ma . . . bukovi, za m2 . . . Železn. pragi 2'60 m 14X24 hrastovi, za 1 komad bukovi, za 1 komad . Drva: bukova, za 100 kg . hrastova, za 100 kg Oglje: bukovo, za 100 kg . »canclla«, za 100 kg . 285— 345--820'— 920'-900— 1000-- 750'— 850'- 850— 950-- 770— 826- 840— 956- 800— 900--910-— 1000'- 450 - 536-520-— 606-680— 786- 500'— 590- 60-— 68'-40-— 46- 39— 26'- 16— 15— 45— 49— 44'- 29'- 17-- 16- 54-- 56- Proizvodnja zlata se je pri nas v 1. polletju povečala za 44 odstotkov Proizvodnja zlata v rudnikih Fojnica, Neresnica in Sv. Barbara je znašala v prvih šestih mesecih t. 1. 377 kg in 891 gramov, dočim je znašala v istem času lani samo 262 kg in 412 gramov. Proizvodnja se je torej povečala za 115 kg in 479 g ali za 44%. Vsa letošnja proizvodnja je bila prodana Narodni banki za 18,8 milijona din ali povprečno kilogram po 49.430 din. Lani je plačevala Narodna banka zlato po 55.230 din kilogram. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 11. decembra objavlja: Ukaz o spojitvi občin Draga in Trava v čabarskem okraju v občino Draga s sedežem v Dragi — Navodila za zbiranje dohodkov in porabo sklada za zidanje novih poslopij za gozdne uprave in logarskih hiš — Odločbo o detajlnem Masiranju zemljišč — Spremembe navodila za sprejem dnevničarjev na delo pri oddelku za gradnjo železnic — Odločbo o podaljšavi roka za predložitev tokomerov — Odločbo o izvozu oljik in oljikovih tropin samo za plačilo s prostimi devizami — Telefonski promet dravske banovine z Avstrijo. Krona vsakega kosila je kozarec Rogaške slatine itutUi', dočim je v Franciji nazadovala za 4,3%>. Tako glede proizvodnje železa kx» premoga izkazuje torej Poljska naj-višji odstotek zboljšanja. Mednarodni kartel karbida, ki obstoji že 15 let in kateremu pripada tudi Jugoslavija, je bil podaljšan do konca marca 1938, ko se sklene nov kartel. Anglija je izvozila v času od 2. do 5. decembra za 283.000 funtov zlata v Belgijo, za 97.900 funtov pa v Nizozemsko. V Anglijo je prišlo za 87.096 funtov zlata iz Peruja, za 40.000 iz Kanade in za 450.000 funtov iz Urugvaja. Sovjetska Rusija je v prvih 10 letošnjih mesecih izvozila blaga za 1447 milijonov rubljev, uvozila pa za 1124 milijonov rubljev. Povečal se je izvoz surovin, zlasti lesa, bombaža, manganove rude ter pol-fabrikatav. Mnogo je izvozila Sovjetska Rusija tudi avtomobilov, in sicer v glavnem za vojaške na mene v Mongolijo, Tuvo in Kitaj sko. Svetovna proizvodnja svinca je v oktobru narasla od 159.032 v letu 1936. na 166.153 ton v 1. 1937. Kanada bo prodala vse stare zaloge pšenice, ki znašajo skupno 200 milijonov bušljev. Zaradi nove brazilske kavine politike se Je dvignil izvoz brazilske kave, dočim je izvoz iz vseh drugih držav močno nazadoval. Povpraševanje po našem v tuii Volna, svila, bombaž, nogavice, pletenine itd. itd. stalno v bogati izbiri in po n a j n i ž j i h cenah pri tvrdki KARI PRELOG LJUBLJANA, Židovska ulica 4 in Stari trg št. 12 Les in lesni izdelki: 1270 — Berlin: borovi hlodi. Deželni pridelki: 1271 — Sidney: bolhač v prahu, 1272 — Oran: Sladka zmleta paprika, 1273 — Abo (Finska): zastopniška tvrdka se zanima za pšenično živalsko moko in za pšenične otrobe, 1274 — Bari: fižol in suha povrtnina, 1275 — Ath (Belgija): zdravilne rastline, razna suha povrtnina, fižol, sočivje itd., 1276 — Saint-Laurent du Pont par Mussidan (Dordogne): koruza. Proizvodi sadjarstva: 1277 — Ath (Belgija): suho sadje. Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva: 1278 — Diisseldorf: jajca (rumenjaki in beljaki v zamrzlem stanju ali v prahu), 1279 — New York: mesni izdelki. Proizvodi rudarstva: 1280 — Marktredwitz (Nemčija): antimon, 1281 — London: lito železo, 1282 — Praga: barit in bela zemlja, 1283 — Dunaj: kromova in nik-ljeva ruda, 1284 — New York: kromova ruda. Industrijski izdelki: 1285 — Pariz: zastopniška tvrdka išče zvezo z našimi tvornicami svilenih tiskanih izdelkov za izvoz v Kubo, 1286 — Sao Paolo: kavstična soda in razni kemični proizvodi. Razno: 1287 — Dunaj: kondenzirano mleko (okoli 5000 zabojev). Opombe: Št. 1. — Luckewalde (Nemčija): tvornica radiatorjev išče zastopnika za plasiranje svojih radiatorjev v naši državi, Št. 2. — Dunaj: mlekarski strokovnjak (za sveže in kondenzirano mleko, surovo maslo in sir) z dolgoletno prakso nudi svoje usluge, Št. 3. — Dunaj: zastopnik neke belgijske tvomice želi uvažati v našo državo predivo česane volne ter išče zvezo z našimi predilnicami in tkalnicami volne ko tudi s trgovci grosisti. • Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpra sevanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom. ter naj pri tem navedejo: 1 številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance. 4. količino razpoložljivega blaga. 5. ceno, franko naša meja ali cif jiristanišče države, kamor naj pride blago. 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči. Doma in po svetu Dr. Stojadinovič se je vrnil v petek zvečer v Ljubljano. Na ljubljanskem kolodvoru so mu priredili njegovi politični pristaši prisrčne ovacije. Francoski zunanji minister Del-bos je prišel v nedeljo zjutraj v Beograd, kjer so mu priredili zelo lep in prisrčen sprejem. Takoj po svojem prihodu je obiskal ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča, opoldne pa je bil sprejet v avdienci od Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in Nj. Vel. kraljice Marije. V ponedeljek se je na Oplencu poklonil spominu velikega kralja Ze-dinitelja, na povratku pa se je ustavil na Avali, kjer je položil venec na grob neznanega vojaka. V torek ponoči se odpelje Delbos v Prago. Prvi razgovor med Delbosom in Stojadinovičem je trajal polni dve uri. Zvečer je priredil ministrski predsednik dr. Stojadinovič v čast Delbosu v Gardijskem domu svečano večerjo, katere so se udeležili tudi vsi v Beogradu akreditirani diplomati. Na večerji ^e dr. Stojadinovič pozdravil Delbosa z zdravico, v kateri se je uvodoma spominjal Barthoujevega obiska 1. 1934. Sedanji obisk Delbosa je Jugoslaviji še posebno drag ker je v okviru potovanja po Poljski, Romuniji in češkoslovaški, s katerimi je Jugoslavija v iskrenem prijateljstvu in plodnem sodelovanju. Nato je poudaril dr. Stojadinovič, da je želja po prijateljstvu in stvariteljskem sodelovanju s Francijo osnovna poteza jugoslovanske zunanje politike. Pri izvajanju tega načela je prva naloga jugoslovanske vlade, da ohrani obstoječa prijateljstva in da odpravi vse vzroke za spopade in s tem pripomore ohranitvi občnega miru. S posebno toplimi besedami se je dr. Stojadinovič tudi spominjal francosko - jugoslovanskega pakta, ki ga je pred kratkim podaljšal za novih pet let. Svojo zdravico je zaključil s trdnim prepričanjem, da bo tudi v bodoče francosko - jugoslovansko prijateljstvo v korist miru in politične konsolidacije Evrope. Minister Delbos se je v svoji zdravici najprej spominjal skupnih bojev, ki so jih imeli Francozi in Jugoslovani. Zaradi njih vsak Francoz pobožno čuva spomin na velika kralja Petra in Aleksandra. Zaradi teh skupnih spominov je bil tudi prepričan, da bo v Beoi gradu dobro sprejet. Nato se je spominjal sklenitve pakta 1. 