Andreja Žele
UDK 808.63 - 3 - 25
KAKO SSKJ IZKAZUJE GLAGOLE S PROSTIMI MORFEMI
Slovnična kvalifikatorska pojasnila kažejo, da je Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) uspelo v okviru pomenskih razlag besed opozoriti tudi na njihove slovnične lastnosti in posebnosti. Prispevek predstavlja slovnična kvalifikatorska pojasnila, ki označujejo glagole s prostimi morfemi.
Grammatical qualification explanation indicate, that the Dictionary of the Standard Slovene Language (SSKJ) succeed to included in the semantic explanations also the grammatical and particular properties. The contribution expose the grammatical qualification explanations, which indicate verbs with free propos!tional morphemes or verbal morphemes.
0 Prispevek opozarja na obvestilnost Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) v zvezi z izkazovanjem prostega glagolskega morfema, čeprav bi bilo za izdelavo enozvezkovnega SSKJ seveda potrebno ponovno pregledati1 vsa slovnična kvalifikatorska pojasnila in jih po potrebi, ustrezno novejšim jezikoslovnim ugotovitvam,2 tudi spremeniti. Ravno v primerih  prostih  glagolskih  morfemov je zelo jasno izražena vzročno-
- posledična povezanost med pomenskimi odtenki besede in njenimi slovničnimi značilnostmi.
1 Prosti glagolski morfem je v SSKJ izražen s slovničnimi kvalifikator-skimi pojasnili:
- s predložnim povedkovim določilom,
- s predložno zvezo,
- s predlogom,
- v zvezi z/s.
Iz prvih treh naštetih slovničnih kvalif ikatorskih pojasnil lahko takoj razberemo, da gre za predložne glagolske morfeme, kvalifikator-sko pojasnilo v zvezi z/s pa zaobjame še skupino zaimenskih glagolskih morfemov tipa pobrisati jo.
UL Slovnično kvalifikatorsko pojasnilo s predložnim povedkovim določilom je pri glagolih hoditi, letati dodano slovničnemu pojasnilu z oslabljenim pomenom. Da to slednje lahko izpustimo, če imamo že pojasnilo s povedkovim določilom, je bilo že predlagano.3 Še vedno pa moti kvalifi-katorsko pojasnilo s predložnim povedkovim določilom, saj ne ustreza pomenski  razlagi pri petem pomenu glagola HODITI,  ki izraža,  da je
A. Žele: Kako SSKJ izkazuje glagole s prostim morfemom
251
osebek oblečen, obut kot nakazuje določilo. Taksna razlaga namreč izpostavlja predložnomorfemske glagole HODITI BREZ/V ipd., kar potrjuje tudi slovarsko ponazarjalno gradivo s primeri ni navade, da bi ženske hodile brez pokrivala, poleti hodi brez srajce, hodi v hlačah. Isto kombinacijo kvalifikatorskih pojasnil z oslabljenim pomenom, s predložnim povedkovim določilom imamo še pri glagolu LETATI, in sicer pri njegovem petem pomenu je pomenska razlaga izraža, da je osebek oblečen, obut, kot nakazuje določilo s ponazarjalnim gradivom hladno je, on pa leta brez suknjiča, vedno leta v kratkih hlačah. Tudi tu se pomenska razlaga pod številko pet ne nanaša samo na glagol LETATI, ampak na predložnomorf emske glagole tipa LETATI BREZ/V.
Zato bi pri glagolih HODITI in LETATI njihove predložnomorf emske različice lahko izrazili kot podiztočnice HODITI/LETATI ZA/BREZ/V s slovničnim kvalifikatorskim pojasnilom s povedkovim določilom, hkrati bi tako na najkrajši način definirali skladenjsko vlogo predloga ob glagolu.
