PoStnlna plačana v gotovini. 2 3, [f |932' t t|^ krat,- prtfos. OBRTNI VESTNIK Strokovni list za povzdigo In napredek obrtništoa Draoske banovine. »OBRTNI VESTNIK1* izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno Din 40*— polletno Din 20*— posamezna številka. . Din 1*— Glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani*4, »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru44 in obrtnih društev Dravske banovine. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9. Stev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860. XV. letnik. V LJUBLJANI, dne 26. februarja 1932. Štev. 9. Josip Rebek: Rosite m svobodne Vir obrtniškega gibanja, njegove samozavesti in ponosa so bile organizacije. Po njih se je ustvarjala samoobramba našega stanu, v njih smo našli pa tudi pravo obrtniško samoodločbo. Prebujena zavest obrtniškega tovarištva se je čistila in izkristalizirala v izkušnjah borb in uspehov, ki so jih poklanjali na altar obrtniške ljubezni in tovariškega sožitja v teh borbah pojekleneTi obrtniški vodje in delavci. Od skromne strokovne zadruge enega okoliša je rrastla naša moč v močna naša stanovska predstavništva, kjer se je končno našlo obrtništvo ene pokrajine v forumu zveze, katere navodilom, delu in stremljenju so se z zaupanjem pokoravale organizaci je. Tem smotrenim stremljenjem so sledili tudi uspehi. Složno delo je jačalo naše vrste, naš stan pa je pridobival na ugledu. Rastli smo in se radovali ponosa obrtnika. Dobro preizkušeno, temeljito premišljeno in prežeti z odkritosrčno ljubeznijo do svojega stanu smo zahtevali izvedbo našega tridesetletnega dela in stremljenja tudi v določilih novega obrtnega zakona. Navezali smo si bratske stike z vrstami naših tovariških organizacij iz ostalih delov vse države. Medsebojni posefi so nudili dovelj prilike, da smo izmenjavali misli in se razumevali. Dobro se poznamo in vemo, kaj hočemo. Različne prilike in okolnosti pa nam kažejo od početka našega skupnega sodelovanja, da ne gre in tudi ne bo s/o, ako ne prevlada čut, ki bo dopuščal izravnati te nedostatke v pravem medsebojnem zaupanju. Kakor zakonski predlog za ženske obrtne in ženske strokovne učiteljske šole, prav tako je stavljen tudi zakonski predlog za srednje tehnične in moške obrtne šole na dnevni red za sejo skupščine, ki se vrši te dni. Izvestitelj teh dveh zakonskih predlogov je narodni poslanec dr. Toma Smiljanič. Naloga srednjih tehničnih in moških obrtnih šol je, kakor predvideva zakonski predlog, da se nudi učencem teh šol poleg vzgoje v jugoslovenskem narodnem duhu in duhu državnega edinstva teoretično in praktično strokovno na-obrazbo v poedinih panogah tehnične stroke in se jih pripravi za delovodje, preddelavce in samostojne obrtnike. Srednje tehnične in moške obrtne šole se pod vrhovnim nadzorstvom ministra trgovine in industrije, a pod neposrednim nadzorstvom banovin. Srednje tehnične šole so lahko razdeljene v več oddelkov, število in vrsto oddelkov za vsako šolo pa odobri minister trgovine in industrije. Glavni tipi moških obrtnih šol so: mojstersike-delovodske šole in obrtne šole. Brez žrtev se pa ne ustvarja to zaupanje. Nihče ne sme gubiti svojih pridobljenih pravic in tega tudi nismo nikdar zahtevali! Pomagajmo si medsebojno, učimo se drug od drugega; kar je dobro, to obdržimo, ostalo pa zavrzi-mo. Ni dana pri tem zahteva žrtvovanja principov, pač pa bi bilo prav, da darujemo na skupen naš žrtvenik zastarelost in okostenelost, ki sta še med nami, m katerih kvarnost prav dobro poznamo. Prav radi sprejmemo vsa moderna načela, ne pustimo pa, da bi se trgala z zdravega telesa gospodarska solidarnost pokrajin, ki je porok našemu gospodarskemu razvoju. Novi .obrtni zakon predvideva smotreno obrtno organizacijo, zagotavlja nam širokogrudno izvedbo vseh naših zahtev v tem pogledu, Dvignimo torej .našo moč in silo, združimo jih v stanovski obrtni organizaciji. V okrožnih odborih, ki bodo ustanovljeni, imamo zagotovljeno svojo samoodločbo in tu si bomo rezali svoj kruh po svoje. Plod teh korporacij pa naj požene svoj sad v skupnem našem gospodarskem predstavništvu -— v neokrnjeni Zbornici za TOl. Jasne in svobodne so naše besede, in kdor hoče v naših vrstah svojemu stanu le dobro, ta nas bo razumel. Zavračamo pa besedičenje obljub, ki niti preiskušene niso, fia se nam jih hoče vsiliti in z njimi slepiti. Zato kličem: »Zidajmo si blaginje grad na skalah del, omike bleska, a ne na besed obilnih peska!