1927, ki je bil izraz enodušne volje, ki združuje Jugoslavijo in Francijo. S posebnim zadoščenjem je sprejel izjavo, da je želja po sodelovanju s Francijo osnovno načelo jugoslovanske zunanje politike. Treba delati na to, da se bo to sodelovanje v čim večji meri pokazalo tudi v trgovini, v medsebojnem pospeševanju proizvodnje ter poglobitvi kulturnih stikov. Minister Delbos je na koncu svoje zdravice poudaril še veliki pomen francosko-jugoslovanskega prijateljstva za mir in za sodelovanje narodov. Konferenca generalnih štabov Male antante se začne danes v Pragi. »Glasnik za zaštitu industrijske svojine« objavlja v svoji zadnji številki ukaz o upokojitvi predsednika uprave za zaščito industrijske svojine dr. Janka šumana ter ukaz o imenovanju Radmila Cu-kavca za šefa uprave. Dr. šuman je bil pri upokojitvi odlikovan z redom Jugosl. krone II. stopnje. Italijansko - jugoslovanski klub se je v nedeljo, dne 12. t. m. ustanovil v Beogradu. V Jugoslaviji je skupno 277 turističnih krajev, v katerih je 783 gostinskih obratov, in sicer 479 hotelov, 177 penzionov in 179 pre-nočevališč, ki imajo skupno približno 32.000 postelj. Te so bile letos izkoriščene komaj za 50%. Švedsko podjetje Ericson je v zvezi s položitvijo kabla iz Maribora v Beograd ponudilo naši državi, da zgradi v Jugoslaviji tovarno za kable. Tovarna bi bila tako velika, da bi mogla kriti potrebe vseh balkanskih držav. Proti mrazu le*.,____________ Lutz-peč Ljubljana VII, šiška, telef. 32-52. Farbenindustrie A. G. je odkupila, kakor poroča »Vreme«, zagrebško podjetje »Jugoslovenski serum zavod, d. d.« in tovarno za izdelovanje seruma »Patrio« v Subotici. Naša rudarska in topilniška proizvodnja se je po podatkih ministrstva! za gozdove in rudnike v prvem letošnjem polletju v primeri z lanskim povečala po vrednosti od 607,5 na 832,2 ali za 224,7 milijona din. Vse kaže, da se bo v drugem polletju proizvodnja še bolj povečala. Papež Pij XI. je obolel za bronhialnim katarom. V francoskem parlamentu je bila velika debata o francoskem vojnem letalstvu. Nekateri desničarski poslanci so poudarjali, da se nacionalizacija tovarn za letala ni obnesla in da, so nemška letala hitrejša, ko francoska. Na vse te očitke Je odgovarjal letalski minister Pierre Cot, ki je med drugim navedel, da lete najnovejša francoska lovska in bombna letala s hitrostjo 490 in 470 km ter so torej precej hitrejša ko enaka nemška ali italijanska letala. Francoska javnost more biti zaradi francoskega letalstva brez skrbi. Ilerriot bo, kakor poroča »Echo de Pariš«, najbrže pri prihodnjih predsedniških volitvah, ki pa bodo sere 1. 1939., izvoljen za predsednika francoske republike, ker Le-brun nikakor noče več kandidirati, prav tako pa tudi ne sedanji predsednik senata. Grška vlada je imenovala posebno komisijo z nalogo, da pripravi vse potrebno za uvedbo metričnega sistema v Grčiji. Novi poljski proračun predvideva 2.447,2 milijona zlotov dohodkov in izdatkov ter je za 131 milijonov zlotov večji od lanskega. Število brezposelnih je na Češkoslovaškem v novembru naraslo od 237.737 na 332.981, a je še vedno znatno manjše ko v novembru 1936 ko je znašalo 510.205 in v novembru 1933, ko je bilo brezposelnih skoraj 700.000. Po podatkih statističnega urada v Tokiu se je prebivalstvo Japonske povečalo lani za 994.000 ljudi na_ 79.252.000. Vsako leto se torej zviša število prebivalstva Japonske približno za en milijon. V letošnjem letu je bilo v Angliji zaradi avtomobilskih nesreč 200 000 5"5 °Seb’ ranjenih Pa nad Silna železniška nesreča se je dogodila na Škotskem. Tako imenovani »škotski ekspress«1, ki je eden najhitrejših vlakov na svetu, je zavozil z vso hitrostjo v osebni vlak, ki je stal na postaji Castle Carrey. Zaradi snežnega zameta so bile namreč signalne naprave tako zasnežene, da je strojevodja spregledal signal, da mora vlak ustaviti. Posledice nesreče so strahoi-vite. Dosedaj so potegnili izpod vagonov 36 mrtvih in 97 ranjencev. Kar pri nas ne bi bilo mogoče. Kandidat za predsednika Švice za 1. 