1J2 Leksika 1 i zacijo glagola in predloga napoveduje tudi raba slovničnega kvalifikatorskega pojasnila s predložno zvezo pri glagolih BITI (sem) in OSTATI. V obeh primerih pa sta mu v okviru določenega pomena nadrejeni kvalifikatorski pojasnili z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom. Takšna nakopičenost podatkov po navadi zabriše tisto osnovno informacijo, tj., da je v teh primerih predlog glagolski morfem. Tako bi pri tako obsežnih slovarskih geslih kot sta BITI (sem) in OSTATI v okviru določenega pomena za pomensko razlago dodal i samo slovnično kvalifikatorsko pojasnilo s povedkovim določilom, pod črko c) v okviru istega pomena pa v ponazarjalnem gradivu polkrepko izpisali predložnomorf emske glagole biti brez, biti od, ostati brez, ostati na ipd.
V slovarju imamo:
biti sem /.../ 3- z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka /.../ c) s predložno zvezo: meso je brez kosti; čevlji so od blata; rana je od noža; biti pri zavesti; biti v neenakopravnem položaju, v slabem stanju; mi smo v sorodu /.../ dejanja niso v skladu z besedami /./ ti boš za pričo / biti brez denarja /./ vsi so proti njemu /./ biti ob službo /./ biti v dvomih /./
ostati /.../ 10. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom, izraža, da lastnost ali stanje osebka še naprej obstaja /./ c) s predložno zvezo: nekateri predeli so ostali brez električne razsvetljave; ostati na dopustu; ostati pri življenju; ostati v vodoravni legi, čepečem položaju; ostati v stikih, veljavi / ostati na istem delovnem mestu /./
252
Jezikoslovni zapiski 1995
Zgornje slovarske prikaze bi lahko poenostavili: biti    sem   /.../ 3- s povedkovim določiloni izraža lastnost ali stanje osebka /./ c) meso je brez kosti; čevlji so od blata; rana je od noža; biti pri zavesti itd.
ostati /.../ 10. s povedkovim določilom izraža, da lastnost ali stanje osebka še naprej obstaja /./ c) nekateri predeli so ostali brez električne razsvetljave; ostati na dopustu; ostati pri življenju; itd.
13 Obglagolski predlog v skladenjski vlogi glagolskega morfema izraža tudi kvalifikatorsko pojasnilo s predlogom. Takšno slovnično pojasnilo pa je stavčnofunkcijsko gledano presplošno, zato se v ponazarjalnem gradivu pojavljajo dvoumnosti, npr. pri gledati po (ženskah)/ za (ženskami) v pomenu 'kazati zanimanje za koga' je predlog glagolski morfem proti primeru kipeti iz v pomenu 'močno odtekati, liti', kjer KIPETI tudi brez predloga IZ izraža 'močno odtekati, liti', zato ima predlog IZ skladenjsko vlogo besedilnega morfema.
Še drugi glagoli, ki imajo slovnično kvalif ikatorsko pojasnilo s predlogom, so IZTEGNITI (iztegniti (roke) za knjigo, iztegniti (roko) po denarju v pomenu 'prizadevati si doseči, prijeti kaj'; iztegniti roke k materi, iztegniti roke po njem v pomenu 'izraziti željo po čem'); PLANITI (planiti po njem v pomenih 'napasti' ali 'ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu'; planiti nanj kot ris v pomenu 'napasti'; POGLEDATI (pogledati za dekletom/žensko v pomenu 'pokazati zanimanje'; morati pogledati za kako žensko v pomenu 'morati si poiskati kako žensko'; PREBITI SE1 (prebiti se do znanstvenega naslova, prebiti se na drugo mesto v pomenu 'z delom, prizadevanjem doseči določeno stopnjo, mesto') PREITI (preiti iz prvega v zadnji vagon, preiti k partizanom; preiti na gverilsko taktiko vojskovanja, preiti iz teorije v prakso, preiti od vina na žganje; cesta preiti v stepo; imetje preiti na sina v pomenih 'spremeniti okolje' ali 'spremeniti način dela' ali 'spremeniti način obstajanja' ali 'spremeniti lastništvo, pripadnost').