« Srednjo tehnično šolo z zavrženim izpitom je istovetiti popolni srednji šoli z višjim tečajnim izpitom. Učenci, ki so dovršili srednjo tehnično šolo, lahko nadaljujejo študij na tehnični fakulteti univerze v odgovarjajočem oddelku. Moške obrtne šole z zavrženim izpitom za stroko ^odgovarjajo nepopolni srednji šoli z nižjim tečajnim izpitom, toda le pod pogojem, če ostanejo absolventi teh šol v svoji stroki. Vse pravice učencev, ki so dovršili srednjo tehnično šolo ali moško obrtno šolo, v pogledu ugodnosti za polaganje pomočniških in mojsterskih izpitov kakor tudi v pogledu pogojev za polaganje drugih specijalnih izpitov za samo-stalno izvrševanje obrtov, so utemeljene z obrtnim zakonom ter uredbami in pravilniki — predpisanimi na osnovi istega zakona. Srednje tehnične in moške obrtne šole so lahko ali državne in samoupravne, ali pa tudi vzdrževane od gospodarskih korporacij. Pouk na srednjih tehničnih šolah traja štiri leta, v moških obrtnih šolah I pa od dve do štiri leta. Pobližje bo to odrejeno s šolskim programom in učnim načrtom. V prvi razred srednje tehnične šole se sprejemajo učenci s štirimi razredi gimnazije (realke ali realne gimnazije) s položenim nižjim tečajnim izpitom (malo maturo) ali z dokončano meščansko šolo in v njej položenim ,zavržnim izpitom. Istotako se morejo sprejeti na predlog direktorja z odobre-njem ministra trgovine in industrije tudi učenci, ki so dovršili moško obrtno šolo (mojstersko delovodsko ali obrtno šolo) s položenim završnim izpitom in če pblože dopolnilni izpit. V razred mojsterske delovodske šole se sprejemajo učenci ® najmanj sedemnajstletno starostjo, ki so se izučili v obrtu in so položili pomočniški izpit. V prvi razred moške obrtne šole se sprejmejo tudi učenci, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje ali meščanske šole ali pa šest razredov osnovne šole in jim je najmanj 14 let. Privatnih učencev te šole ne sprejemajo. Zakon regulira vprašanje učnih moči : njihove kvalifikacije in vrsto; v prehodnih naredbah je urejen položaj dosedanjih učnih moči. Onim učnim močem (nastavnikom), ki jim dozdaj niso priznana leta v samoupravni službi in privatni praksi, bodo leta priznana na podlagi rešitve g. ministra, če vlože za to prošnjo. Oddelki srednjih tehničnih šol, v katere so bili sprejeti učenci s šest razredi gimnazije in katerih rok šolanja je 'trajal dve leti, pretvorijo se ti oddelki po odredbi tega zakona v redne. Dosedanje privatne višje, srednje tehnične šole, geodetske, stavbne šole, akademije in obrtne šole prenehajo. Rok in način njihove likvidacije bo odredil minister trgovine in industrije. Za povzdigo obrtništva v dravski banovini V sredo 17. februarja dopoldne se je vršila v banovinskem svetu razprava o proračunu oddelka za trgovino, obrt in industrijo. Po temeljitem in obširnem poročilu, ki ga je podal načelnik oddelka g. dr. Rudolf Marn o plodonosnem in intenzivnem delovanju oddelka za pospeševanje in razvoj domače obrti in tujskega prometa ter po ekspozeju k proračunu se je • razvila debata, tekom katere je banovinski svetnik g. Jakob Zadravec podal nekaj koristnih in vsega uvaževanja vrednih predlogov. G. Zadravec je dejal: Znižanje proračuna, ki se tiče poglavja oddelka za trgovino, obrt in industrijo, vzamem z obžalovanjem na znanje, ker bo ravno ta omejitev kredita posebno občutno zadela obrtno-nadalje-valno šolstvo, kateremu posvečamo v zadnjem času, kakor iz prosvetno-soci-jalnih tako iz nacionalnih razlogov osobito pažnjo in ki se še dosedaj ni moglo uveljaviti v zaželjenem pravcu, ker nimamo za to šolstvo, kakor znano, dovolj strokovno naobraženega učiteljstva. Iz tega razloga je pozdraviti pod točko 3 in 6 omenjenga poglavja predvideno vsoto Din 80.000 za strokovno izpopolnitev učiteiljstva obrtno-nadalje-valnih šol. Ta postavka ise naj v prihodnjem letu vsekakor zviša. Prav posebno pa priporočam pri tej priliki, da se po vzorcu dingih kulturnih držav uvede tudi pri nas poleg učiteljskih tečajev še tečaje za izbrane sposobne mojstre, ki žele strokovno predavati na obrtno-nadaljevalnih in obrtno-strokov-nih šolah, da na ta način približamo delavnico šoli,* šolo pa delavnici. V svoji praksi sem se prepričal, da vajenci radi in pazno poslušajo praktična strokovna predavanja mojstrov zlasti, če so podana z