1938. je bil socialni demokrat dr. Hauser. Par dni pred volitvijo pa so dobili vsi meščanski člani sveta anonimna pisma, ki so jih pozivala, da ne valijo dr. Hauser ja, ker da je zagrešil mnogo ne častnih dejanj. Nato sta katoliško-konservaitivni direktor baselskega velesejma in šef-urednlk nesocialističnih »Basler Nachrichten« poslala vsem svetnikom pisma, v katerih označujeta vse očitke proti dr. Hauserju za neresnične. Posledica tega je bila, da je bil izvoljen dr. Hauser s tričetrtinsko večino za novega predsednika Švice. • barva, plestra In Zb v 24 urah \7”D\:nhab*’ obleke klobuke Itd. Škrnht In ovetlnlika »ra)ce. ovraf nfke in manšeto Pore suši. monga In lika domače perilo tovarna .? O S. REICH Poljanski nasip t-fi 4elenhurenva ul. 8 relofnn ‘t 22 72 Kitajska zunanja trgovina po izbruhu vojne Pred kratkim objavljeni podatki o kitajski zunanji trgovini v septembru že kažejo prve posledice kitajsko-japonske vojne. Ves kitajski uvoz je znašal v septembru po vrednosti 34,1 milijona dolarjev, dočim je v avgustu znašal še 55,4 milijona dolarjev. Uvoz skozi šan-gaj je padel v primeri z lanskim septembrom za 84’4%. Znatno pa se je povečal kitajski izvoz, in sicer od 45,2 v avgustu na 67,1 milijona dolarjev v septembru 1937. To dokazuje, da se je Kitajski posrečilo organizirati svoj izvoz po drugih potih in da je kljub zasedbi Šangaja kitajski izvoz napredoval. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 8. decembra objavlja: Ukaz o občni amnestiji za vsa tiskovna dejanja — Uredbo o taksnih olajšavah za menične zadolžitve denarnih ustanov in zadrug po specialnih kreditih pri državnih denarnih ustanovah, Narodni banki in Priv. agrarni banki — Pravilnik osrednjega urada za zavarovanje delavcev o opravljanju honorarne zdravniške službe in o kumulaciji honorarjev za zdravnike osrednjega urada in njegovih krajevnih organov — Taksa za pritožbe (pojasnilo) — Odločbo glede nakupa frankov za potnike v Francijo — Ažio na zlato pri plačilu carinskih davščin — Vplačila iz zavarovanja in pozavaro-vanja v novi italijanski kliring. Za kratek čas! Tako se glasi ena onih stereotipnih fraz, 'ki jih uporablja ljubljanska radijska postaja kot olepšavo za predvajanje gramofonskih plošč. Naj bi raje napisala po pravici: za dolg čas ali še pravilneje za dolgočasje, potem bi morda spoznala, kako so vse takšne in podobne olepšave za radijski program odveč in neumestne. To smo sicer že povedali ljubljanski radijski postaji, toda vse nič ne pomaga. Pri njej se kar naprej »plošča za ploščo vrti«. In tako igra tudi še vsako soboto radijski orkester »za delopust«, drugače med tednom pa ima vesele opoldanske koncerte. Zakaj vendar toliko nepotrebnih in čisto praznih besed! Radio Ljubljana Torek, dne 14. decembra. 11.00: šolska ura: Od dogodka do časopisa (Ljud. Mrzel) — 12.00: Slavni možje (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Nova priredba Foersterjev© opere »Gorenjski slavček« — 18.40: Problem demokracije (vseuč. prof. dr. A. Gosar) — 19.00: Čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zabavni zvočni tednik — 20.00: Pevski zbor »Sloge« — 21.00: Wur-liške orgle (plošče) — 21.15: Radijski orkester — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Radijski orkester. Sreda, dne 15. decembra. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Mladinska ura: Glasbeno oblikoslovje (dr. Anton Dolinar) — 18.40: Davčne olajšave (dr. Vladimir Murko) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Uvod v prenos — 20.00: Prenos opere z ljubljanskega gledališča; v I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar). POHIŠTVO Spalnice, šperane v imltaciii orehove korenine, prvovrstno Izdelane .... Din 3.500’— Kuhinje......Din 1.100-— ter vse ostalo pohištvo izdeluje po zmernih cenah Krže Franc, pohištvo Vrhnika Ogled in informacije na skladišču v Ljubljani, Tyrševa c. 23 Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr Ivan Pless urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »MerKur« a d., njen predstavnik Otmar Mihalek vsi v Ljubljani