Glede na to, da ima malo glagolskih gesel slovnično kvalif ikatorsko pojasnilo s predlogom, lahko tudi ta gesla preuredimo, da bi bili vsi predložnomorfemski glagoli podiztočnice. Pri geslu PREITI bi lahko sedanji slovarski drugi pomen izpustili (tj. 2. s predlogom spremeniti, menjati a) okolje, b) način dela, delovanja, c) način obstajanja, č) lastništvo, pripadnost) in ga s predložnomorfernskimi glagoli kot podiztočni-cami izkazali pred frazeološkim in terminološkim gnezdom v slovarskem članku, kjer bi bile upravičeno izpostavljene slovnično-funkcijske značilnosti glagola. Takšne predložnomorfemske glagolske podiztočnice za glagol PREITI bi bile: preiti v spremeniti, menjati okolje, način dela, način obstajanja, lastništvo: preiti v zadnji vagon / preiti v prakso /
A. Žele: Kako SSKJ izkazuje glagole s prostim morfemom
253
preiti v stepo / preiti v last občine; preiti k spremeniti, menjati okolje, način obstajanja: preiti k partizanom / preiti k dejanjem; preiti na spremeniti, menjati način dela, lastništvo: preiti na gverilsko taktiko vojsko van ja/na žganje / preiti na sina.
Če pa ostajamo pri sedanji zgradbi slovarskega članka, bi moral i vse predložnomorf emske glagole preiti v, preiti k, preiti na v okviru drugega pomena glagola PREITI vsaj polkrepko izpisati.
1.4 Slovnično kvalifikatorsko pojasnilo v zvezi z/s poleg predložnih glagolskih morfemov tipa dati na v pomenu 'ceniti' vključuje tudi za-imenske glagolske morfeme tipa biksati ga v pomenu 'počenjati neumnosti, lahkomiselnosti'. To slovnično kvalif ikatorsko pojasnilo je bilo za označevanje prostega glagolskega morfema uporabljeno okrog 190-krat. Od tega 165-krat za označevanje predložnih glagolskih morfemov in 25-krat za označevanje zaimenskih glagolskih morfemov. V več kot tri četrtine primerih je pred slovničnim pojasnilom v zvezi z/s čustvenost-na oznaka ekspresivno, ravno tako pogosta je socialnozvrstna oznaka pogovorno, sledijo pa f unkcijskozvrstna oznaka publicistično, časovna oznaka starinsko in socialnozvrstni oznaki nižje pogovorno in knjižno. Vse te stilne in zvrstne oznake še dodatno opozarjajo na zaznamovano oz. posebno rabo. To slovnično kvalif ikatorsko pojasnilo bi dovolj natančno reševalo problem prostega glagolskega morfema, če se ne bi uporabljalo za označevanje tudi drugih stalnih stav, npr. pri DRŽATI (/./ navadno v zvezi z beseda, obljuba: držati besedo, obljubo /./); IZBULJ-ITI (/./ v zvezi z oči: izbuljiti oči od strahu, začudenja/./); IZKRESATI (/./ v zvezi z ogenj, iskra: izkresati ogenj, iskro /./); IZTAKNITI (/./ 3« v zvezi z oko, oči: kaznjencem so iztaknili oči /./); MUHATI SE (/./ 3« v zvezi z okoli, okrog: kaj se danes tako muha okrog nje/./) ipd.
Seveda bi tudi pri glagolih s prostim morfemom kazalo premisliti (saj jih je le nekaj čez dvesto), ali ne bi bilo bolje opustiti oz. razbremeniti slovnično kvalif ikatorsko pojasnilo v zvezi z/s in jih nastaviti kot podiztočnice z dosedanjimi slovarskimi pomenskimi razlagami ter s stilnimi in zvrstnimi oznakami. S tem bi bile odpravljene tudi označevalne neenotnosti, na katere opozarjam pri spodnjem naštevanju glagolov s prostimi glagolskimi morfemi:
— manjša in manj problematična je skupina glagolov z zaimenskim morfemom:
biksati ga, kidati ga,  kronati ga,  lomiti ga,  sekati ga — 'počenjati
neumnosti, lahkomiselnosti';
cvréti jo, pocvréfcL jo — '(s)teči, bežati';
izkupiti jo/jih — 'biti deležen kakega neprijetnega stanja'; kresniti jo — 'začeti hoditi';
254
Jezikoslovni zapiski 1995
pobirati jo — 'hitro hoditi, iti'; pobrati jo, stisniti jo - 'oditi, zbežati'; pohudičiti ga — 'narediti napako';
pokidati ga/jo, pokronati ga, polomiti ga/jo, posrati ga/jo - 'narediti neumnost, lahkomiselnost';
— glagoli s predložnim morfemom (l65 primerov; to je samo izbirni ponazarjalni izpis):
dajati na — ekspr. 'prisojati komu vrednote; ceniti;
dajati se z/s — ekspr. 's težavo upirati se čemu';
dreti1 v - ekspr. 'zelo hitro se bližati čemu slabemu';
držati na — nižje pog. 'ceniti, dati na kaj';
gledati na — ekspr. 'prisojati čemu pomembnost';
gnati v - 'razvijati se, rasti';
goréti od - 'biti čustveno vznemirjen';
goreti za — ekspr. 'izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje'; graditi    na   -   publ.  'delati, ustvarjati kaj z upoštevanjem določenih izhodišč';
hoditi za — pog. 'prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga';
manjka pa izpostavitev zveze hoditi z/s, ki je v slovarju nakazana s socialnozvrstno oznako pogovorno, s slovničnim kvalifikatorskim pojasnilom navadno z orodni kom in s pomensko razlago 'biti v ljubezenskem odnosu'; prezrta je tudi zveza shajati z/s, tako da je slovarskima pomenoma glagola SHAJATI 1. 'biti v takih medsebojnih odnosih, ki zagotavljajo normalno bivanje, sožitje', npr. Vsak človek bi lahko shajal z njim., in 2. 'imeti materialne možnosti za obstoj, delovanje', npr. S temi dohodki ne more shajati., dodano kval i f ikatorsko pojasnilo navadno s prislovnim določilom, medtem ko je zveza shajati brez s pomenom 'biti potreben, nujen', npr. Brez očal ne more shajati., označena s kvali-fikatorskim pojasnilom v zvezi z brez;
— s pomenskim delitvenim kriterijem pa je npr. natančneje predstavljen predložnomorfemski glagol igrati se z/s:
igrati se z/s — 'nehoteno premikati kaj in s tem izražati zadrego, vznemirjenje';
igrati se z/s - ekspr. 'imeti lahkomiseln, neresen odnos do česa';
— podobno kot igrati se z/s slovar v okviru tretjega pomena glagola noreti razlikuje noreti za v pomenu 'prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga' npr. vsa dekleta so norela za njim in noreti za v pomenu 'biti zelo navdušen nad čim' npr. otroci norijo za lutkami, oboje z oznako ekspresivno;
— slovar lepo ločuje med predlogom kot besedilnim morfemom ali kot glagolskim morfemom npr. pri podiztočnici lepiti se, kjer primere bla-
A. Žele: Kako SSKJ Izkazuje glagole s prostim morfemom
255
to se lepi na copate, testo se lepi na prste označuje s slovničnim kvalif ikatorskim pojasnilom s prislovnim določilom in pomensko razlago 'zaradi lepljivosti se pritrjevati na podlago', zato ima predlog NA skladenjsko vlogo besedilnega morfema; primere s predložnim glagolskim morfemom kot dekleta se kar lepijo nanj pa slovar označi s čustvenost-no oznako ekspresivno in s pomensko razlago 'kazati veliko čustveno navezanost na koga', le da je pričakovano slovnično kvalif ikatorsko pojasnilo v zvezi z na tu izpuščamo;