nazornim poukom bodisi v šoli, bodisi v obrtni delavnici ali pa v tovarni. Nam ne manjka mojstrov-strokovnjakov, manjka pa nam metodično ali, če se prav izrazim, pedago-gično-metodično izobraženih obrtnikov-specijalistov. Svoj predlog priporočam kr. banski upravi v uvaževanje. Važna pridobitev, s katero se lahko laska Maribor, je ustanovitev poslovalnice obrtnopospeševalnega zavoda Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. To poslovalnico vodi naš neumorni zadružni inšpektor g. Založnik, ki si je poleg svojega itak že velikega obrtno nadzornega dela nadel še to težko nalogo. Radi dejstva, da mora v izvrševanju imenovane naloge stalno potovati, da ohrani stike z obrtništvom, ne more zmagovati naraščajoče pisarniško delo in smatram zato kot nujno potrebno, da se mu, uvažujoč uvodoma imenovano pridobitev, prideli cenejša pisarniška moč in da tudi v ostalem banska uprava poslovalnico obrtno pospeševalnega zavoda moralno in gmotno podpre. V proračunu pogrešam tudi postavko za strokovno literaturo trgovsko-obrtnega značaja. Manjka nam ponekod učil, opreme in orodja, ki so neob-hodno potrebni sestavni del obrtno-na-daljevalnega šolstva. Posebno nam je gledati na to, da v čim najkrajšem času dobimo čim več dobrih strokovnih knjig. Iz tega razloga prosim, da se naj, v kolikor ni mogoče že letos izkoristiti v ta namen postavke predmetnega proračuna, vpostavi v proračun prihodnjega leta znatnejši zmesek za ta namen. Pri tej priliki si dovoljujem opozoriti slavno kr. bansko upravo na obljubo, ki jo je dala mariborskim pridobitnim krogom glede ustanovitve obrtne šole v Mariboru in ki se pod št. 7.720 z dne 20. decembra 1930 glasi sledeče: »Na vlogo z dne 20. novembra 1930 v pogledu ustanovitve Državne olbrtne hotelirske šole v Mariboru je banska uprava pripravljena to aJkcijo, kolikor je možno, podpirati itd.« Iz poročil, ki smo jih dobili s strani naše poslanske delegacije v Beogradu, obstoja upanja, da nam centralna vlada da obrtno šolo v Mariboru, zaenkrat morda samo nižjo obrtno šolo z oddelki za hotelirstvo, za oblačilno in kovinarsko stroko, odobri, seveda samo pod pogojem, da nas tudi banovina in občina v tem pogledu podpreti. Ker v letošnjem proračunu ni vnešen noben znesek za imenovano šolo, prosim in predlagam, da se večji znesek v korist fonda za obrtno šolo v Mariboru dovoli iz kake druge postavke ter da se ta ustanovitev s strani slavne kr. banske uprave v vsakem oziru podpre. Kot hvalevredno smatram, da je slavna kr. banska uprava obrnila svojo pažnjo na vajeniške domove, čeprav je znesek, ki je predviden za ta namen prav majhen. Posebno pažnjo bi priporočal ustanovitvi vajeniškega doma v Mariboru kot gospodarskem in kulturnem središču štajerskih Slovencev, kjer se naj naš vajenec duševno in nacijo-nalno vzgoji in kjer naj dobi svojim življenjskim potrebam odgovarjajoče ognjišče in zavetišče. Prosim, da se ta postavka prihodnjič poviša in da se stopi v stremljenju za tem ciljem v stike z drugimi faktorji, ki pospešujejo te koristne ustanove. Iz partije 5 priporočam prispevek za trgovsko in obrtno mladino v Ptuju. Med postavkami izdatkov sicer najdem tujsko-prometno propagandni film, smatram pa za koristno, naj se preskrbi tudi za obrano šolstvo tekom letošnjega Zakonsld predlog o srednih tehničnih in moških obrtnih šolah v Narodni skupščini leta .nekoliko podučnih filmov, filmov strokovnega značaja za obrtništvo, ki bi se naj, kolikor jih nimamo sami na razpolago, dobavili iz inozemstva. Posebno važno se mi zdi, da obdrži kr. banska uprava tudi za naprej v evidenci pospeševanje umetne obrti, kakor keramike, tekstilne obrti, tekstilne industrije, izdelovanje spominskih predmetov, narodnih izdelkov itd. Opozarjam pri tem na upravičeno željo Prekmurcev, ki žele pečarstvo. Prekmurje ima za to potrebno glino in bi tvoriio tam pečarstvo, če bi se te stvari srečno poprijeli, vir dohodkov za našo novo in lepo slovensko pokrajino. Nova mi je šola za glasbila. To je potrebna stvar, ki ima svojo utemeljitev že v naravnem veselem značaju slovenskega ljudstva. Priporočam to šolo zlasti v pogledu na izdelovanje narodnih instrumentov, tamburic in harmonik. Mnogo bi še imel k proračunu glede VIII. poglavja pripomniti, toda po geslu, da je za malo denarja malo muzike, se omejujem samo še na dvoje ali troje stvari, ki se mi zde posebno važne. Slovenski turizem se pri nas lepo razvija. Slovensko planinsko društvo vrši hvalevredno svojo dolžnost in predstavlja v svojem delovanju nosilca tujskega prometa, s katerim raste in pade velik vir dohodkov slovenskega ljudstva. Tujsko prometne postavke so bile tako silno skrčene, da se je bati, da bo ta panoga občutno trpela. Predlagam, da se v ta namen, če je iz proračuna mogoče, porabi kak preostanek ali pa da se v ta namen spremeni kaka druga postavka. Z uvedbo novega obrtnega zakona bo treba misliti na ustanovitev predpisanih obrtno-okrožnih udruženj, pri čemer bo treba upoštevati geografske in gospodarske potrebe. Na prevelikem številu teh udruženj bi mogel trpeti namen zakona in dobro zamišljene organizacije same ne bi predstavljale onega važnega faktorja, kakršnega je predvidel zakonodajalec. — V tem pogledu prosim in priporočam slavni kr. banski upravi, da stvarno presoja predloge glede novih obrtnih organizacij. Končam s prošnjo, naj pride v prihodnjem letu pri poglavju VIII. zopet do izraza nezmanjšana dobrohotnost slavne kraljevske banske uprave v korist slovenski trgovini, obrti in industriji. _________ V svrho olajšanja davčnih bremen Beograd, 24. februarja. AA. Finančni minister dr. Milorad Gjorgjevič je poslal predsedniku Narodne skupščine na podlagi pooblastila, ki mu ga je dal Nj. Vel. kralj 18. februarja t. 1., predlog zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o katastru zemljišč, zakona o neposrednih davkih in zakona o davku na samce ter davčni oprostitvi oseb z 9 ali več otrok s prošnjo, da se ta predlog kot nujen pošlje finančnemu odboru Narodne skupščine. Beograd, 24. februarja. AA. N j. Vel. kralj je podpisal ukaz, ki pooblašča finančnega ministra, da lahko predloži narodni skupščini predlog zakona o izpremembah /n dopolnitvi zakona o katastru zemljišč in zakona o neposrednih davkih. V vrsti odredb, izdanih v svrho olajšanja davčnih bremen in lažjega prenašanja gospodarske krize, predstavljajo izpremembe zakona o katastru zemljišč in neposrednih davkih zelo učinkovito sredstvo, ker se z njimi znatno olajšajo davčna bremena na podlagi zakona o neposrednih davkih. Razen teh izprememfc, ki jim je namen doseči znižanje tekoče odmere neposrednih davkov, vsebuje ta predlog zakona tudi pooblastilo za finančnega ministra, po katerem bo lahko revidiral tudi dolžne neposredne davke, izvirajoče iz dobe pred letom 1928, in storil kar je potrebno, da se omogoči likvidacija dolžnih davkov, s čimer se bo obenem mnogo olajšalo in pospešilo delo v davčnih upravah. Med najvažnejše odredbe predlaganih izprememb spadajo tiste, po katerih se čisti katastrski dohodki znižujejo za 20% v vseh kulturah in razredih, odstotna mera temeljnega davka na dohodke od zemljišč pa se določi z 10% namesto s prejšnjimi 12. Neposredno v korist lastnikov Zemljič gre tudi odredba o izpremembah, ki se z njimi razširi začasna oprostitev davka tudi na ostale na novo zasajene sadovnjake. Te odredbe so plod neprestanega stremljenja kraljevske vlade po tem, da se obdavčenje kmeta spravi v sklad z gospodarskimi razmerami. Te odredbe so samo nadaljevanje prejšnjih odredb za znižanje zemljarine, ki so se ravnale po znižanju odstotne mere dopolnilnega davka, ki se je znižala s 17 na 12% in potem na 8%, dalje po znižanju odstotne mere osnovnega davka z 12% na 10% in po olajšavi dopolninega davka v hišnih gospodinjstvih po številu članov. Naši zidarji za skupne zbornice Ljubljana, 22. februarja V soboto se je vršil v prostorih Mestnega doma občni zbor strokov* ne zadruge zidarskih mojstrov za bi v* šo ljubljansko oblast. Udeležilo se ga je okrog 90 članov, predsedoval mu Je načelnik zadruge g. Hlebš Jernej. Na občnem -zboru je zastopal bansko upravo dr. Šink, mestno načelstvo go* spod Svetel, zbornico za TOiI pa dr. Pretnar. Po poročilu, ki kaže, da je za* druga delovala v preteklem letu zelo agilno in da je izvedla mnoge akcije v davčnem pogledu, glede obrtnega za* kona, proti šušmarjem in v drugih važnih zadevah, je bil odobren obra* čun in sprejet proračun. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za načelnika g. Hlebš in v ostalem skoraj ves do* sedanji odbor. Pri slučajnostih se je vnela zelo ži* vahna debata glede vprašanja skup* nih ali ločenih zbornic, v katero so posegli načelnik Hlebš, g. Živec in drugi. Končno se je pa občni zbor z 79 proti 4 glasovom izjavil za skupne trgovske, obrtne in industrijske zbor* nice s samostojnimi odseki. Občni zbor je bil s tem zaključen. Po »Zanatliji« še » Obrtnički Vjesnik« Ne vem kako in na kakšen način je dobila uprava »Obrtničkog Vjesni* ka« toliko naslovov obrtnikov v drav* ski banovini in ne malo čudno je, da so prejeli ta list v posebni izdaji ra\L no vsi naročniki '»Obrtnega Vestni* ka«. Pa to koncem koncev še ni taka reč in ne hudovali bi se naši tovariši nad tem toliko, kot se pa hudujejo — in to po pravici — nad tako »strokov* nim« pisanjem tega »posebnega izda* nja«. Pričakoval sem od strokovnega glasila, dd bo po svoji vsebini res stro* kovno, pa sem že po prvem pregledu opazil, da je list obšel strokovna vpra* šanja in se pozabil pozabavati s po* glavitnimi vprašanji naše gospodarske in obrtne politike, zato pa je napol* nil cele predale s polemično vsebino. »Obrtnički -Vjesnik« se je tako poka* zal prav vrednega naslednika nekda* njega »Zandtlijc« v slovenski izdaji. Omejim naj; Se na inkriminacije, ki zadevajo mojo osebo. Pisec članka z naslovom »Kako sc dela med nami«, očita meni, da sem imenoval skupino pristašev za ločeno zbornico s »kle* rikalci«. Takšen očitek na tem mestu odločno odklanjam in g. pisec prav dobro ve, da se tako nisem izrazil, niti izražal ne tako. Zato je nepošteno moje izjave na talk način predrugače* vati. Da bi se pa v tej stvari spuščal v obširno polemiko pred obrtniško jav* n ostjo, ki ni več dovzetna za tako »igračkanje« nekaterih in želi le po* zitivnega dela in ne golih prerokovanj, mi je pod častjo, ker imam zmisel za bolj važna vprašanja, ki naj vodijo v naš splošen dobrobit. Zato poudarjam ponovno, da je to moj zadnji odgovor na takšne pole* mike z »druge strani« in smatram- kot nepošteno, da se obrtništvo z zavija* njem in popačevanjem izjav narav* nost »farba«. Kar se pa tiče lista samega, povem javno, da vsako »Zanatlijo« in vsak »Obrtnički Vjesnik« — posebna izda* nja v slovenskem jeziku in s polemično — za nas obrtnike nestvarno vse* bino — že vnaprej odklanjam in sem mnenja, da misli enako še več drugih tovarišev. V naših vrstah ni mesta za one, ki razdirajo obrtniško slogo, ki ustvarjajo z načinom svojega dela razdore, pripravljajo spore in rode nezadovolj-stvo. Zavedajmo se, da preživljamo težke čase gospodarske krize in da imamo preveč bolj važnih problemov, za katere moramo biti v delu složni, če hočemo, da lahko upamo na gotov uspeh. Fran Iglič. Zborovanje ključavničarjev Zadruga ključavničarjev za ljubljan* ski sodni okraj je imela v soboto po* poldne v posvetovalnici ZTOI svoj občni zbor, ki je trajal štiri ure in se ga je udeležilo okrog 40 mojstrov iz Ljubljane, Viča, Št. Vida, Zaloga in drugih krajev. Načelnik g. Breskvar je pozdravil zastopnika obrtnega od* seka ZTOI in predsednika Obrtniške* ga društva g. Josipa Rebeka ter tajni* ka ZTOI g. dr. Pretnarja, nato je pa obširno poročal o delovanju zadruge v minulem letu zlasti kar se tiče no* vega obrtnega zakona in drugih pere* čih stanovskih vprašanj, končno je pa konstatiral, da v vseh 10 letih njego* vega načelovanja zadruga ni prišla v nikake neprilike z oblastmi, in se za* hvalil za sodelovanje in pomoč pri de* lu za pravice in koristi stanu z željo, da bi bilo delo tudi v prihodnjem letu uspešno. Tajniško poročilo izraža upanje, da je najtežja faza gospodarske krize že končana ter ugotavlja, da je bilo v za* drugi 62 mojstrov s 134 vajoneg ki sta 2 šla v mornariško šolo, a pri pomanj* kanju dola bi bilo dobro, če bi se javi* lo v vojaške delavnice zaradi sigurnej* še eksistence več vajencev. Poročilo nadalje podrobno obravnava določbe novega obrtnega zakona glede pomož* nega osebja, ki sc v marsičem razli* kuje od sedanjih, končno pa pozivljc k složnemu delu za skupni blagor. Po soglasnem sprejemu tajniškega poročila je blagajnik g. Ferjan poro* čal, da je zadruga imela z vštetim pre* nosom gotovine iz 1. 1930. 