— na skladenjsko vlogo predloga kot glagolskega morfema opozarja slovar npr. tudi pri 1. in 2. pomenu glagola ponašati se (3. in 4. pomen imata časovno oznako zastarelo), zato bi morala biti slovarska iztočnica ponašati se z/s. Predlog Z/S ima skladenjsko vlogo glagolskega morfema v pomenu 'izraža, da kdo ima to, kar nakazuje določilo', pri čemer lahko izpustimo k val i f ikatorsko pojasnilo z oslabljenim pomenom (kot je to že narejeno npr. pri prekaliti/prekaljevati se v), saj je ta nepolni pomen izražen že z glagolom IMETI v pomenski razlagi, npr. ponašati se z drugim mestom, ne more se ponašati z doslednostjo ipd.; glagolski morfem pa je predlog Z/S tudi v primerih ponašati se z bogastvom, ponašati se s takim pesnikom ipd. s pomensko razlago 'z govorjenjem ali vedenjem izražati zadovoljstvo zaradi svojih pozitivnih lastnosti, uspehov, ugodnega stanja', na kar opozarja tudi k val i f ikatorsko pojasnilo z omejitvenim prislovom navadno, tj. navadno v zvezi z z, s; kvalifi-katorsko pojasnilo navadno v zvezi z/s bi morali zaradi nenatančnosti v vsakem primeru izpušča ti.
Tudi po tem pregledu lahko ugotovimo, da je problematika prostih glagolskih morfemov v SSKJ predstavljena z obsežnim ponazarjalnim gradivom, ki pa ni vedno tudi ustrezno slovnično označeno. Tako je SSKJ v okviru zvez GLAGOL + PREDLOG s slovničnimi kvalifikatorskimi pojasnili s predložnim povedkovim določilom, s predložno zvezo, s predlogom in v zvezi z/s (pri predlogu 0 kot slovarski iztočnici je s stališča glagolskega morfema zanimivo slovnično kvalif ikatorsko pojasnilo pri glagolih s primeri govoriti, poročati, pričati, razpravljati o kom ali čem) vsaj v grobem zajel obvezno glagolsko vezljivost, in je potemtakem neobvezna glagolska vezljivost v okviru zvez GLAGOL + PREDLOG zaobjeta predvsem s kvalifikatorskima pojasniloma z orodnikom in s prislovnim določilom. Pregled označevanja glagolske vezljivosti s stališča predlogov kot slovarskih iztočnic pa je pokazal, da slovar v večini primerov ne ločuje med obvezno in neobvezno glagolsko vezljivostjo, kar zahteva vsaj ponovni pregled in delno preureditev ponazarjalnega gradiva.
256
Jezikoslovni zapiski 1995
OPOMBE
1 0 tem gl. A. Vidovič-Muha, Pregled slovničnih kvalifikatorskih pojasnil v 3. knjigi SSKJ (do konca januarja 1978), izdelano za interno uporabo na Inštitutu za slov. jezik Frana Ramovša. Ista avtorica, Slovnična obvestilnost SSKJ, predavanje na zborovanju slavistov v Murski Soboti, 1992.
2 Pri nas je v osemdesetih letih o prostem glagolskem morfemu in o glagolski vezljivosti največ pisala M. Križaj-Ortar, npr. v Glagolska vezljivost, SR, let. 30/1982, št. 2, 189-213; Vezljivost: iz pomena v izraz, zbornik SJLK 1989, 129-140.
3 Vir cit. v op. 1.
Summary FREE VERBAL MORPHEMES IN SSKJ
Just in cases free verbal morphemes iz very obvious the reciprocal conection betweenvarious word meanings and its particular grammatical properties. Free verbal moroheme in the Dictionary is expressed by grammatical qualifications as:
— propositional predicate determination,
— propositional phrase,
— in phrase with z/s.
It will be better, if the propositional or pronominal free morphemes will be indicate as underhead-word or one of individual meanings in the dictionary entry without above-mentioned grammatical qualifications.