22.648 Din dohodkov in 10.881 Din stroškov, a Sroračun za I. 1932. izkazuje 23.307 ►in izdatkov ter s prenosom 11.767 .Din letošnje gotovine tudi 23.307 Din '.dohodkov. Po poročilu preglednika g. Martin* čiča je bil računski zaključek soglas* no odobren, proračun pa po dolgo* trajni debati, ki so se je udeležili gg. Breskvar, Rebek, Rozman, Martinčič, Nahtigal i, dr. tudi sprejet. S spreje* mom proračuna ostane dosedanja za* družna doklada 150 Din in obligator* na naročnina »Obrtnega Vestnika«. Pri volitvah, ki jih je vodil najsta* rejši član zborovanja g. Irkič, je bil za načelnika izvoljen g. Avgust Martin* čič, za podnačelnika g. Makso Ferjan, odborniki so pa gg. Mekina Lojze, Uranič Andrej, Willmann Rudolt, Kavčič Mihael in Rebek Josip, njih namestniki gg. Irkič Ignacij, Podržaj Ciril in Julij Stermenszky, a pregled* nika sta gg. Ambrož in Kralj, pred* sodnika lizpraševalne komisije pri po* močniških izpitih pa imenuje po do* sedanji praksi odbor tako, da pridejo vsi člani zadruge na vrsto. Ko se je novi načelnik g. Martinčič zahvalil bivšemu načelniku g. Brc* skvarju za njegovo lOletno delovanje, je občni zbor sklenil, da vprašanje, či* gava last so vajeniška dela na pomoč* niških izpitih, uredi odbor, inkorpora* cijsika pristojbina pa ostane 1000 Din. Ko je tajnik g. dr. Pretnar pozdra* vil zborovalce v imenu ZTOI in ob* širno govoril o aktualnih vprašanjih, zlasti pa o potrebi solidarnosti, o so* cijalnem zavarovanju in o šušmarstvu, je g. Rebek v tehtnem utemeljevanju predložil resolucijo za popolno avto* nomijo bolniškega zavarovanja, ki naj bi bilo obvezno za vse obrtnike in pod upravo obrtnikov posameznih bano* vin, ter za ostrejše izvajanje zakonov proti šušmarstvu, a g. Nahtigal je k tej resoluciji predložil še dodatek, ki zahteva zakon za zaščito svojine, da izdelek ostane last obrtnika, dokler ni plačan. Po soglasnem sprejemu reso* lucije z dodatkom, je načelnik g. Mar* tinčič z lepim programatičnim govo* rom zaključil važno zborovanje. fio&podai&tvo =■ Predlogi gospodarskega odbora senata za omiljpnje premogovne krize. Ze v včerajšnji številki smo poročali o zanimivih predlo«'h gospodarskega odbora senata, ki se tičejo omiljenja vinske krize. Kakor poročajo iz Beograda, je gospodarski c d bor senata izdelal tudi vrsto predlogov, ki se tičejo našega premogarstva. Med drugim predlaga, da se omeji uvoz premoga, kar bi bilo najlažje izvedljivo, če se uvedejo za uvoz premoga uvozna dovoljenja. Paroplov-niut družbam naj država da del pripadajoče subvencije v obliki premoga iz državnih premogovnikov. Industrijska piJjfctja, ki lahko uporabljajo domači premog, je treba pozvati, da v odrejenem roku preuredijo svoje kurilne naprave za domači premog. Pri posameznih premogovnikih naj se uredijo kalorične električne centrale, državni rudniki joa naj se docela komercijaliziraj >. : j Novi grobovi | — Iz Laškega nam poročajo, da je v nedeljo umri v Tolstem v 68. letu starosti zidarski obrtnik Matija Leben, ki je daleč naokoli slovel kot pravi »vseznal«; vešč je bil skoro slehernega obrta. Za svojih mladih let je bil dolgo vrsto let uslužben kot zidar pri Južni železnici, na stara leta pa je bil duša laškega olepševalnega in tujsko-prometnega društva. Pokojni je izumil klepalnik za ostrenje kos in srpov. Ta svoj izum je prijavil patentnemu uradu; izkoriščevalca patenta patent še ni našel, čeprav je iznajdba enostavna in praktična ter prekaša vse doslej v inozemstvu izdelane klepalnike. — V Ljubljani so pokopali v sredo popoldne uglednega dimnikarskega mojstra Ivana K e r n c a star. Pokojni je bil skoro deset let načelnik Zadruge dimnikarjev v Ljubljani, bil pa je tudi dolgoletni član Obrtniškega društva. Na zadnji poti so ga spremili v zelo častnem številu pokojnikovi stanovski tovariši, poslovili pa so se od njega tudi številni člani Obrtniškega društva z društvenim predsednikom g. Rebekom na čelu. — V Starem trgu ob Kolpi je v sredo preminul po kratki bolezni znani posestnik in trgovec g. Koce, oče kon-ceptnega adjunkta ZTOI in strok, pregl. Zveze obrtnih zadrug v likvidaciji g. dr. Jure Koceta. Bodi jim ohranjen blag spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje! Ustanovni občni zbor zadruge dimnikarjev za dravsko banovino V nedeljo, dne 21. t. m. ob 2. uri popoldne se je vršil v hotelu Miklič v Ljubljani po odredbi kralj, banske uprave dravske banovine občni zbor enotne zadruge dimnikarjev za področje vse dravske banovine; spojili sta se dosedanji zadrugi v Ljubljani in Mariboru. Občni zbor je otvoril in vodil komisar mestnega načelstva ljubljanskega g. Heri Svetel, kot -zastopnik banske uprave pa je bil navzoč g. komisar Šink. Po uradnem poročilu so se vršile volitve zadružnega načelstva, in so bili izvoljeni: "za načelnika g. Andrej Udovič, za podnačelnike pa gg. Seidler Maks (Maribor) in šetina Luka (Ljubljana). V odbor so bili izvoljeni trije člani bivše mariborske in pet članov bivše ljubljanske zadruge. Zamenjava kovanega drobiža Davčna uprava za mesto v Ljubljani razglaša: Na osnovi člena 0. zakona o kovanju srebrnega denarja po 10 in 20 dinarjev je izdal g. minister za finance naslednjo odredbo, da naj izvrše zameno davčne uprave nižje označenega kovinskega drobiža po naslednjem postopanju: t.) Kovinski drobiž, ki se zamenja: a) ves drobiž kraljevine Srbije in Črne gore iz niklja po 5, 10 in 20 j>ara, izkovan do leta 1910; b) drobiž kraljevine SHS iz game po 5 in 10 j>ar izkovan leta 1920; c) drobiž bivše avstro-ogrske monarhije iz niklja po 10 in 20 helerjev, odnosno filir-jev iz pakfonga f>o 10 in 20 helerjev, odnosno filirjev in iz železa j>o 20 helerjev, odnosno filirjev. Ostali drobiž, ki tukaj ni naštet, se ne bo zamenjal. 2.) Ves našteti drobiž se mora zamenjati po nominalni vrednosti, ki je označena na denarju, razen avstro-ogrskega drobiža iz železa po 20 helerjev odnosno filirjev, ki se mora zamenjati po 5 par novec. 3.) Zamena se vrši pri vseh blagajnah davčnih uprav. 4.) Za predloženi drobiž se izda prvenstveno drobiž po 0.25 Din, če tega ni, drobiž po 0.50 Din, 1 Din in 2 Din. 5.) Drobiž, ki se predloži v zameno, mora biti vložen v zavitke po denarnih vrstah, na omotu pa mora biti označena vrednost vsebine. Za večje količine morajo predložiti stranke specifikacijo drobiža |>o vrstah in označiti celotno vsoto, ki se je prinesla v zameno. 6.) Zamenjava se prične pri davčni upra- vi za mesto' v Ljubljani takoj in traja do vštetega dne 30. novembra 1932. Po 30. novembhi 1932 se zamenjava ne . sme več vršiti, nezamenjeni kovinski drobiž pa prestane biti zakonsko plačilno sredstvo. ■_ Ha} je novega? Borze Na ljubljanski borzi se je danes devtza Nevv Vork ponovno okrep.ila, dočilll je de-viza London po zadnji okrepitvi zopet nekoliko nazadovala. Čvrstejše so tudi devize Pariz, Praga in Berlin. Ljubljana. Amsterdam 270.69 — 2282.05, Berlin 13:56.90—1347.70, Uruselj 783.19 b cesti), nadalje ako se to nahaja v hribovitem ali skalnatem okraju itd. Svetujemo vam, da se obrnete s proš* nJo na bansko upravo.^...pojasnilnimi načrti o legi hiše. Da se spoznate med seboj! (Tovarišem v Mokronogu.) JPreteklo nedeljo se je vršil v Mo« kronogu redni občni zbor tamošnje kolektivne obrtne zadruge, katerega je počastil s svojo prisotnostjo tudi na* čelnik Zveze obrtnih zadrug v Ljub* Ijani g. Ivan Mihelčič. Kot eden naj* bolj navdušenih propagatorjev ločenih zbornic je nastopil kot govornik in sc živahno zavzemal za izločitev obrtne* ga odseka iz skupne zbornice in za osamosvojitev z ločeno zbornico. (Ta* .k emu zavzemanju pravimo stanovsko zavedni obrtniki »gospodarski separa* tizem«.) Po kaj hitro končanem obč* nem zboru — vsa poročila enoletnega dela zadruge so bila obrazložena v do* bre četrt ure — se je g. Mihelčič za* dovoljen izrazil tako*le: »Ti ljudje sploh ne vedo, kaj so ločene in kaj so skupne zbornice. To so »backi«. Kakor jim kdo govori, fako pa potegnejo.« »Backe« Vas je imenoval g. načelnik Zveze in vneti propagator ločenih zbornic Mihelčič, tovariši obrtniki iz Mokronoga. To Vam povemo zato, da bost? dobro cenili uslugo, ki ste jo sto* rili g. agitatorju. In kaj porečete Vi? Gotovo »Nehvaležnost je plačik) tega sveta.« Kaj ne? Ktlnenia nasiti čitateCjev OdlačiiiM- smo se, da bomo pod temi naslovom priobocvailii inmenja naši h tovarišev — podeželskih obrtnikov. S tem nam bo podana najiboljša prilika, da spoznamo raiztmer« ah afcoM&čvne, v .katerih ž,ivi, mas te iin pada njihova obrt, skušali pa bomo tudi .ugotovite vzroke .in dajati potrebne nasvete. Obračamo se zato jna vsp tovariše — brez rarlike injiihovetga prepričanja s prašnjo, da se marljivo poslužujejo te rub rik e. (U rediništ v pa in natančna pravila pismenega ob* čevanja, ki jih v drugih sličnih knji# g ah navadno sploh ne najdemo. Škrat* ka: Urbanusova knjiga je najboljše in najpopolnejše slično delo, ki smo jih imeli doslej pri nas, zato tudi ni čudno, če je doživela že tretjo, jako pomnoženo in izpopolnjeno izdajo. Tudi res elegantna zunanja oprema popolnoma odgovarja vsebini, zato bo gotovo segla po njej vsaka boljša slo* venska rodbina. Ste že poravnali naročnino? \ iT ktmzorcij Jc'P ?■■*»Narod.. tl,l,,mu F—«*»-• v,i v LJ*i«»,. Glavni in odgovorni urednik Vladimir Pfeifer. OBRTNA BANKA V LJUBLJANI ONIKALA! KONGRESNI TRG 4 PODRUŽNICA: LJGTOMER Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 12.051 ee0“ Telefon št. 2508 •“—r-r----------- * ... • ? Zz::z:z ^ tečaji Mariborska poslovalnica zborničnega obrtno pospeševalnega zavoda priredi v Celju učni tečaj za avtogeno varjenje z uporabo najmodernejših tehničnih sredstev. Tečaj vodi specijalist v tej stroki g. inž. Knez iz Ruš. Tečaj se otvori v ponedeljek 29. t. m. in bo trajal z dnevnim teoretičnim in praktičnim poukom 10 dni. Udeležijo se ga lahko mojstri in pomočniki mehaniške, elektrotehniške in vseh ostalih kovinarskih strok. Posebne važnosti je znanje avtogenega varjenja tudi za kovače. Prijave je poslati posamezno ali potom pristojne obrtne zadruge za več udeležencev skupno brez odloga in najkasneje do ponedeljka 22. t. m. na naslov: »Zavod za pospeševanje obrti Zbornice TOL poslovalnica v Mariboru« (sresko načelstvo), odkoder dobe udeleženci vsa potrebna nadaljnja pojasnila. ctlagno Razširjenje VVestnove tovarne v Celju. V veliki VVestoovi tovarni etnaijli-irane posode v Gaberju pri Celju je bil 'pred kratkim odprt inov oddelek, v katerem se izdelujejo radiatorji (peči) za centralno kurjavo. 'Peči so zelo lepe oblike in so bili modeli nagrajeni na 'beograjski univerzi. Od sirovin do gotovega izdelka se vse proizvaja doma. Peči se izdelujejo v vseh barvah in so patentirane pod značko »A. W. Radiator«. Njihova kapaciteta je zelo velika. 06jave oteanigacij Zadruga čevljarjev za sodni okraj Ljubljana ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 28. februarja 1932 ob pol 9. uri dop. v dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu. Dnevni red obse* ga: Nagovor in poročilo predsednika, čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, poročilo blagajnika, poročilo revizorjev, proračun za leto 1932. in določitev zadružnih doklad za leto 1932., razgovor o novem obrtnem za» kanu in sklepanje o zbornicah ter raz* noterosti. Če bi občni zbor ob dolo* uri ne J>il sklepčen, se bo vršil uro kasneje, ne oziraje se na šte* navzočih članov. — Odbor. Opozorilo za uvoznike umetnih gnojil. Z ozirom na določila pravilnika o uvozu in prometu umetnih gnojil (Službene Novine br. 262/1931 LXXXI od 9. Xt. 1931. 1.) morajo biti pošiljke umetnih gnojil, ki se uvažajo v Jugoslavijo in se tu ocarinijo, natovorjene v vrečah. Nakladanje v razsutem stanju je dovoljeno samo, ako se v tovornem listu navede kot uvozna postaja postaja, pri kateri se nahaja carinarnica, ki je pooblaščena za ocarinjenje te vrste blaga. Pošiljke z umetnimi gnojili se smejo ob uvozu ocariniti samo pri naslednjih carinarnicah: Beograd, Reka J. d. ž., Ljubljana, Maribor, Osijek, Sarajevo, Split, Skoplje, Subotica, Sušak in Za-greb-Sava. V nasprotnem slučaju mota prejemnik pošiljko, ki je prispela v razsutem stanju, ob priliki ocarinjenja naložiti v vreče. Pošiljke, pri katerih gornji pogoji niso izpolnjeni, se bodo na meji' zavrnile, odnosno dale na razpolago pošiljatelju. 4)o6 ave in Licitacije Dne 15. marca t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu ofertna licitacija glede dobave grafikonov in voznih redov. Dne 3. marca t. 1. se bo vršila pri odseku za nabave ministrstva saobra-čaja v Beogradu ofertna licitacija glede dobave žice. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 3. marca t. 1. ponudbe glede dobave 20.400 kg moke. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 10. marca t. 1. ponudbe glede dobave usnjatih jermenov. Dne 2. marca 1932 se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertna licitacija g-ede dobave 30.000 komadov mrežic za plinsko razsvetlija" vo. Vršile se bodo ustmene licitacije glede dobave mesa za čas od 1. aprila do 30. septembra 1932: dne 27. februarja pri Komandi mesta v Bihaču; dne 29. februarja pri Komandi mesta v Gospi-ču in pri Komandi Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki. Direkcija državnega rudnika Kakanj ;sprejema do 3. marca t. 1. ponudbe glede dobave pisarniškega materijala (papir, karbonpapir, svinčniki, peresniki, peresa, škarje, tuš, spojke za akte, risalni žebljički, pečatni vosek itd.), 550 kom. žarnic, 300 m jermenov, 100 m:’ jamskega lesa, 20.000 kg ovsa, 150 kg žice, 100 kg vijakov z maticami, 300 kg žičnikov in 2000 komadov žag za kovino. •••• Tvornicii ZA IMIŠFK I). D. AGA-ttUSE ndružciic jugo*'o v. tvornice pcetilena in ukuifena d. d. ,.: