CENA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 93 KRANJ, petek, 6.12.1985 GLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Tehnološki napredek in znanje sta eno. — Foto: F. Perdan ^sje štipendije Z dece mbrom bodo učenci in štu- fctje prejemali za petino višje šti t^ndije. Tako je odločila štipendij Ve skupščina v republiki, ki letos »tstno izpolnjuje obljubo, da se bodo ipendije sproti valorizirale glede J* Priliv sredstev in rast življenjskih koškov. 1. decembra je nova vrednost 18,62 za kadrovske štipendije dinarj ev, se pravi, da bodo učenci dobili od 7.448 do 13.406 dinarjev, študentje pa od 11.172 do 20.110 dinarjev, pač odvisno od njihovega uspeha. Nekaterim pripada tudi dodatek na deficitarnost, ki bo po novem lahko največ 3.724 dinarjev. Za 20 odstotkov bodo večje tudi druge štipendije. F. Belčič Danes v Gorenjskem glasu stran 2: Stran 3: Stran 4: strani 8 in 9: stran 16 Razsežnosti bojkota Za preplah ni razlogov Kje bo prostor za industrijo Srenjani smo kot leskov grm Vroče na ledu in v zakulisnih igrah Sadili rože, da so se lahko povzpeli na Toubkal Izziv vikendašem Novice o šoli bodo šle v svet sodstvi sindikata in SZDL odločili Volili bomo marca Ljubljana — Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva in republiški svet Zveze sindikatov sta na skupni seji oce-j^ievala dosedanje priprave na volitve in potek evidentiranja možnih £arididatov za delegatske dolžnosti. Vodstvi obeh organizacij pozivata J , *> naj še naprej sodelujejo pri izbiranju najboljših kandidatov za j.elegatske dolžnosti, obenem pa so sklenili, da bo še ta mesec objav-3en seznam evidentiranih možnih kandidatov za najodgovornejše de-e§atske dolžnosti. Opravljeno je bilo odgovorno politično in kadrovsko delo, saj smo . ttaši republiki evidentirali nad 260.000 možnih kandidatov. Starostna l2obrazbena sestava evidentiranih je zadovoljiva. Bati pa se je, da v P°stopkih do končnih kandidatnih list ne bo zvodenela. Mnogi od evi-^ntiranih se boje dolžnosti, saj naj bi jih prevzeli v težkih in zaplete-7* gospodarskih in političnih razmerah, vendar so za uspešno reševa-Je le-teh potrebni prav sposobni, vztrajni, odgovorni, odločni in pošte-. 1 'Judje. Pojavljajo se tudi primeri, da delovne organizacije ne pustijo tovarn sposobnih ljudi, ki so bili evidentirani za dolžnosti v občini, ^Publiki ali zvezi. Upada tudi zanimanje za poklicno družbenopoli-cno delo. Predvsem morajo biti vsi nadaljnji volilni postopki javni in ^rnokratični, saj to utrjuje zaupanje ljudi, ki pa je v tem času še pose-3 Pomembno in potrebno. Ljudje želijo na volitvah izbirati in voliti, Pa le glasovati. sj SZDL in sindikat sta predlagala, da bi v Sloveniji volili marca in sk°er v četrtek, 13. marca, v temeljnih in drugih organizacijah ter ?, uPnostih, v nedeljo, 16. marca, pa v krajevnih skupnostih. V zvezni 2i0r Pa naj bi volile že novoizvoljene občinske skupščine v ponedeljek, aprila. -jk V Peku nov računalnik TRŽIČ — Se pred novim letom bo v tržiški tovarni obutve začel delati poslovni računalnik IBM 4361, ki sodi med najsodobnejše, kar jih je trenutno na Gorenjskem. Kupili so ga, da bi nadomestil že iztrošene in po zmogljivosti omejene aparature. Računalnik je stal 560.000 dolarjev. T: tej vlcIi je *-.<-•',.: prištet? še dvajset odstotkov uvozne carine in drugih dajatev, medtem ko bo terminalska oprema, ki jo bodo kupili od Iskre Delte, zahtevala približno 50 milijonov dinarjev. Zmogljivost novega računalnika je velika, tako da v tržiški občini razmišljajo celo o enotnem informacijskem sistemu, ki naj bi bil v Peku. Medtem ko je strokovno jedro ljudi, ki bodo delali z novim računalnikom, izoblikovano, pa v Peku še iščejo nekaj sodelavcev; sistemske inženirje, programerje, organizatorje. Izkušenih strokovnjakov te vrste v tržiški občini ni veliko, zato jih bodo morali iskati zunaj Tržiča. H. J. U POZORNOSTI Čarobna palica smo mi V okviru priprav na 10. kongres Zveze komunistov Slovenije bo v torek v Poljčah posvet Mi in znanstveno-tehnološka revolucija. Na njem bo sodelovalo približno 150 priznanih slovenskih raziskovalcev, gospodarstvenikov in politikov. Pred posvetom se poraja dvom, ali se bodo že prepričani znova prepričevali med seboj o pomenu uvajanja vrhunskih tehnologij, o vprašljivosti vlaganja denarja na Jesenice in v Kidričevo, ali bodo zgolj ponavljali že stokrat ponovljena dejstva. Tej nevarnosti se ne bo mogoče povsem ogniti. Če sploh je nevarnost. Posvet je namreč prav zato, da se raziskovalci zberejo, da njihova mnenja ne bodo več le mnenja tega ali onega posameznika, vpijočega iz zaprtosti svojega inštituta, ampak bo to mnenje slovenskih komunistov, slovenske večine, ki mora končno začeti trgati niti velikega tehnološkega zaostajanja, v katero smo padli zlasti zadnje desetletje tudi zaradi lastne nespame-ti. Gre za to, da že prepričani prepričajo še neprepričane. Skrajni čas je, da se zavemo pomena političnih razsežnosti razvojnega zaostajanja, da dvignemo glavo iz peska in kljub pomanjkanju denarja za razvoj oziroma prav zato vlagamo vse v vrhunsko tehnologijo in v znanje ljudi, da bodo to tehnologijo znali uporabljati, se iz nje učiti, jo dograjevati in graditi lastno. Le tako si bomo zagotovili tudi jutrišnje preživetje in dobili primeren delež v svetovni delitvi dela in dohodka. Posvet gotovo ne bo čarobna palička, s katero bi stvari čez noč spremenili. Čarobne poličke ni, je le dobronameren poskus, da se naše razvojno krmilo vendarle počasi zasuka v pravo smer. H. Jelovčan Obisk pri koroških zadružnikih Celovec — V sredo, 4. decembra, so poslovodje Murke, ki je prvi organizator izvoza na avstrijsko Koroško na Gorenjskem, obiskali tri markete Zveze slovenskih zadrug na Koroškem, najnovejša marketa v Železni Kapli in Globasnici ter največjega od vseh njihovih 12 marke tov, market v Pliberku. Pri koroških kolegih so se pozanimali za njihovo organizacijo dela in se z njimi pogovorili o novih možnostih prodaje našega blaga v njihovih trgovinah. Murka je namreč zaorala ledino na tem področju in kažejo se že prvi uspehi. Zanimanje avstrijskih kupcev za naše blago, je kot kaže, vedno večje. Na razgovorih z delavci Murke v domu slovenske mladine v Celovcu ta večer sta Slavko Beznik, predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije na Koroškem in Franci Einspie-ler, predsednik Gospodarskega odbora koroških Slovencev, poudarila, da ima to gospodarsko sodelovanje, ki ga je tako pionirsko začela Murka, ogromne možnosti, čeprav je prodor na tako zahtevno tržišče, kot je prav astrij-sko, izredno težak. Živi stiki med trgovci in proizvajalci z obeh strani meje bodo pripomogli k še uspešnejšemu poslovanju. D. Dolenc Jesenice — Letos so v jeseniški bolnici preuredili oddelek za centralno intenzivno terapijo in operacijsko sobo ter ob dnevu republike slovesno odprli adaptirane prostore abdo-minalnega trakta kirurgičnega oddelka. Preureditev prostorov jih je stala 40 milijonov dinarjev, obenem pa so kupili tudi operacijski rentgen. Za obnovo in nakup rentgena so pomembno prispevale tudi delovne organizacije po Gorenjski, še posebej jeseniška Železarna, zdravstvene skupnosti in občani. Bolnica je začela akcijo zbiranja denarja in predvsem občani so se odzvali v velikem številu. Operacijski rentgen je posebno dragocena pridobitev in je namenjen funkcionalni diagnostiki in spremljanju uspešnosti dela med operacijskim posegom. Rentgen natančno nadzoruje stanje sprememb na okostju in položaj materialov med operacijo. S kontrastnimi sredstvi se dajo natančno določiti spremembe na žolčnih izvodilih, aparat je resnično zadnji uspeh tehnologije v medicini. Takšne rentgene imajo pri nas vse sodobne bolnice, vendar bi težko našli tako zelo izpopolnjenega, kot v jeseniški bolnici. Rentgen lahko nameščajo poljubno, za zdravje bolnika pa je pomembno, da domala ni nikakršnih rentgenskih žarkov. — D. Sedej — Foro F. Perdan IZKORISTITE VELIKO TRADICIONALNO PRODAJNO pONUDBAT NOVOLETNO SEJEMSKO PRIREDITEV: bela tehnika, pohištvo konfekcija, volna, krzno kmetijska mehanizacija in rezervni deli lesno obdelovalni stroji avtomobilske gume čevlji novoletna darila ^prehrambeni izdelki 26. novoletni sejem krsnj, 13.-23.12/85 vsak dan od 9. do 19. ure TUDI DEDEK MRAZ KUPUJE NA GORENJSKEM SEJMU! ZANIMIVOSTI: • velika izbira na enem mestu • ugodne sejemske cene • dostava do doma • krediti • ostala presenečenja i , t) ©MMSS^SEEGLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 6. DECEMBRA 1986 Preveč za osebne dohodke V škofjeloški občini se bodo pogovorili z vsemi delovnimi organizacijami, kjer ugotavljajo odstopanja od dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka in sredstev za osebne dohodke Škofja Loka — Izvršni svet škofjeloške občinske skupščine je že v začetku novembra ugotovil, da 19 temeljnih oziroma delovnih organizacij v škofjeloški občini po podatkih o izplačilu osebnih dohodkov za devet mesecev odstopa od določil o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka za letos. Zato so od njih terjali dodatne obrazložitve. Med njimi je 11 takšnih, ki že vse leto ne spoštujejo dogovora zaradi višje izplačanih osebnih dohodkov. Zaradi precejšnjega števila takšnih organizacij po devetmesečnih podatkih celotno gospodarstvo občine odstopa od dogovora, saj je bilo za osebne dohodke v primerjavi z lanskimi devetimi meseci izplačanih za 87 odstotkov več sredstev za osebne dohodke, rast primerljivega dohodka pa je znašala 89,9 odstotka. Ob upoštevanju 10-odstotnega zaostajanja bi zato za osebne dohodke morali nameniti manj denarja, rast pa bi bila glede na lansko obdobje lahko 81-odstotna. Negospodarstvo sicer ne prekoračuje rasti sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu, saj beleži 82,3-od-stotno rast. Ker pa bi bila možna dovoljena rast v gospodarstvu 81 odstotkov, tako tudi negospodarstvo kot celota odstopa od dogovora. Za negospodarstvo je izvršni svet na seji v torek sklenil, da mora dosledno upoštevati in spoštovati najvišje dovoljeno povečanje v masi do 81 odstotkov. Morebitne poračune do višje dosežene dovoljene rasti v gospodarstvu pa bi opravili prihodnje leto. Za temeljne oziroma delovne organizacije, ki zdaj odstopajo od dogovora, pa je izvršni svet ugotovil, da so ukrepi proti kršiteljem jasno opredeljeni. Lahko pride do omejitve izplačevanja sredstev za osebne dohodke, dokler se razmerja ne uskladijo ali pa tudi do ukrepa družbenega varstva. Preden bi posegli po kakršnemkoli ukrepu, je sklenil izvršni svet, se bodo pogovorili z vsemi delovnimi organizacijami oziroma odgovornimi skupaj z družbenim pravobranilcem samoupravljanja in občinskim svetom Zveze sindikatov. To so delovne organizacije Termika — tozd Proizvodnja, sozd LTH, Li-mos, Iskra-tozd Elektromotorji Železniki, Alples, Jelovica, Gradis-tozd LIO, Gorenjska predilnica, Poliks Žiri, GG Kranj-tozd Gozdarstvo in TO Kooperanti, SGP Tehnik, Inštalacije, Obrtnik in Lokainvest. Za še posebej neodgovorno je izvršni svet ocenil ravnanje tistih vodstvenih delavcev v delovnih organizacijah, ki po novembrski seji niso poslali dodatnih obrazložitev za odstopanje od meril družbenega dogovora. Po stališču izvršnega sveta v delovnih organizacijah, kjer so delitvena razmerja neusklajena, ni razlogov, da bi ševtem mesecu opravili po-računavanje na račun zaključnih računov. A. Žalar Mlačnost med mladimi Jesenice — Čeprav je bilo minulo leto za jeseniško mladino kar bogato, na nedavni programski konferenci občinske konference ZSMS ni bilo čutiti optimizma. Lani so skupaj z Radovljičani ustanovili mladinski servis, uredili dvoje klubskih prostorov, praznovali mesec mladosti tako kot ugaja mladim, pripravili lokalno delovno akcijo v Železarni, ki je privabila brigadirje iz vse Jugoslavije, privlačna je bila šola za mlade samo-upravljalce, prodornejši so bili v družbenopolitičnem - zboru . . . Ne morejo pa odpraviti pomanjkljivosti, ki jih bremenijo že več let, dela v osnovnih mladinskih organizacijah. Da delajo pretežno forumi, dokazujeta tudi poročilo, prebrano na programski konferenci mladih Jeseničanov, ki obsega deset strani, in medla razprava med delegati kon-fence, ki se ni in ni razvnela. Nekaj več besedi je bilo deležno zlasti mladinsko prostovoljno delo, vendar so se razpravljalci omejili le na ugotavljanje krize na tem področju, ne da bi predlagali kaj novega. Tudi o bli- žajočih se volitvah niso rekli besede, ki bi dokazovala udarno moč mladih. Pod črnogledim vtisom, da prek delegatskega sistema ni mogoče ničesar doseči, so ocenjevali tudi vlogo mladinske organizacije. Pri tem so spregledali, da v skupščini vendarle imajo besedo, ki so ji ostali delegati pripravljeni prisluhniti. To dokazuje delo družbenopolitičnega zbora in številni »mladinski« problemi, ki so v skupščinskih razpravah prišli na dan. Morda je organiziranost mladinske organizacije kriva, da dela v njej ne zaživi, da delajo le forumi, da večina mladih v njej ne najde svoje identitete, so ugotavljali. Konkretnega predloga, kako spremeniti togi statut, da bi pobuda mladih iz tovarne, šole, krajevne skupnosti bolj za živela, niso dali. Več revolucionarnosti bi bilo pričakovati od mladih iz Železarne, vendar je njihovi mladini videti, da se je minulo leto ukvarjala pretežno z gigantsko delovno akcijo, druge stvari pa potisnila v ozadje. D. Ž. Programsko volilna seja občinske konference SZDL Radovljica Manjša pripravljenost za politično delo Radovljica — V torek, 10. decembra, ob 15. uri se bo na programsko-volilni seji sestala občinska konferenca SZDL Radovljica. V obravnavi dela v preteklem letu bo uvodno poročilo podal Miro Birk, za razpravo pa je pripravljeno gradivo, ki podrobno razčlenjuje delo občinske konference SZDL Radovljica in njenih organov v letu 1985. Uvodna ugotovitev pravi, da je Socialistična zveza delovala v zelo razgibanem obdobju, ko je naša družba, ob ugotovitvi in streznitvi, da smo v težavnem gospodarskem položaju, iskala in usmerjala pot v premagovanje težav. Razpoloženje ljudi je bilo v nekaterih okoljih odraz težav v družbi, padanje življenjskega standarda pa je krog ljudi, ki so bili pripravljeni delati v Socialistični zvezi, zmanjševalo. Na razpoloženje za politično delo pa je v nekaterih okoljih ob javnih razpravah vplivalo tudi mnenje, da njihova stališča niso upoštevana, da upravni organi pripombe iz razprave s terena ocenjujejo kot laične in jih zato ne upoštevajo. V vaških krajevnih skupnostih, kjer so se že v preteklosti naslanjali nase in niso čakali na pomoč širše družbe, kjer so masikaj zgradili in uredili z lastnimi sredstvi, pa je bilo razpoloženje boljše, krajevne konference so zadovoljivo delovale, ljudje so iskali rešitve problemov, ugotavljali so, da se tudi z majhnimi koraki daleč pride. Pred obravnavo programskih smernic za delo v prihodnjem letu — osnova so jim štiriletna izhodišča za delo — bodo opravili volitve. Za predsednika občinske konference kandidirata Anton Toman, sedaj sekretar občinske konference, in Srečo Toman, sedaj ravnatelj osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici. Za podpredsednika občinske konference je še naprej predlagan Cveto Po-har. Za sekretarja občinske konference pa kandidirata Brane Grohar, sedaj sekretar občinske konference ZSMS Radovljica, in Bogo Odar, sedaj predsednik krajevne konference SZDL Bohinjska Bistrica. Oblikovali bodo tudi predlog možnih kandidatov občinske konference SZDL v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine, predlagani so Miro Birk, Franc Jere, Helena Kučič, Justin Zorko in Stanka Zupan. MV Razsežnosti bojkota Osemmesečni bojkot ljubljanskih študentov, ki ne plačajo stanari; ne v študentskem domu, je razgibal javnost, še zlasti pa ustanove, ki jim je zaupana skrb za šolajočo se mladino. Povzročil je, da je družbenoekonomski položaj študentov in dijakov zdaj v ospredju in da se po* časi spreminja na bolje. Bojkot, ki so se mu solidarno pridružili mea drugim tudi vrstniki iz kranjskega študentskega doma, ima mnogo širše razsežnosti kot zgolj protest zoper previsoko ceno bivanja v. domu. Nižje stanarine ne bodo rešile gmotnega položaja študentov, kakor najbrž tudi prisilna uprava ne bo rešila ekonomskega položaja Študentskega centra, so dejali na tiskovni konferenci, ki jo je o tem problemu pripravila republiška konferenca ZSMS. Tudi subvencije m regresi za prehrano so zgolj gasilski ukrepi in vztrajanje pri njih lah" kb v prihodnje še bolj ogrozi materialni položaj študentov. Ena od sistemskih rešitev je v štipendijski politiki, ki pa očitno prepočasi prodira v prakso, sicer se študentje najbrž ne bi odločili pospešiti jo na ta način. Gibanja v zadnjih letih (omejene štipendije, njihova s\aD?v struktura, zlasti pa še počasna valorizacija, ki ni dohajala inflacijskih gibanj) so močno razvrednotila štipendije. Z njimi ni več moč živeti m se šolati, lahko so le dodatek k tistemu, kar študentu privoščijo starši-Nov samoupravni sporazum o štipendiranju, ki zaradi dolgotrajne Razprave v združenem delu žal zamuja, bo v marsičem omogočil boljši položaj študentu: cenzus bo višji, lestvice bodo spremenjene, tako da bo boljšim študentom dodeljenega več denarja, predvsem pa bodo štipen* dije dosledneje valorizirali večkrat med letom. S sprotnim medletnim usklajevanjem so od septembra lani štipendije že valorizirane za nekaj več kot 115 odstotkov. Tudi odločitev izobraževalne skupnosti, da bo poslej pokrivala večji del ekonomske cene študentske stanarine kot poprej, je eden oo korakov k sistemski rešitvi. Njen prispevek bo poslej 50-odstoten, štu; dentje pa naj bi plačali le tiste stroške, na katere morejo vpliva« (kranjske študente zaradi enostranskih meril izobraževalne skupnosti še vedno bremenijo tudi stroški, na katere nimajo vpliva). Bojkot plačevanja stanarin je sprožil verižno reakcijo ukrepov pj1 institucijah, ki se ukvarjajo s šolajočo se mladino, pa tudi mladinsko organizacijo je razgibal, da je jela resno razmišljati, ali ne bi problem sodil na republiško skupščino. - . . D. Z. Žlebir Ne podcenjujmo delegatskih pobud Na programskovolilni seji občinske konference SZDL so z» vega predsednika izvolili Alojza Kalana iz Železarne - Delo & vendar kakšna je učinkovitost Predstavnik republiške konfet* ce SZDL Slavko Osredkar je delo oj činske konference SZDL Jesen^ ocenil kot dobro in uspešno. Neka^ ri so delali odlično, drugi pa mal°.^0 na Qnlnh no Vonrfar u> io 7.anim* ,. Jesenice — V sredo, 4. decembra, je bila programskovolilna seja občinske konference SZDL Jesenice, na kateri so pregledali program nalog za minulo obdobje in se dogovorili za delo v prihodnje. Na seji so izvolili Alojza Kalana iz jeseniške Železarne za novega predsednika občinske konference SZDL, medtem ko je bil za podpredsednika izvoljen Milan Svetlin. V razpravi o programu dela so ugotovili, da je bilo po krajevnih konferencah SZDL dovolj pobud za delo aktivistov Socialistične zveze, vendar pa so se počasi uresničevale. V treh največjih krajevnih skupnostih na Plavžu so ostali delegati sami pri reševanju perečih stanovanjskih problemov, in marsikje se že zdi, da posameznih delegatskih pobud ne jemljejo dovolj resno ali da jih celo podcenjujejo. Aktivisti v Socialistični zvezi premalo razmišljajo o drugih oblikah dela, kakršne so na primer sekcije. pa sploh ne. Vendar se je zanim* j vprašal, če je vsemu delu sledila tu primerna učinkovitost, ki se ne si" potrjevati le znotraj Socialista zveze, temveč tudi zunaj nje. DeV> ^ učinkovitost tega dela sta še vedn precejšnjem razkoraku. ja- Razpravljalci so menili, da so našnje težave izredno velike, v?n% jih ne bomo mogli odpraviti z nimi ukrepi, temveč izključno z lom. V Socialistični zvezi se tD°t^ ustvarjati morala in množično a » vistično delo, ki naj pritegne čim delovnih ljudi in občanov. Vse P% odvisno od ljudi in šele volitvey°,Q, pokazale, če je bilo evidentiranje bro. S slabimi delegati se nam maščevalo poenostavljeno aH 10 marno evidentiranje. D. SedeJ Škofja Loka do leta 1990 Možnosti in prednosti Po javnih razpravah o osjiutku dogovora o temeljih družbenega plana bodo imeli sestavijalci predloga lažje delo, saj so se mnenja o razvojnih vprašanjih dokaj izkristalizirala — Za vse želje in potrebe ne bo denarja ŠKOFJA LOKA — Javne razprave o osnutku dogovora o temeljih družbenega plana občine Škofja Loka do leta 1990 so bile povsod dokaj zavzete. Morda malo manj v združenem delu. Ze opredelitve do pripomb, ki jih je obravnaval občinski izvršni svet, kažejo, da so nekateri porabniki, predvsem krajevne pa tudi posamezne interesne skupnosti, želeli dodatne investicije. Vendar pa gospodarstvo ne želi izločati več, kot bo dopuščala rast družbenega proizvoda oziroma dohodka. Obveze in usmeritve gospodarstva Še posebej izpostavljeno je bilo varstvo okolja. V prihodnje bo treba narediti veliko več in to tudi plačati z dodatnima 2 odstotkoma sredstev iz družbenega proizvoda'. Dodatno obremenitev gospodarstva pomenijo tudi vlaganja v infrastrukturo (ceste, telefonija ...), vendar je bila takšna opredelitev v razpravi podprta. Precej razmišljanj je bilo o realnosti planiranja nasploh. Pred petimi leti je bila škofjeloška občina po rasti družbenega proizvoda na desetem mestu v Sloveniji, 1983. leta že na 23., glede na lanske rezultate pa je pričakovan nadaljnji padec. Vendar pa v občini menijo, da bodo v prihodnjem obdobju zabeležili ponovno rast. To naj bi dosegli z boljšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti, z vključitvijo Rudnika Urana v občinsko bilanco in zaradi izboljšanih proizvodnih zmogljivosti na podlagi mednarodnih kreditov. Izvozu bo moralo loško gospodarstvo v prihodnje dajati še večji poudarek, čeprav znaša delež izvoza v celotnem prihodku že zdaj 17,5 odstotka. V izvoz se bodo morale vključiti tudi tiste organizacije, ki zdaj še ne izvažajo. « V zvezi z gospodarskim načrtovanjem pa je pbmembno tudi zaposlovanje. Stopnja rasti naj bi bila v prihodnje manjša * od dosedanje. Delovne sile namreč ne bi »uvažali«. Predvsem pa bi skušali pridobiti domače visokostrokovne kadre, ki so zdaj zaposleni drugje. Referendumski program in okolje Veliko razprav in vprašanj je bilo o refendumskem programu, kjer naj bi sredstva v prihodnje združevali iz čistega dohodka in ne iz prispevne stopnje od osebnih dohodkov. Pripombe so bile na dokončanje investicij na Trati, v Gorenji Ida Filipič-Pečelin, predsednica izvršnega sveta: »Osnutek tega dokumenta je bil precej neuravnotežen. Dobro so bile obdelane vse zvrsti porabe, premalo pa proiz-v Inja. To po svoje tudi kaže na ios do planiranja nasploh. Prav *z to smo zdaj nadaljevali s tovrstno aktivnostjo v organizacijah združenega dela. Preprosto povedano: želeli smo, da bi bili vsi deli programa čim realneje opredeljeni. Med porabniki so bile želje večje od možnosti. Programe smo (zavestno) pustili precej odprte. Pomembnejše je, da so opredeljene prioritete. Ali drugače povedano: vemo, kaj hočemo in tudi kaj večinsko podpiramo ter kaj ima prednost pred drugim, naslednjim ... Vsekakor so pomembne opredelitve glede cest, telefonije, načina financiranja krajevnih skupnosti in temeljitejših opredelitev glede varstva okolja.« Anton Jenko, predsednik komiteja za družbeno planiranje in urejanje prostora: »Gospodarstvo v občini se sooča z vrsto pomembnih vprašanj. Imamo najbolj odpisana osnovna sredstva in opremo na Gorenjskem (Gorenjska pa v Sloveniji). Večina organizacij združenega dela mora zagotavljati v skladu z zakonom manjkajoča obratna sredstva. Lesna in elektroindustrija sta v.težkem položaju. Škofjeloško gospodarstvo, kot izvozno usmerjeno, po drugi strani ni ustrezno spodbujano s tečajno politiko. Osebni dohodki so bili še do nedavnega slabši kot drugje. Zato smo tudi izgubljali visokostrokovne kadre. To so nedvomno razlogi, ki govorijo v prid stališču gospodarstva, da v nobenem primeru ne bi mogli biti za še višje obremenitve. vasi in Železnikih. Kaže, da bo treba dati prednost učilnicam pred telovadnicami in pri tem upoštevati sedanje razmere v šolah. To je zdaj naloga odbora za izvedbo referendumskega programa. Skrb za varstvo okolja je bila izpostavljena domala povsod. Nedvomno bo prevladalo stališče, da bodo morale vse delovne organizacije, ki vplivajo na okolje (Jelovica, Gradiš, Predilnica, Termika, Alples, Marmor, Rudnik urana), že prihodnje leto izdelati celovite sanacijske programe (če jih že nimajo) in opraviti potrebne meritve (če sedanje ne ustrezajo). Sprejete sanacijske programe pa bo treba začeti takoj uresničevati. Pri tem pa bi lahko že marsikje precej naredili z boljšim odnosom do okolja, tudi v gospodinjstvih. Marmor bo že prihodnje leto začel graditi čistilno napravo, če bo dobil zemljišče, Rudnik urana jo že gradi, Termika pa bo pospešeno izvajala sanacijo. Ceste, telefonija, krajevne skupnosti... Veliko pripomb je bilo na gradnjo infrastrukture (komunala, energetika, vodno gospodarstvo, preskrba ...). Ocene kažejo, da bo stvari treba reševati pač v skladu z možnostmi. Vendar pa ima na področju cest nedvomno prioriteto cesta Trebija—Žiri. Sicer pa je bil podprt predlog za dodatno 1,8-od-stotno združevanje sredstev iz dohodka za reševanje cestne problematike v občini. Podprt pa je bil tudi razvoj telefonije, ki naj bi se financirala tudi iz sredstev SLO, kjer je predviden povečan obseg združevanja. Pri krajevnih skupnostih je bilo največ razprav glede sedanjih kriterijev financiranja (število prebivalcev in število zaposlenih). Zaradi uresničevanja začrtanega poli- centričnega razvoja bo sedanje k terije treba dopolniti, tako da bo omogočali enakopravnejši P0*oZt» odročnejših in nekaterih primeS nih krajevnih skupnosti. g. Kar zadeva prostor, je bilo P* cej pripomb na lokacije, ki pa D° tej |/i i|ii)iuu na ivyr\aMjc, rvi ^/*» - opredeljene šele v dolgoročne^ programu. Kaže pa, da bo treba n katere stvari že zdaj konkretizif ti. Pomembno je tudi, de v zdruZ nem delu niso podprli dodatnem združevanja sredstev za prenovo programa stanovanjske gradnJ ' To pomeni, da bo treba v prihodnJ na osnovi sklenjenega družbene* dogovora-interesno združevati £ nar. Glede pripombe, da je krneti stvo premalo smelo načrtovan0- \, odgovor, da je to po svoje tudi te^ ko, saj je 80 odstotkov kmetijstva občini v hribovitem svetu. Na podlagi razprave in pripo^L čaka zdaj sestavljalce oblikovanj; predloga. Delo bo nedvomno laz£j saj so se stvari o vrsti razvojn j vprašanj (tako na področju l**Jl strukture, gospodarske rasti, r**, voja posameznih dejavnosti, v*ji stva okolja, krajevnih skupno* j dokaj izkristalizirale. A kljub t*jE ostaja ključni problem: za vse jNJ in potrebe ne bo denarja in bH^B kaj bo moralo še nekaj časa kati. Predlog dogovora o teme') družbenega plana občine do '?1 1990 bosta zdaj določila izvrjj, svet ter komite za družbeno E*8 ^ ranje in urejanje prostora. ^e .g, mesec ga bosta posredovala ude' žencem dogovora v obravnavo podpis. Prav tako ta mesec pfl ^ informacijo o predlogu dogov° , obravnavala tudi občinska sk^r ščina. A. Žalar PETEK, 6. DECEMBRA 1985 GOSPODARSTVO .3. STRAN ©®Mgm©ISnGLAS Zaloge industrijskih izdelkov na Gorenjskem Za preplah ni razlogov Zmanjševanje zalog industrijskih izdelkov na Gorenjskem v zadnjih mesecih kaže, da je šlo ob enaki kupni moči doma več proizvodov v izvoz in da je zato morala biti dosežena tudi zahtevana kakovost Kranj — Analiza zalo^ gorenjske industrije je grajena na podatkih za letošnjih deset mesecev, primerjanih z enakim lanskim obdobjem. Osnovna ugotovitev je, da so se zaloge na Gorenjskem letos v Primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečevale bolj kot v Sloveniji, vendar se Gorenjska razen redkih izjem zadnje mesece krepko približuje republiškemu povprečju. Gibanja zalog so torej ugodna: v Sloveniji so se zaloge letos do oktobra znižale za 6 indeksnih točk, na Gorenjskem pa za 17. Predsednik medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko Bojan TJrlep in svetovalka za plan, analize in razvoj gorenjske zbornice Jadranka Švarc ugotavljata ob ^h podatkih nekatere zanimivosti, ^va je ta, da sedanje zaloge niso kritične. Njihovo upadanje kaže, da se industrija vedno bolj odloča za izdelke, ki gredo v promet ter so iskani in vabljivi za domačega in tujega kupca. Razlogov za preplah, razen nekaterih izjem, tudi ni zaradi tega, ker so se zaloge zmanjšale kljub povečani proizvodnji. Če pa Upoštevamo še domnevo, da se kupna moč doma ni povečala, am-Pak celo zmanjšala, potem je šlo več industrijskih izdelkov v izvoz. Podatki to potrjujejo, obenem pa ti izdelki kakovostno niso bili slabi, sicer bi jih zahtevni tuji kupci zavrnili. Ob tem pa na Gorenjskem ugotavljamo, da se je delež klirinškega izvoza v celotnem izvozu povečal. Vse skupaj kaže, da se je moralo združeno delo v letošnjih razmerah gospodarjenja samo znajti, da mu je to uspelo in da se je pač »navadilo« na letošnje razmere gospodarjenja lahko pričakuje v letu 1986. Kako je z zalogami v nekaterih, Za Gorenjsko značilnih in tudi kri- tičnih panogah? Črna metalurgija je pri zalogah na boljšem kot Slovenija, medtem ko za našo kovinskopredelovalno dejavnost tega ne moremo trditi. V gorenjski strojni industriji zaloge naraščajo, še posebej kritična za Gorenjsko pa je količina zalog industrijskih izdelkov v proizvodnji kmetijske mehanizacije (Creina). Povečevanje zalog v tej panogi je značilno tudi za Slovenijo, vendar ne v tolikšni meri kot na Gorenjskem. V proizvodnji električnih strojev in aparatov zaloge naraščajo, še posebej pa v proizvodnji električnih aparatov za gospodinjstvo. Zaloge v tej dejavnosti lahko ocenimo kot kritične. Zaloge niso problematične v proizvodnji žaganega lesa in plošč ter v proizvodnji končnih lesnih izdelkov, medtem ko zaloge industrije pohištva (to utegne marsikoga presenetiti) padajo in to ne le na Gorenjskem ampak tudi v Sloveniji. Gorenjski proizvajalci tekstilne preje, tkanin in tekstilnih izdelkov imajo trenutno manj zalog kot drugje v Sloveniji, prav tako pa naši proizvajalci obutve prodajajo svoje izdelke veliko uspešneje kot na splošno v Sloveniji. Vzroki za sedanje zaloge, zaradi katerih na splošno ni treba biti plat zvona, prav tako pa ne biti brezskrben, tičijo tudi drugje. Proizvodnja in potrošnja sta neusklajeni. Prav tako tudi trgovina na debelo ostro zmanjšuje zaloge, kupuje le tisto, kar lahko hitro in zanesljivo proda, in prenaša breme zalog na industrijo. V trgovini na debelo se obračajo zaloge hitreje kot običajno in le redko se zgodi, da blago leži v skladišču trgovine dlje od enega meseca. To je tudi posledica položaja trgovine, ki se v tem primeru vedno bolj spreminja v navadnega Kaj pravijo v tovarnah • V Tovarni elektromotorjev in gospodinjskih aparatov ISKRA ŽELEZNIKI pravijo, da zaloge njihovih izdelkov v zadnjih štirih mesecih niso bile normalne, niso pa bile katastrofalne. V bistvu povečuje zaloge samo en proizvod, vendar se obrača na bolje. Sicer pa delež gospodinjskih aparatov v proizvodnji zadnje leto pada zaradi usmeritve k čistemu izvozu in zaradi manjšega povpraševanja po teh izdelkih. V Iskri menijo, da zaloge konec leta ne bi smele preseči enomesečne proizvodnje. • V kranjski Iskrini delovni organizaciji ERO, proizvajalcu vrtalnih in brusilnih strojev ter strojev za obdelavo lesa, pravijo, da so letos zaloge večje kot prejšnja leta, vendar niso kritične in katastrofalne. Znašajo približno za enomesečno proizvodnjo. Predvsem se pozna padec kupne moči doma pa tudi na tujem. Iskrina prodajna organizacija zagotavlja, da bodo šle zaloge v promet. Decembra se bodo lotili akcij, da bo konec leta zalog čim manj. • V škofjeloški delovni organizaciji LTH ocenjujejo, da zaloge njihovih izdelkov niso problematične. V primerjavi z lanskim letom niso narasle. Ugotavljajo pa zmanjševanje naročil za zahtevnejšo investicijsko opremo. Večje zaloge imajo pri hladilnih pultih, nekaj težav pa je s prodajo sladolednih aparatov. Zanimivo je, da povpraševanje po zamrzovalnih skrinjah narašča in da komaj sledimo povpraševanju. • Tržiški PEKO z zalogami nima problemov. Zaloge gotovih izdelkov so letos v 11 mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem količinsko za 20 odstotkov manjše, prodaja pa je količinsko za 5 odstotkov večja kot lani. Kvalitetno blago se vedno dobro prodaja, tako doma kot na tujem, pravijo, in v tem primeru zaloge niso problem. posrednika med proizvodnjo in potrošnjo. Zaloge ležijo pri proizvajalcu, mu povečujejo že tako visoke stroške in zmanjšujejo konkurenčnost na trgu, predvsem tujem. Zdravstvo in turizem iščeta skupno pot Prvi posvet turističnih in zdravstvenih delavcev v Kranjski gori — Dobra prva pomoč na smučišču in dogovor za vključevanje zdravstva v turistično ponudbo Kranjska gora — Sestavljena organizacija združenega dela Gorenjski zdravstveni center je v Kranjski gori organizirala zelo koristen posvet s predstavniki hotelskih in turističnih organizacij. Pogovarjali so se o organizaciji in učinkovitosti zdravstvene službe v tem turističnem središču. Z direktorjem Zdravstvenega doma Jesenice, dr. Alojzem Novakom, smo se pogovarjali o organizaciji zdravstvene službe in o nuđenju prve pomoči v Kranjski gori, kjer v sezoni letuje tudi do 5.000 tujih in domačih gostov. »Posvet je bil prvi in resnično zelo koristen,« je dejal dr. Alojz Novak. »Soglasno smo ugotovili, da bi bila lahko zdravstvena služba učinkovitejša. Zdaj sta v zdravstvenem domu zaposlena dva zdravnika, kar je občutno premalo, saj zimska in poletna sezona trajata osem mesecev. Kranjsko goro obiskujejo večinoma starejši gostje, ki dosledno zahtevajo dobro zdravstveno službo. Hotelske organizacije jo v svoji turistični ponudbi omenjajo in tudi zato privabijo goste. Če pa bi bili hoteli bolj pripravljeni sodelovati z zdravstvom, bi lahko marsikaj izboljšali in postali turistično še zanimivejši. Zato smo na posvetu med drugim sklenili, da bo Zdravstveni dom Jesenice pripravil ustrezen predlog za poslovno skupnost Kranjska gora. Domenili naj bi se o zahtevah turizma, njegovih potrebah in seveda o delitvi stroškov. Spremembe naj bi pripravili za naslednjo poletno turistično sezono, gre pa za vključitev različnih zdravstvenih storitev v kranjskogorsko turistično ponudbo. Mislimo, da je danes prva pomoč na smučiščih dobra, tudi zaradi dobro organizirane gorske reševalne službe. V kar najkrajšem času pripeljejo reševalci ponesrečenca do zdravnika, za prevoz v jeseniško bolnico čakajo le dvajset minut. Žični-čarji poskrbijo, da je zdravnik na smučišču predvsem ob sobotah, nedeljah, praznikih in med počitnicami. Res pa je, da bi bili učinkovitejši, če bi imeli v zdravstvenem domu v Kranjski gori več in boljšo opremo ter več zdravstvenih delavcev, da bi imeli službo stalne pripravljenosti vse leto. Vse pa je odvisno od denarja, od delitve stroškov med turističnimi delavci in zdravstvom.« D. Sedej Zahtevna obnova gozdov V kranjskem gozdnem gospodarstvu so lani in letos hiteli predvsem s spravilom v viharju izruvanega in polomljenega drevja. Prihodnje leto bodo odpravljali škodo, ki jo je povzročil prvi letošnji sneg, in pospešeno obnavljali godzove. Kranj — Obnova bo zahtevna in dolgotrajna. Minilo bo vsaj deset let, preden bodo območja, kjer je pustošil veter, pogozdili s sadikami ali jih obnovili po naravni poti; osem deset- Resolucija je še odprta in Nedorečena ^aradi kopice neznank je bilo težko sestaviti osnutek resolucije a Prihodnje leto — Družbeni proizvod naj bi prihodnje leto po-asei za 3 odstotke — V Lescah in v Radovljici bodo prihodnje le-0 gradili 126 stanovanj c. .Radovljica — Oblikovanje resolu-Je o politiki uresničevanja družbe-h h& P*ana radovljiške občine v pri-j^dnjem letu je bila težka naloga, j^ni odprtost in nedorečenost v ne-^terih delih nista odraz površnosti, redrVec posledica porušenega zapo-driL- m nedorečenosti izhodiščnih £ kumentov prihodnjega srednjero-(j fša razdobja, so dejali sestavi j alci pr Vmenta, katerega osnutek je w kratkim sprejel občinski izvrtaSVet' ^ v"eznanka so seveda še vedno tudi katere sistemske rešitve, ki bodo PriV>Va*e na razmere gospodarjenja v Ori °dnjem letu, zlasti gospodarski t}rn°.si s tujino, denarno kreditno po-kr°^e' manj razvite republike in poji; aJine. pa tudi uresničevanje neka- °2- predvsem konvertibilni, pro-zaposlovanje, nagrajeva- ter'k**c' ^a tuai uresničevanje ne«.« 2Ve \nstitutov, ki jih je prinesel nov drirk* zakon o temeljih sistema raz ■ nega Paniranja. Izhodišča za *aht°^ v P^hodnjem letu so izjemno ved tucu' zaradi obrementive z jmo večjo inflacijo. *e»rji .^Jučne naloge so v resolucijo ^P^ali usmerjanje akumulacije v HjJ^°k)ško posodobitev in z družbe-r^!?1 usmeritvami skladne naložbe, **Vr>a a usmeritev gospodarstva v C^o dftr j'.skladu z delovnimi in gospo ^ad rezultati, učinkovit nadzor rov P?rabo družbenih sredstev, va-trnanJe življenjskega okolja in smo-fov rak° prostora ter zaščito in va-j^n3e kmetijskih zemljišč. , 3ru^beni proizvod naj bi porasel $ke 0(*stotke, fizični obseg industrij-+ ?r°izvodnje za 3,5 odstotka, t\!r: 'Jska proizvodnja za 2 odstotka, 5 odstično gostinska dejavnost za WJstotkov, izvoz za 7 odstotkov, od ^ a konvertibilni za 9 odstotkov, • ^ulacija in naložbe pa naj bi bili gljivosti. V turističnem gospodarstvu bo poudarek na kakovosti, celoviti ponudbi in krepitvi vloge osebnega dela. V trgovini prav tako na kakovosti ponudbe pa tudi na novih zmogljivostih. V Lescah in v Radovljici bodo prihodnje leto zgradili 126 stanovanj ter začeli graditi 63 stanovanj v Stoč-je, Begunjah in Podnartu. Pri komunalnem omrežju in napravah bodo nadaljevali z že začetimi oziroma sprejetimi gradnjami. Pri odvajanju in čiščenju odpadnih voda bodo hitreje reševali problematiko med Lescami in Radovljico, Malo Zako in Mlinom na Bledu in v Bohinjski Bistrici. Na področju vodnega gospodarstva bodo nadaljevali s sanacijo Blejskega jezera, na področju PTT dejavnosti pa zaradi pomanjkanja denarja večjih naložb ne predvidevajo. MV ^irti i—J%* "* "—v—~ f iCnan] na lanski ravni. jjr^?sPodarske naložbe bodo imele Vov m značaj kakovostnih vpli-^ • v kmetijstvu bodo pospeševali dust -in hidromelioracije. Večjo in-v**m Sko rast na* bi dosegli pred-m z boijšim izkoriščanjem zrno- Priznanje Valentinu Benedičiču Ljubljana — Na skupni seji upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije in izvršilnega odbora Splošnega združenja kmetijstva so potrdili predlog republiškega centra za pospeševanje kmetij stva, poslovne skupnosti za sadjarstvo in vinogradništvo ter splošnega združenja kmetijstva za podelitev priznanj in nagrad za izume in izboljšave pri uvajanju tehnologije gostih nasadov jablan, hrušk in breskev na družbenih posestvih in v kmečkih skupnostih. Priznanje bo kot edini z Gorenjske prejel tudi Valentin Benedičič, vodja KŽK-jevega sadovnjaka Resje pri Podvinu. Ivan Kejžar, predsednik skupščine Raziskovalne skupnosti Kranj: Pospešeno nadoknaditi zamujeno Kranj — O zviševanju odstotka, namenjenega v posameznih občinah za delo raziskovalnih skupnosti, se zadnje čase vse bolj živo razpravlja. O tem so pred časom govorili predsedniki izvršnih svetov, zbrani pri Dušanu Šinigo-ju, in poudarili, naj občine v vseh svojih dokumentih naslednjega srednjeročnega obdobja predvidijo višja sredstva za raziskovanje. Enotnega mnenja so bili tudi delegati na 2. problemski konferenci Socialistične zveze v Kranju 13. novembra, prav tako predsedniki skupščin na predsedstvu gorenjskih občin. Kranj in Radovljica sta med tistimi občinami na Slovenskem, ki namenjajo raziskovanju najmanj, le 0,01 odstotka od prihodka. Celo najmanj razvite občine pri nas, kot sta Šmarje pri Jelšah in Ribnica, imata 0,05 odstotka prihodka namenjenega razvoju. Pa tudi tu resno razmišljajo o povišanju. V Kranju pa bi bili raziskovalci veseli, da bi prešli vsaj zdaj na 0,05 odstotka. Ivan Kejžar: »V zadnjih desetih letih je napredek tehnologije v svetu silovit, v najširšem smislu se uveljavljajo vse vrste novih visokih tehnologij, avtomatizacija, računalništvo, robotika, biokiber-netika, vzporedno s tem pa se močno spreminjajo struktura in organizacija dela, izobrazba ... Mi pa smo v zadnjih letih močno zaostali v razvoju; omejevali smo nakup nove tehnološke in laboratorijske opreme, omejevali smo celo nakup tuje literature. Nismo spodbujali inventivne dejavnosti. Rezultat nizke stopnje tehnološke osveščenosti je tudi tako nizka prispevna stopnja za raziskovalne skupnosti. Delovne organizacije so tu bolj odprtih rok, saj prispevajo povprečno 2,5 odstotka od prihodka za svoj razvoj, nekatere večje delovne organizacije tudi 4,5 odstotka, Iskra Telemati-ka celo 5,2 odstotka. Raziskovalna skupnost, ki naj bi bila name- njena med drugim tudi za usmerjanje razvoja v občinskem merilu, pa caplja daleč zadaj. Iz tega 0,0i odstotka je Raziskovalna skupnost Kranj dobila lani 700 starih milijonov dinarjev. In če še bolj racionalno trošimo, je to zelo malo. Če hočemo zajeti širino, gremo le v sofinansiranje raznih raziskovalnih nalog, toliko, da raziskovalcem damo voljo. Tako sofinanciramo razne šolske naloge mladih raziskovalcev, diplomske naloge, doktorske, magister-ske disertacije, ki občini koristijo za pomembnejše gospodarske odločitve. Take širše naloge so bile v Kranju demografske študije za izdelavo srednjeročnih planov, raziskava pridelave ajde na Gorenjskem, klimatske možnosti kranjske občine za kmetijstvo, koriščenje in nevtralizacija aktivnih industrijskih odpadkov in podobno. Vrsto zanimivih in koristnih vprašanj bi še lahko obdelali. Toda zdaj niti ne spodbujamo preveč, ker ni denarja in je naš delež za sofinansiranje tako majhen. Če bi bil denar, bi poleg raziskovalnih nalog več vložili v fi-nansiranje mladih raziskovalcev, štipendirali bi obetajoče stažiste v tistih delovnih organizacijah, ki tega same ne zmorejo. Zastavljen imamo zahteven, kvaliteten program. Če ga bomo hoteli uresničevati — kar pa je nujno, če hočemo slediti svetu — bo moral biti raziskovalni dinar v občini večji.« D Dolenc letij pa bo preteklo, da bo gozd dajal enako kot pred vetrolomom. V Gozdnem gospodarstvu Kranj so bili po uničujočem viharju pred pomembnim strokovnim vprašanjem: kako obnoviti gozdove — ali povsod posaditi smreko (in druge drevesne vrste) ali se odločiti za naravno pot oživljanja. Spoznanje, da je na območju gozdnega gospodarstva kar precej smrekovih gozdov in da je smreka slabo odporna pred škodljivci in boleznimi, je vplivalo na končno odločitev: 70 odstotkov gozdov bodo skušali obnoviti z naravnim pomlajevanjem, ostale s pogozdovanjem. Naloga ne bo lahka: samo v naslednjem petletnem obdobju bodo morali obnoviti 1320 hektarov gozda; vseskozi pa bo treba hiteti, da se v opustošenih gozdovih, predvsem na dobrih rastiščih, ne bi preveč razbohotila grmičevje in robidovje. Na dobro vidnem območju nad Tr-žičem, kjer je bil gozd bolj krajinskega kot gospodarskega pomena, so se odločili za vmesno pot: tukajšnje gozdove bodo obnavljali po naravni poti, vmes pa bodo posadili drevesne vrste, ki imajo krajinski pomen — macesen, rdeči hrast. Takšna obnova gozdov bo tudi zelo draga, saj bo zaradi divjadi treba postaviti ograjo. Po načrtu bodo po končani obnovi na tem območju tri petine iglavcev in dve petini listavcev. V gozdovih Udin boršta bo naravno pomlajevanje oteženo, ker so tod nekdaj steljarili; debela plast trav, zelišč in resja pa onemogoča, da bi seme prodrlo do tal. V gozdnem gospodarstvu že razmišljajo o stroju, o nekakšnem rezkarju, s katerim bi odstranili debeli sloj. Večino opustošenih gozdov bodo obnovili z borom, le v dolinah naj bi dali prednost smreki. V ravninskih gozdovih kranjske občine, predvsem v Šenčurju, na Brniku in Visokem,so letos že posadili trideset tisoč sadik nižinskega macesna. Pogozdovali so ga redko, ker se bodo vmes vrinili še hrast, gaber, lipa in drugi listavci. Tudi te sadike bodo morali zaščititi, saj se zlasti pozimi tod zadržuje srnjad. Na Štefa-nji gori in na Jezerskem so posadili deset tisoč višinskih macesnov in povsod tam, kjer ni nikakršnih možnosti za naravno pomlajevanje, še prek 77 tisoč sadik smreke. Naslednje leto naj bi v kranjskem gozdnem gospodarstvu pogozdili 70 hektarov zemljišča, od tega več kot tri četrtine (78 odstotkov) s smreko, ostalo z macesnom, javorjem in hrastom ter malo tudi z duglazijo. Za obnovo, varstvo in nego gozdov bodo namenili okoli 120 milijonov dinarjev. C. Zaplotnik (^IMiSSo^IESGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 6. DECEMBRA 1985 Ivan Petrovič, predsednik sveta krajevne skupnosti: »Referendum o javnem mnenju tudi pomeni, da nam ne bo čez čas kdo očital, da za razvoj in prostorske opredelitve kraja nismo naredili vsega, kar bi lahko.« Krajevna skupnost Gorenja vas Kje bo prostor za industrijo Ker se v javni razpravi o prostorskem delu dolgoročnega družbenega plana občine do leta 2000 niso mogli zediniti, kje naj bo v Gorenji vasi industrijska cona, bodo izvedli referendum o javnem mnenju Gorenja vas — Že prvi komentarji po javni razpravi o prostorskem delu predlaganega osnutka dolgoročnega plana škofjeloške občine do leta 2000 v krajevni skupnosti Gorenja vas (takšne razprave so bile minuli mesec v vseh krajevnih skupnostih v občini) so kazali, da je bila razprava zelo zavzeta. Ker pa se niso mogli zediniti, kje naj bo v Gorenji vasi industrijska cona, so na programski seji krajevne konference Socialistične zveze sklenili, da skupščini krajevne skupnosti predlagajo razpis referenduma o javnem mnenju. Takšno pot za odločitev pa komentatorji ocenjujejo tudi prvi primer v Sloveniji. O načrtih hotaveljskega Marmorja in načrtovani stanovanjski gradnji v Hotavljah v razpravi praktično ni bilo pripomb. Nekaj več razčiščevanja je bilo v zvezi s stanovanjsko gradnjo v Gorenji vasi, kjer pa so se nazadnje strinjali z lokacijo na Vršanju. Če pa bi bilo tu prostora premalo zaradi hribovitega terena in zahtevnosti gradnje, bo še do izoblikovanja predloga plana treba najti dodatno lokacijo. Gradnjo pa je treba omogočiti, da ne bodo ljudje tudi v prihodnje odhajali iz Gorenje vasi. Drugače pa je potekala razprava v zvezi z industrijsko cono. O tem, da jo je treba načrtovati, ne bi smelo biti pomislekov, je bilo slišati. Nova delovna mesta bodo namreč pomenila tudi obstoj in življenje za hribovite predele. Težave pa so z lokacijo. »Urbanizem je na našem območju sploh ozko grlo,« ugotavlja predsednik sveta krajevne skupnosti Ivan.Petrovčič. »Naša želja v krajevni skupnosti je, naj se zdaj, ko je čas, stvari prostorsko uredijo. Že v smernicah so načrtovalci industrijsko cono predvideli na področju, kjer je zdaj, vendar so jo opredelili na 15 hektarih. V razpravi je bila takrat takšna opredelitev ocenjena za preobsežno. Potem je bilo še pred razpravo o osnutku dolgoročnega plana obravnavanih kar šest variant. Blata, kjer je že zdaj industrija, so bila izpuščena. Izkristaliziralo se je stališče, naj izbre-remo dve ali tri variante s površino dobrih treh hektarov. V krajevni skupnosti smo zahtevali, da se tudi Blata vključijo v variantni predlog. Tako so nastale tri variante za industrijsko cono: Prod, Gorenja Dobrava in Blata. V krajevni skupnosti smo se odločili za prioriteto in sicer Blata, Prod, Gorenja Dobra- V zvezi z industrijsko cono je danes v Gorenji vasi slišati tudi takšno (laično) razmišljanje: obdelovalna zemlja je na Gorenji Dobravi veliko boljša kot na Produ. Na Blatih, kjer je že industrija, pa že ime pove, da je zemlja močvirnata. Sicer pa, če se na enem hektaru preživijo tri krave, se jih na treh, kolikor jih je treba za industrijsko cono, preživi devet. Po drugi strani pa trije hektari lahko pomenijo, recimo, 200 novih delovnih mest in zagotovilo, da bodo ti ljudje ostali doma v prid razvoju kraja. Del industrije na območju krajevne skupnosti Gorenja vas je že zdaj na Blatih. Valentin Bogataj, predsednik krajevne konference Socialistične zveze: »Industrijo na našem območju moramo imeti, da se bodo domačini lahko zaposlovali in da bodo ostali doma.« V javni razpravi 21. novembra pa nobena od teh ni dobila popolne podpore. Glede Blat je bilo že pred časom z zazidalnim čartom določeno, naj bi tam, kjer so že bloki, nadaljevali s stanovanjsko gradnjo, kjer je industrija, pa z industrijsko. V krajevni skupnosti so meni-lr**da je nesmiselno imeti na svojem območju razen sedanjih treh (Marmor, Rudnik in Blata z Alpino ter Jelovico) še četrto industrijsko cono, recimo na Produ, kjer so jo opredelili strokovnjaki in s čimer se ne strinja tudi kmetijsko zemljiška skupnost. Slednja predlaga lokacijo Nad vasjo nasproti Proda. Strokovnjaki pa lokacijo na Produ utemeljujejo z neposredno bližino rudnika. V krajevni skupnosti pa menijo, da opredelitev ne bo prava, ker prvotno zraven rudnika ni bila predvidena industrijska cona in tudi infrastruktura (elektrika, vodovod, telefon ...) ni grajena tako. Vprašanje je tudi, koliko bi bili Al-pina in Jelovica zainteresirani za gradnjo zunaj sedanjih obratov. Menijo pa tudi, da trije hektari Blat ne bi bili pozidani v 20 letih, saj naj bi tod v prihodnjem srednjeročnem obdobju gradila le Gi-dor in Merkur skladišča gradbenega materiala. Skratka, doslej je precej zavzemanj in opredelitev govorilo v prid Blatom, kjer celo že ime pove, kakšno je zemljišče. Vendar pa se s takšno opredelitvijo niso strinjali kmetovalci, ki se v prid varovanja kmetijskih površin ne strinjajo tudi z nobeno drugo varianto za industrijsko cono. Kmetov in polkme-tov je od 1400 prebivalcev v krajevni skupnosti s 26 naselji kar okrog polovica. Zaščitenih kmetij pa je bistveno manj. Po javni razpravi je bila v Gorenji vasi tudi letna programska seja krajevne konference Socialistične zveze, kjer so sklenili, da bi skupščina krajevne skupnosti sprejela sklep o razpisu referenduma o javnem mnenju za opredelitev industrijske cone. Predsednik krajevne konference Socialistične zveze Valentin Bogataj nam je s tem v zvezi povedal: »Ko smo ocenjevali javno razpravo, smo ugotovili, da smo se hitro zedinili tako glede Hotavelj kot glede stanovanjske gradnje. Za industrijsko cono pa smo težave že vnajprej pričakovali. Vendar smo menili, da ne moremo odstopiti od industrijske cone in da tega problema tudi ne smemo odlagati. Zato smo se na podlagi statuta krajevne skupnosti odločili za najbolj demokratično obliko. To je referendum. Ljudje naj se izjasnijo. Zdaj jih moramo temeljito seznaniti, da se bodo lahko odločili po svoji pameti in odgovornosti. Menim pa tudi, da industrijo v kraju moramo imeti, da se bodo domačini lahko zaposlovali in da bodo ostali doma. To pa je še posebej pomembno za ljudi s hribovitih področij in za obstoj le-teh. Saj je zanje Gorenja vas bližja kot pa Škofja Loka. Razmišljanja, da industrijske cone ne potrebujemo, se mi zdijo nepoštena tudi do mladih, ki bodo jutri iskali zaposlitev.« A. Žalar Iz dela tabornikov v Kokrškem odredu Širjenje članstva in dejavnosti Kranj — V Kokrškem odredu je združenih približno 110 tabornikov vseh starostnih kategorij. Člani odreda delujejo v kranjski krajevni skupnosti Zlato polje, v osnovnih šolah Franceta Prešerna v Kranju in na Kokrici ter osnovni šoli Helene Puhar pa v vrtcu Iva Slavca-Jokla v Kranju. Lani si je odred z uspešnim delom priboril najvišje taborniško priznanje, naziv Partizanski odred. Da si ga je resnično zaslužil, je potrdil s prizadevnostjo tudi letos. Pomemben letošnji dosežek je povečanje števila članstva. V odredovo delo so namreč vključili tudi skupino murnov, to je mlajših tabornikov. Napredek je bil prav tako opazen v dejavnosti članstva, ki je bila vse leto pestra. Člani odreda so sodelovali z Zvezo tabornikov občine Kranj in se povezovali z drugimi taborniškimi odredi v zvezi. Tesne stike so imeli zlasti z družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami v krajevni skupnosti Zlato polje ter z domicilno enoto borcev Kokrškega odreda. Ponovno so oživili sodelovanje z izvidniki v kranjski vojašnici, žal pa niso uspeli pridobiti mentorja za delo s taborniki v kranjski osnovni šoli Franceta Prešerna. Program dela, ki so ga sprejeli na lanski konferenci odreda, so uresni- čili-brez težav. Utrdili so sistem dela vodov, ki so se redno sestajali tako v učilnicah kot v naravi. Noben mesec od lanskega do letošnjega oktobra ni minil brez organizirane dejavnosti-Posebno množično je bilo zimovanje v Dražgošah in letno taborjenje Adlešičih. Odred je med drugi0! uspešno izvedel občinski mnogoboj za medvedke in čebelice ter murne« člani pa so sodelovali na raznih ta' borniških tekmovanjih. Ob tem so se udeleževali mnogih prireditev dru gih organizacij, skrbeli za urejanj več spomenikov v Kranju, zagotovi' pobiranje članarine Socialistične zveze v krajevni skupnosti ter razvi j ali športno in kulturno dejavnost. Pohvaliti je treba, da so člani sami skrbeli za urejenost odredovih P1"0 štorov in dokončno uredili njegov ar hiv. Imajo tudi skrbno urejeno Čl&j1' sko evidenco in lepo knjižnico. N razne načine so skušali doseči čini boljšo finančno osnovo za delovanj odreda, žal pa je prav pomanjkanj denarja največja ovira za uspese razvoj. Odredu namreč primanjkuj taborniške opreme, oteženo je sodej lovanje vodnikov pri izobraževanj na taborjenjih, nemogoče pa je tudi organizirati večdnevne akcije v n ravi, kar je najuspešnejši način del s taborniki. S. Saje Najmlajši gasilci na kvizu Kranj — 25 ekip mlajših in starejših pionirjev ter mladincev — gasilcev je sodelovalo na nedavnem kvizu, ki ga je priredila kranjska občinska gasilska zveza. To so bile ekipe, ki so na predhodnih tekmovanjih med 56 prijavljenimi ekipami pokazale največ znanja. Med mlajšimi pionirji so se najbolje odrezali tekmovalci z Zgornjega Brnika, iz Pre-doselj in Žabnice, med starejšimi pionirji tekmovalci z Zgornjega Brnika, iz Podbrezij in s Primskovega ter med mladinci gasilci s Kokrice in dve ekipi društva iz Srednje vasi pri Šenčurju. Pokrovitelj tekmovanja je bil Tek' stilindus iz Kranja, ki je nagradi vse tri prvouvrščene ekipe, samo0 pravna interesna skupnost za va stvo pred požari pa je zmagovalce"; podarila praktične nagrade, mlajši01 pionirjem vedrovko, starejšim P10" nirjem ročni gasilni aparat na Pra S-6 in mladincem ročni gasilni ap& rat na prah S-9. Skupnost je vsem nastopajočim podarila tudi majice napisom Mladi gasilec. Pri organi^8 ciji tekmovanja so pomagali še ^a varovalna skupnost Triglav iz Krf nja, Vodnogospodarsko podjetje 1 Kranja, Živila, Ljubljanska banka i Iskra ter zasebnika Marija Stude in Alojz Gantar iz Nakla. Ml PA NISMO SE UKLONILI Danes je čas mladih Janez Jan — Svoboda Najbolj živo si ga zamišljam pred cerkvijo v Gorenji vasi. Njega in Pavleta Ingliča-Bara, znanega diverzanta Poljanske doline. Nedelja, takoj po maši, ko se ljudje usujejo iz cerkve. Pred cerkvijo pa jim zastavita korak dva-partizana, oborožena, urejena. Ko so vsi zunaj, občinski sluga prebere razglas, ki ga je na list napisal Jan: »Od danes naprej je prepovedano pobirati staro železo za Nemce in jim prodajati borovnice! Smrt fašizmu — svoboda narodu!« Partizana počakata le še toliko, da sluga zategne zadnje besede, potem jo ubere-ta ob Sori navzgor, na Hotavljah čez most, nazaj proti Gorenji vasi in na Tabor nad Gore-njo vasjo pa od tu opazujeta, kako se žandarji poganjajo od žandarmerijske postaje mimo cerkve proti Sori za njima ... Ali sta jim dala vetra! Naslednjo nedeljo se je zgodba ponovila v Stari Oselici. Tretjo nedeljo so ju žandarji v civilnih oblekah čakali v Novi Oselici in morda še kje drugje. A takrat sta to zabave opustila. Sta pa pričakala fante, da so do ceste privlekli staro železo, ki so ga morali zbirati za Nemce, potem pa so ga morali zvaliti pri Selu v Soro. kjer je najbolj globoko. Bila sta hitra, najhitrejša, bi lahko rekli. Bar je prej sam hodil na akcije. Vsak se mu je zdel prepočasen, da bi hodil z njim. Ko pa je prišel Jan v partizane, je Bar prosil zanj. Jan je takrat v dolini pa tudi v Sloveniji slovel kot hitri tekač na dolge proge. Pri Iliriji je tekel na 1500, 3000 in celo na 10.000 metrov. V letih 1938, 1939 in 1940 je bilo to Spomladi 1941 pa je bilo medklubsko tekmovanje v krosu. Še se spominja velikega naslova v Jutru: Ilirijan Jan premagal Celjana Agreža. Potem je vmes usekala vojna. Atletske steze so zamenjale gozdne. Terenec, obveščevalec. Že julija 1942 je bil aretiran, zaprt v Škof-ji Loki in tako pretepen, da so mu poškodova-ali levo uho. Ravno takrat je prišlo tisto obdobje, ko so Nemci za nekaj časa prenehali s terorjem, ker so videli, da z njim ničesar ne dosežejo. Spustili so Žir ovce z nalogo, naj jih obveščajo o vsem, kar se bo dogajalo na terenu! A vsi so mislili le eno: »Da le pridemo Obveščevalec Poljanske čete je bil, potem mitraljezec v Žirovski četi, nato komandir Selške čete, zatem pa šef obveščevalcev Gorenjskega odreda. Z lahkoto je hodil, kakor dolgo in kakor daleč si hotel, s strojnico na rami. Ni mu bilo predaleč šest ur daleč na miting. Do jutra je bil spet v četi. Ko se je moral z Gorenjske javiti na štab IX. korpusa, je menda naredil najdaljšo pot. V enem dnevu je prehodil vso pot od Kokre do Čepovana. Šest kurirjev je zamenjal na poti. Ko pa se je oglasil na korpusu, ga je Drago Flis — ko se je prepričal, da Jan ni lačen — poslal še naprej na Lokovec pogledat, če je tam res toliko Nemcev kot pripovedujejo. Pa je opravil še to nalogo. To je bila hkrati tudi njegova prva naloga, ki jo je opravil kot šef obveščevalnega centra v 31. diviziji. Kolikokrat je njega in njegove soborce rešila prav ta njegova hitrost! Velikokrat se je sam podal v izvidnico, pa čeprav ni poznal terena. S posebnim čutom za pravo oceno položaja, z logičnim sklepanjem je čete vedno varno vodil, jih odvračal od nemških zased. Kot takrat v zadnji ofenzivi v Trnovskem gozdu; vsi so bili utrujeni, lačni, oslabljeni, on pa je bil s svojo kondicijo neuničljiv. Nemci so jih takrat čakali v številnih zasedah. Pod Zajčjim vrhom nad Zadlogom je bilo. Celo premično bolnico so imeli s seboj. Brez strela jih je varno prepeljal čez cesto Crni vrh — Idrija in se potem še vrnil po skupino borcev, ki je obnemogla. Njegova skupina je bila poslana proti Trstu. Le še do Sv. Križa nad Selcami so morali in razbiti postojanko belih, ker so ovirali partizansko cesto proti Kropi, potem pa so se obrnili na Primorsko. Sledile so zaključne operacije. Otlica, Vipava, Opatje selo. Nepre trgane kolone četnikov so bile na cesti. Potem jih do Trsta in Gorice ni nič več ustavilo. Jjs je šel s svojimi na Tržič. Takrat je še zadnJ . govoril s komandantom Pemcem. Nekje P Gradišču je padel v zasedo. Koliko dogodkov, koliko zgodb. Tisteg* kako je plakate risal za 1. maj 1943. let», Jarčji dolini pa so ga z ženino družino vT^ presenetili Nemci, na skednju pa trije partij ni, po katere so imeli zvečer priti soborc' Nemci pa vso noč na straži, bi lahko prav df , matizirali. Morda pa bi žirovski mladin zgodbo lahko pripravili vsaj za žirovski rad>0 Dalo bi se. Zanimiva, napeta zgodba, da m*1 takih. it* ofici Po vojni je bil Janez Jan vse do upokoji^ icir. Življenje v armadi je drugačno. K°L prišel ven, skoraj ni mogel verjeti, kakšna vL trošniška družba smo postali. In potem naša rakova pot v gospodarstvu! Takoj smo ugotovili, da več porabimo, kot zaslug mo, bi morali stisniti pasove, razmišlja dan Janez, se je pa z vseh strani, še najbolj P*, vrha, zaslišalo: ne smemo dovoliti, da bi sta*1 dard padel! Rad ima mlade. Ko je bilo jeseni v žir0^ skem vrhu odkritje spomenika Žirovski &'j je zbranim povedal, da bi bilo tistikrat njimi težko najti partizana, ki bi bil prestar mladinsko organizacijo. Mladina je rešeV^ osnovna vprašanja osvoboditve. Kako se je . postavljala, padala! Danes mladina ostaja cesti, brez dela. In v tem času računalni* informatike sede na stolčkih še vedno z:»P.^ šeni birokrati s svinčnikom, z gorami papifL ki nikomur ne koristijo. To je treba zameni^, ti. Če bi bil on danes mlad, bi se lotil račun ništva. Tu je prihodnost, tu je razvoj, ne r samozadovoljstvu na vrhu. D. Dolenc KULTURA 5. stran (mmmw^mciLAS Eksperimentalna skupina Gledališče čez cesto zanje nenadejane uspehe Gledalec je junak predstave Kondi Pižorn v prizoru iz drame Tanki so na meji Kranj — Tri leta so mimo, kar je Peščica kranjskih častilcev Talije ustanovila Gledališče čez cesto. Gledališče, ki išče nova besedila, Uove postavitvene prijeme, ki po- skuša, študira, ki je nekakšna alternativa klasičnemu gledališču. Na nov, živ način, običajno z malo scene in maloštevilno igralsko zasedbo, uprizarja komorne igre s Prizvokom absurda, paradoksa ali drame. In, glej, gledalec, najsibo otrok au odrasel, sprejema, soustvarja, razmišlja, podoživi j a. Gledalec postaja v bistvu glavni junak predstave. Kajti predstava Gledališča čez Cesto ni eksperimentalna v grozlji-71 nerazumljivosti, ki je dostikrat 2načilna za iščoče predstavitve, ampak je zelo razumljiva, življenjska, živa, mladostna. V Gledališču čez cesto so z dosedanjimi odrskimi postavitvami poseli hvalo, ki si je niti na skrivaj niso upali nadejati. Gostovali so dodala v vseh kulturno osveščenih slovenskih krajih in na številnih gledaliških festivalih, srečanjih. *ako so jih spoznali »navadni« gledalci pa tudi strokovnjaki. Oboji so M priznali in jim odprli vrata v Prihodnost, ki presega lokalne meje. Oglejmo si le par podatkov iz zadnje gledališke sezone. Zgodba o neprijetnem obisku, ki jo je Iztok Alidič, duhovni vodja Gledališča čez cesto, podobno kot druge spravil v odrski jezik, v tem primeru po Falladovem besedilu, je bila najboljša mladinska predstava na področnem srečanju Naša beseda marca letos v Bohinjski Bistrici ter nato najboljša tudi na republiškem srečanju v Kočevju, od koder so jo predlagali za srečanje odraslih gledaliških skupin v Celju. Tu je režiserka Jolanda Tičar prejela zlato Linhartovo značko za režijo. Kot najboljša mladinska predstava Slovenije v pretekli sezoni je bila Zgodba o neprijetnem obisku predstavljena na republiškem seminarju za režijo v Radencih. Zelo uspešno je sodelovala na evropskem festivalu v Avstriji, na Madžarskem v okviru kulturnega sodelovanja med Madžarsko in Jugoslavijo ter na protestnem shodu Kladivo v Železni Kapli. Bila je tudi na Borštnikovem srečanju v Mariboru. Vsega skupaj so jo doslej uprizorili petdesetkrat. Podobnih pohval je bila deležna tudi večerna predstava Danes ali apokalipsa v režiji Iztoka Alidiča, ki je bila najboljša na področnem srečanju v Domžalah, uspešna na republiškem tekmovanju v Celju (z dvema predstavama tod uspe sodelovati le redko gledališče), predstavljena je bila na seminarjih za režijo v Radencih kot študijski prikaz, gostovala na,festivalu Dnevi bratstva v Prizrenu. V tej gledališki sezoni je eksperimentalna skupina Gledališče čez cesto že septembra postavilo novo uprizoritev, in sicer Mrožkovo absurdno dramo Karel ter kot nadaljevanje Seliščarjevo generacijsko izpoved Tanki so na meji. Predstava je v režiji Andreja Kraj cerja in igri Kondija Pižorna doživela ugodne kritike. Konec tedna bo sodelovala na srečanju slovenskih igralcev v monodramah in komornih gledaliških igrah, gostovala pa bo tudi na fakulteti za slovanske jezike v Gradcu. Trenutno ima Gledališče čez cesto v delu krstno izvedbo mladinske igrice Fallade in Alidiča Peter Momljač, katere premiera bo za novo leto. V sodelovanju z Loškim odrom bodo pripravili Žmavčevo dramo Podstrešje v režiji Bojana Regovca, študirajo pa še Jesihovo Afriko, v kateri bo nastopil celotni 24-članski ansambel. Premiera bo predvidoma marca. V eksperimentalni skupini Gledališče čez cesto predstavlja jedro kakšnih deset stalnih ljubiteljev, druge vabijo k predstavam občasno. Večina jih sodeluje tudi v Prešernovem gledališču, tako da je edini »boj« med obema hišama »boj« za igralce. V Gledališču čez cesto vsi lahko napredujejo, če se izkažejo. Pri novih postavitvah visi nad njimi kot oster meč bojazen, da ne bi bili slabši kot pri prejšnjih ugodno ocenjenih predstavah, kajti to bi pomenilo korak nazaj oziroma da je nekaj z njimi narobe. Tudi zato ne marajo utirjenosti, zaprtosti; vedo, da jim bodo le sveže sile ohranjale mladostno zagnanost in ustvarjalnost. H. Jelovčan ■Su/re Matjaža Mauserja — V galeriji Dom v domu krajevne skupnosti iftošišče je odprta razstava slik Matjaža Mauserja iz Radovljice, sicer °na likovnega društva Petra Lobode iz Domžal. O njegovem delu je kademski slikar Danijel Fugger napisal, da z uspehom ubira likovna Pota s povsem svojimi pogledi in občutki. Precej časa je slikal psiholo-zamaknjene študije otroštva, nato se je obrnil k naravi, iskal njen °lujnen in jo v močnih, skopih in ostrih barvnih mejah izpoveduje v Jjočem koloritu še danes. Njegova odločna risba mu nedvomno polaga pri trdnosti barvne kompozicije in oblik. Foto: F. Perdan Dnevi plesa v Ljubljani Ljubljana — V Cankarjevem domu v Ljubljani bodo od 13. do vključno 15. decembra potekali Dnevi plesa 85, ki jih bo pripravila Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Prireditev bo povzela celotno dogajanje na področju plesa v Sloveniji, predstavile se bodo najzanimivejše skupine. Opozoriti pa velja na predstavi letos ustanovljenega Plesnega teatra Ljubljana in na gostovanje Studia za sodobni ples iz Zagreba. Vabilo Društva diabetikov Kranj — Društvo diabetikov kranjske občine vabi svoje člane iz kranjske, škofjeloške in trži-ške občine na letno konferenco, ki bo v četrtek, 12. decembra, ob 16. uri v Domu jugoslovanske ljudske armade v Kranju. Vabljeni vsi diabetiki iz omenjenih ob- Jakčeve upodobitve Prešerna — Ob 185-letnici rojstva Franceta Prešerna so v galeriji Prešernove hiše v Kranju odprli razstavo del Božidarja Jakca, ki se predstavlja z upodobitvami Franceta Prešerna in ilustracijami njegovih pesnitev. Torkove otvoritve razstave se je udeležil tudi Božidar Jakac z ženo Tatjano in dr. Bratko Kreft. Foto: F. Perdan Posvet gorenjskih ZKO Tržič — V soboto, 7. decembra, ob 9. uri se bodo v posebnih prostorih gostilne Damulnek v Tržiču na programskem posvetu zbrali predsednik, tajniki in predsedniki strokovnih odborov gorenjskih zvez kulturnih organizacij. Pregledali bodo delo v letošnjem letu in sestavili program za prihodnje leto. Tržičani bodo spregovorili o predstavitvi gorenjske ljubiteljske kulture v medijih informiranja, Jeseničani pa o kulturi medčloveških odnosov kot akciji gorenjskih zvez kulturnih organizacij. Ocenili bodo tudi sodelovanje z zamejstvom. Koncert Jožeta Žvoklja Koncert Jožeta Žvoklja in kranjskih ročk glasbenikov se je imenovala prireditev, ki je v četrtek, 21. novembra, privabila v malo dvorano Delavskega doma v Kranju od 100—150 obiskovalcev. Glasbeni večer je bil sestavljen iz akustičnega in »električnega« dela. V prvem delu je Žvokelj ob lastni spremljavi z akustično kitaro ob pomoči »zbora«, Olivere Petrovič, Mir-jam Žlebir, Jože Gazvoda, odigral oziroma zapel večinoma svoje pesmi. Zvenelo je prepričljivo, čeravno so imeli »zboristi« v rokah lističe z besedili in Žvokelj ni izkoristil svojega glasu, kar bi sicer njegovo glasbo lahko obogatilo. V drugem, časovno daljšem delu koncerta, so »električar j i« Alojz Studen-Luj, Marko Jago-dic-Jesa, Slavko Meslič, Mičo Petrovič, Sandi Čemažar in Čanak solidno predstavili stare, a vedno znova sveže akorde iz bogate rockovske zakladnice. Organizatorji koncerta, osnovna organizacija ZSMS VŠOD, so večer popestrili s filmi produkcije Skupine kranjskih kinoamaterjev. Eksperiment, ki se je obnesel. Posebej bi veljalo omeniti ozvočenje in s tem kvaliteten zvok, ki je, predvsem v akustičnem delu večera, prišel do izraza. Sklepna misel tega zapisa bi bila lahko želja po nadaljevanju takšnih in podobnih prireditev. S tem bi vsaj malo zapolnili vrzel, ki vlada na področju organiziranega preživljanja prostega časa mladih. Vine Bešter KULTURNI KOLEDAR RADOVLJICA - Knjigarna DZS in Linhartov oder iz Radovljice vabita v soboto, 7. decembra, ob 11. uri vse malčke, ki imaf-jo radi zgodbe o mucah, naj pridejo poslušat Mačka Murija Kajetana Kovica. Dobimo se v prostorih knjigarne. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik bodo drevi ob 18. uri odprli skupinsko razstavo slik članov likovnega kluba Relik iz Trbovelj. Razstavo bodo odprli s krajšim koncertom moškega pevskega zbora Vintgar z Blejske Dobrave. ŠKOFJA LOKA — V ponede ljek, 9. decembra, ob 19. uri bo v Knjižnici Ivana Tavčarja srečanje književnih ustvarjalcev škofjeloške občine. Srečanje bo posvečeno 185-letnici Prešernovega rojstva. Na prireditvi se boste seznanili z besedili Mateja Demšarja z Loga, Anami Leben iz Škofje Loke, Borisa Pintarja iz Poljan, Vlada Pirca iz Škofje Loke, Marka Pleska iz Škofje Loke, Marije Podnar z Godešiča, Agate Troj ar iz Škofje Loke in Jordana Urha iz Selc. Za glasbeno spremljavo bosta poskrbela Matej Jocif in Bojan Valentinčič. Na voljo bo tudi še nekaj pesniških zbirk Agate Troj ar in Franca Kopača. Ogled Velikega briljantnega valčka Radovljica — V okviru programa kulturne akcije za delovne kolektive radovljiške občine bo občinski sindikalni svet v soboto, 7. decembra, organiziral ogled drame Veliki briljantni valček avtorja Draga Jančarja v ljubljanskem dramskem gledališču. Vsak udeleženec bo prispeval le po 200 dinarjev, stroške vstopnine in deloma prevoza bo kril organizator. Avtobusi bodo peljali iz Bohinjske Bistrice, z Bleda, iz Radovljice, Begunj in Lipnice. Ce bo zanimanje še večje, bo sindikat odkupil še eno predstavo. JR omoznan- D______ stvo — del knjižničarske dejavnosti -letnici rojstva Simona Jenka in J^J^Heju Osrednje knjižnice je bila v v*hi^ °kro£la m*za» za katero so slo-ble bibliotekarji načeli nekaj proslov glede domoznanskega gradiva Hiti anJ — Ali je mogoče, da se ni ohranilo i« Peressom Poročila ^-^ddjiniki II. TV mrež« 55 Arthur Rubinstein, 2. del 12 ^ nadaljevanke ™ Na štirih kolesih, oddaja o 13 m Prometu in turizmu 0 Glasbeno popoldne: Jugoslovanska glasbena 150«; t.ribuna 1' in ede'isko popoldne I?'* *Pos'ednia '9ra leptira« * tekmovanje vlečnih psov, \f c« dokumentarni film Reportaža z nogometne tWlm* ^-2: Sarajevo 5 Reportera z rtogcrrtetne takme ^4S tL?,'*2n,čar P»rozan Udeteien«c m priča. 19-to ^»»a « Kulture 20.00 Spomini, 3. del jugoslovanske dokumentarne serije 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Festova kinoteka: Skrivnost Kasparja Hauserja, zahodnonemški film TV Zagreb I. program 10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Jugoslavija, dober dan 14.00 Mali koncert 14.15 Grizlv Adams, ameriška mladinska nadaljevanka 15.05 Nedeljsko popoldne 17.15 Prelomnica, ameriški film 18.55 Risanke 19.30 TV dnevnik 20.00 Rodna letina, 1. del nadaljevanke TV Ljubljana 21.00 Športni pregled 21.50 Čas sprememb, reportaža 22.20 TV dnevnik PONEDELJEK 9. decembra 8.50 TV v šoli 10.35 TVvšoli 12.40 Poročila 17.30 Poročila 17.35 Podstrešje, poučnozabavna oddaja 17.45 Vsak petek nov začetek - 3. del nanizanke TV Sarajevo 18.15 Vidsosport: Muca-maca 18.25 Podravski obzornik 18.45 Videogodba 19.15' Risanka 19.24 TV in RA nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik I 19.55 Vreme 20.10 Neuničljiva Marija, 5. del francoske nanizanke 21.10 Aktualno 22.15 TV dnevnik II Oddajniki H. TV mreže 17.15 Test 17.30 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Športni grafikon 19.30 TV dnevnik 20.00 Pota spoznanj 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.10 Dinastija, 76. del ameriške nadaljevanke 22.05 Pesmi posvečene Zagrebu in Univerziadi TV Zagreb i. program 16.20 Videostrani 16.30 TV v Šoli 17.30 Poročila 17.35 TV koiedar 17.45 Mali šlager, otroška oddaja 18.15 Posvetovalnica za starše 18.45 Videogodba 19.30 TV dnevnik 20.00 A. P. Čehov: Poljub, sovjetska drama 21.10 Argumenti, zunanjepolitična oddaja 21.40 Izbrani trenutek 21.45 TV dnevnik TOREK 10. decembra 9.00 TV v šoli 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 16.45 Šolska TV 17.40 Poročila 17.45 Poletni festival'85-Litvanjski komorni orkester - J. S. Bach: Koncert za violino in orkester v E-duru 18.05 Miti in legende-Biblijski miti: Kralj Salamon 18.25 Zasavski obzornik 18.40 Veliki in mali, dokumentarni film 19.10 Risanka 19.24 TV in RA nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik I 19.55 Vreme 20 05 E. Edvarsson: HIŠA, islandska drama 21.50 Omizje 23.50 Poročila Oddajniki H. TV mreže 17.15 Test 17 30 Beograd: PJ v hokeju - Partizan .Jesenice, prenos 20 00 Koncert za Unicef v počastitev 40-letnice OZN, posnetek iz Ljubljane 21.00 Žrebanje lota 21.05 Včeraj, danes, jutri 21.20 Dušan Vukasovič-Diogen, dokumentarna oddaja 22.05 Glagolica, 1. del izobraževalne oddaje TV Zagreb t. program 16.00 Videostrani 16.10 TVvšoli 17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Ura književnosti za pionirje 18.15 Življenje knjige 18.45 Želeli ste, poglejte 19.30 TV dnevnik 20.00 Svet in mi 20.45 Žrebanje lota 20.55 Filmi VVima VVendersa: Alice v mestih, nemški film 22 45 TV dnevnik SREDA 11. decembra j 8.50 Test < 9.05 "IVvšoli ' 10.35 TVvšoli 12.30 17.30 17.35 17.50 18.25 18.40 19.05 19.24 19.26 19.30 19.55 20.05 20.55 Poročila Poročila Prgišče priljubljenih pravljic: Kraljična na zrnu graha, 11. del lutkovne nanizanke Naočnik in Očalnik: Rojstni dan tete Ane, 7. del nadaljevanke Dolenjski obzornik Ščepec širnega sveta: Nageljnove žbice, 9. del angleškega izobraževalnega niza Risanka TV in RA nocoj Zrno do zrna TV dnevnik i Vreme Mednarodna obzorja -Egipt: Med včeraj in jutri Film tedna: Rvanova hči, angleški film Oddajniki II. TV mreže 17.10 Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Flipper, otroška serija 18.15 Kako nastane grafika 18.45 Ohridski starogradski biseri, glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda - Košarka za pokal evropskih prvakov - Cibona: Simac 22.15 TV dnevnik TV Zagreb I. program 8.30 TV koledar 8.40 Flipper, otroška serija 9.05 TVvšoli 10 35 TVvšoli 12 30 Poročila 17.20 Videostrani 17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Flipper, otroška serija 18.15 Kako nastane grafika 18.45 Ohridski starogradski biseri 19.30 TV dnevnik 20.00 ŠDortna sreda 22.15 TV dnevnik ČETRTEK 12. decembra 8 45 Test 9.00 TV v šoli 10.35 TV v šoli 12.00 Poročila 16.20-23.35 Teletekst RTV Ljubljana 16.35 Šolska TV: Plavanje I, Oficir kopenske vojske 17.30 Poročila 17.35 Infantinjin rojstni dan, animirana pravljica 18.15 Videospot. »NK Mucek« 18.25 Obalnokraški obzornik 18.40 Delegatska tribuna 19.10 Risanka 19.24 TV in RA nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik I 19.55 Vreme 20.10 Tednik 21.20 Tujci in bratje, 7. del angleške nadaljevanke 22.15 TV dnevnik II 22.30 Retrospektiva domače TV drame J. Kersnik-A. Inkret: Agitator Oddajniki M. TV mreeže 17.10 Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Vroče-hladno, otroška serija 18.15 Medicinska arhitektura 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč 19.00 Mali koncert 19.30 TV dnevnik 20.00 Tass lahko objavi, 8. del sovjetske nadaljevanke 21.05 Poročila 21.10 SP v umetnostnem drsanju za mladince - moški prosto TV Zagreb I. program 8.20 TV koledar 8.30 Vroče-hladno 9.00 TV v šoli 10.35 TVvšoli 12.05 Poročila 16.15 Videostrani 16.25 TVvšoli: Zgodba, Ribogojnica, Poletje 17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Vroče-hladno 18.15 Medicinska arhitektura 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč 19.00 Mali koncert 19.30 TV dnevnik 20.00 Refleksi - politični magazin 21.05 Pot v središče znanja - kviz 22.10 TV dnevnik 21.00 Ne prezrite 21.15 Pesem ptic trnovk, 10. - zadnji del avstralske nadaljevanke 22.00 TV dnevnik II 22.10 Dobre novice, italijanski film Oddajniki II. TV mreže 17.10 Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Zgodbe iz nepričave 18.15 Tisoč udarcev, 1. del izobraževalne serije 18.45 Zabavnoglasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Iz koncertnih dvoran - prenos koncerta Zagrebških simfonikov RTV Zagreb 21.40 Premor 21.50 Nočni kino: Zid, turško-francoski film TV Zagreb I. program 16.20 Videostrani 16.30 TVvšoli: Francoščina, Književni TV vrtiljak 17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Zgodbe iz nepričave 18.15 Tisoč udarcev, izobraževalna serija 18.45 Zabavnoglasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Vdove, 2. del angleške nadaljevanke 20.55 Moje pesmi, moji prijatelji - zabavna oddaja 21.40 TV dnevnik 21.55 Kultura srca Ta teden na TV SOBOTA 13. decembra 8.45 TV v šoli 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 17.35 Poročila 17.40 Prigode skupine »Pet petelinčkov«, 5. del nadaljevanke 17.55 Sokoli, 7. del angleške lutkovne nadaljevanke 18.25 Obzornik ljubljanskega območja 18.40 Misliti ustvarjalno: Vzpodbujanje ustvarjalnosti. 3. del izobraževalnega niza 19.10 Risanka 19.24 TV in RA nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.55 Vreme 20.05 Nastanek človeške vrste: Človekov način življenja, angleška dokumentarna serija 20.00 V zadnjem trenutku J Zanimiva in napeta pripoved o eni izmed nevarnosti zlorabe ; atomske energije. V filmu neznani izsiljevale! grozijo, da so v Sydneyu podtaknili doma izdelano atomsko bombo, ki jo bodo aktivirati, če avstralska vlada ne bo izplačala velikanskega zneska v denarju in trdi drogi. V zadevo se po naključju zaplete tudi novinar, ki skuša na lastno pest razrešiti grozečo nevarnost, ki se je avstralska vlada po tem, ko je že izpolnila zahteve izsiljevalcev, niti ne zaveda. NEDELJA 20.00 Rodna letina Serija je postavljena v čas narodnoosvobodilne vojne. Partizani se borijo hkrati proti italijanskim fašistom, proti beli gardi in proti staremu načinu življe nja. Komisar voda pravi: »Naš boj je dragocen tako kot žrtve. Oboje je Kot rodna letina, od katere se lahko dobro in dolgo živi. Živimo in sejemo vsi, sejati pa bodo tudi drugi za nami.. .« fjfc. 7. decembra TOREK 20.05 Hiša Avtor drame Egil Edvardsson v psihološki drami obravnava mlad zakonski par in stare hišo, v kateri dajejo sence slutnje preteklosti. Mlad par se vseli v staro hišo. Žena poučuje gluhe otroke, mož pa je glasbenik, skladatelj. Živita torej vsak v svojem svetu. Po selitvi žena začuti, da se je ljudem, ki so v hiši stanovali pred njima, zgodilo nekaj hudega in nenavadnega. Sprašuje sosede, a dobi le malo odgovorov. _SREDA_ 20.55 Ryanova hči Prva svetovna vojna in irsko revolucionarno gibanje sta ozadje te ljubezenske zgodbe o neprijaznem in puritanskem okolju, ki se začenja leta 1916. Rosv, hči vaškega gostilničarja, se poroči z ovdovelim učiteljem. V zakonu se razblinijo vse njene predstave o idealni ljubezni. Ko pride v vasico angleški vojni komandant Dorian, se Rosv strastno zaljubi vanj, čeprav je njuna ljubezen od vsega začetka obsojena na propad. _PETEK_ 22.10 Dobre novice Dobre novice so film o sterilnosti srednjega (predvsem birokratskega) neustvarjalnega razreda, ki prestrašeno in nemočno opazuje življenje okoli sebe. Predstavnikom tega razreda gre predvsem za ohranjanje lastnega družbenega položaja. Zaradi tega so hote nemočni in neopredeljeni. T~ko se glavni junak filma ukvarja predvsem s svojimi spolnimi problemi, s svojo ne-močjo. Svet okoli njega razpada, do skrajnosti je ogrožen inštitut družbene varnosti. «30 ?r°Br»rn v Jutranji program 8.05 Pionirski tednik 10.05 '°iteS,0b_otna mal'ieja 'laKLnami ?»tij!asbi 10.25 Dopoldne 11.05 S poti po Oubiit'9^' " 11 30 Srečanja re-N»j; ,n Pokrajin - 12.10-14.00 iflra Poslušalci čestitajo in po-Wa'° - 14-05 Glasbena pa SW8 " 1510-15.25 Popoldan-ba "o«aik - 15.55 Zabavna glas-W 00 Vrtiljak in EP - 17.00 trti n? 00 I7 M - Zunanjepoliti-8or^ar metode so »umazane«, |j.°1i krir,s6poPustljive, uperjene ERSTrl?alcem Na'pre>stre Mi^ia^L u'e Njegovo geslo 1»J ood 3%ka|rBFranci Slak ie svoj film '6 n J* ,r"enoval izraz gene K 0 da enoval 'zraz gene iV 0 kon**^' situaciji. o kao 11'« nas» 20 stoletja, film. C W* pod vP|iv°m Stani- C'tVarm«pol'ske9a Pisatelja W0|i rplT ,antastike, ki tudi v ESlis a Mna oko,ia umešča ValDo'n SituaCI'e Fi,rn 'e 5t.'J«ke HPredlogi improvizirane *ikSt I8rne- kl sta jo za radio C!*'ko rVpravila Emil Filipćić l> in 1Ter0aric. Ker gre za za v %nt taforićen filrnski ek klasičntj zgodbe se veda ni Vsak naj si jo sam ustvari. Francoski film Sprijenec go vori o pravem prijateljstvu in pravi zlati mrzlici Igrajo Lino Ventura, Bernard Giraudeau, Claudia Cardinale in drugi Da bi Aldo pomagal paraliziranemu prijatelju Gerardu, ukrade ukra deno zlato Uide s čolnom po re ki, nenadoma pa naleti na slap prijatelju tako prinese samo novico o zlatu pod slapom, s tem pa se začne sklepna pustolovščina. Film nevaren posel odlikujejo dobra režija, igra, nekoliko ne . mogoče in zelo smešne situacije, ki spominjajo na Diplomca. Glavni junak je priden študent, ki skrene s svojo, dotlej ravne poti. ko ostane konec tedna -sam v hiši . KRANJ CENTER 6. decembra: amer. barv. glasb akcij. OGNJEVITE ULICE ob 16., 18. in 20. uri, 7. decembra: amer. barv glasb, akcij. OGNJEVITE ULICE ob 16., 18. in 20. uri, prem slov. filma BUTNSKALA ob 22. uri, 8. decembra: amer. barv. glasb. ŠKRLATNI DEŽ ob 10. uri, amer barv glasb akcij OGNJEVITE ULICE ob 15, 17. in 19 uri, prem amer. barv krim UMAZA NI INŠPEKTOR HARRY ob 21 uri, 9. decembra: franc barv. pust. SPRIJENEC ob 16., 18. in 20. uri, 10. decembra: franc. barv. pust SPRIJENEC ob 16, 18. in 20. uri, 11. in 12. decembra: amer barv krim UMAZANI INŠPEKTOR HARRY ob 16, 18. in 20 uri _KRANJ STORŽIĆ 6. decembra: jap barv erot METULJEVA MREŽA ob 16.. 18. in 20 uri, 7. decembra: ital špan barv |)ust MANOS BEG IZ PEKLA DŽUNGLE ob 16 uri, amer barv kom NOČNA IZ MENA ob 18 in 20 uri, 8. de cembra: amer barv. glasb ŠKR LATNI DEŽ ob 14 uri, nem barv erot kom PATRICIA ob 16 in 18. uri, prem amer barv kom NEVARNI POSEL ob 20 uri, 9. in 10. decembra: amer barv. akcij kom. NEVARNI POSEL ob 16/ 18. in 20 uri, 11. decembra: amer. barv. srhlj ABSURD V GROZLJIVI NOČI ob 16, 18. in 40. uri, 12. decembra: nem barv erot kom PATRICIA ob 16. 18 in 20 un TRŽIČ 6. decembra: amer. barv. kom. NOČNA IZMENA ob 17. in 19. uri, 7. decembra: amer barv. fant. IMPERIJ VRAČA UDAREC ob 16. uri, ital. barv. srhlj. OČI ZLA ob 18. in 20 uri, prem. amer. barv. krim. UMAZANI INŠPEKTOR HARRV ob 22. uri, 8. decembra: slov. film BUTNSKALA ob 15. in 17. uri, ital. franc. barv. erot IZREDNA ŽENSKA ob 19. uri, prem. franc b3rv. pust. SPRIJENEC ob 21. uri, 9. in 10. decembra: amer. barv. glasb, akcij. OGNJEVITE ULICE ob 17. in 19. uri, 12. decembra: amer barv MLADI BOJEVNIKI ob 17. in 19. uri KAMNIK DOM I I JENEC ob 20. uri, 12. decembra: ital. barv. kom. GANGSTERJI NEŽNEGA SRCA ob 20. uri 6. decembra: ital. barv srhlj OČI ZLA ob 18. in 20. uri, 7. decembra: amer barv. glasb. ŠKR LATNI DEŽ ob 16 uri. amer. barv. akcij. MLADI BOJEVNIKI ob 18 in 20. uri, franc barv pust SPRIJENEC ob 22. uri, 8. decembra: amer. barv. akcij. MLADI BOJEVNIKI ob 15 in 17 uri, jap. barv erot. METULJEVA MREŽA ob 19 uri, prem. jug. barv. zgod RDEČI IN ČRNI ob 21 uri, 9. in 10*. decembra: amer barv. kom. NOČNA IZMENA ob 18. in 20 uri, 12. decembra: amer. barv srhlj. ABSURD V GROZLJIVI NOČI ob 18 in 20 DUPLICA 7. decembra: amer barv akcij NEVARNI POSEL ob 20 uri. 8. decembra: ital špan barv pust MANAOS BEG IZ PEKLA DŽUNGLE ob 15. uri, amer barv srhlj. . ABSURD V GHOZLJIVI NOČI ob 17 in 19 un. 11. de cembra: franc barv pust SPRI ŽELEZAR JESENICE 6. decembra: amer. akcij. ZADNJA VOJAKOVA NALOGA ob 17. in 19. uri, prem. ital. barv. pust. ROPARJI ATLANTIDE ob 21. uri, 7. decembra: amer. akcij. ZADNJA VOJAKOVA NALOGA ob 17. in 19. uri, prem. hongkon. barv. akcij. kom. VOHUN IZ BONDOVE ULICE ob 21. uri, 8. decembra: amer barv ris. ZAJ ČEK DOLGOUHI - NA MAH DVE MUHI ob 10. uri. hongkon barv. akcij, kom VOHUN IZ BONDOVE ULICE ob 17. in 19. uri, 9. decembra: hongkon. barv. akcij, kom VOHUN IZ BONDO VE ULICE ob 17. in 19 uri, 10. in 11. decembra: slov. film BUTNSKALA ob 17. in 19. uri PLAVŽ JESENICE DOVJE 8. decembra: amer. barv. kom. NOČNA IZMENA ob 19. uri KOMENDA 6. decembra: franc. barv. pust. SPRIJENEC ob 19. uri, 7. decembra: amer. barv. ŠKRLATNI DEŽ ob 19 uri ČEŠNJICA 6. decembra: amer barv. krim. UMAZANI INŠPEKTOR HARRY ob 20. uri LAZE 6. decembra: nem. barv erot kom PATRICIA ob 18. in 20. uri, 7. decembra: ital barv. pust. ROPARJI ATLANTIDE ob 18. in 20. uri, 8. decembra: ital barv pust. ROPARJI ATLANTIDE ob 16., 18. in 20. uri. 9. decembra: amer barv akcij. MLADI BOJEVNIKI ob 18 in 20 uri, 10. decembra: nem. barv. erot kom. PATRICIA ob 18 in 20. uri, 12. decembra: amer. vohunski barv. TELEFON ob 18. in 20 uri __KRANJSKA GORA 6. decembra: slov film BUTN SKALA ob 18 uri, 7. decembra: amer. barv srhlj ABSURD V GROZLJIVI NOČI ob 20 uri. 10. decembra: amer akcij ZADNJA VOJAKOVA NALOGA ob 20 uri 6. decembra: amer barv glasb. ŠKRLATNI DEŽ ob 19. uri SORA ŠKOFJA LOKA 6. decembra: amer avantur VE LIKO TVEGANJE ob 18. in 20 uri, 7. in 8. decembra: amer. avant. INDIANA JONES ob 18. in 20. uri, 9. decembra: amer. avant INDIANA JONES ob 19. uri, 10. decembra: amer risani HEIDI ob 18 uri, amer drama Ll NIJA ob 20. uri, 11. decembra: amer drama LINIJA ob 18. in 20. uri, 12. decembra, amer. risani HEIDI ob 18. uri, franc triler ČAO, MALI ob 20. uri ___POLJANE__ 6. decembra: ital. avant. RAFALI V PUŠČAVI ob 19. uri, 8. decembra: amer. KRILATA KAČA ob 17. uri, 10. decembra: franc triler ČAO. MALI OBZORJE ŽELEZNIKI 6. decembra: amer. avant. INDIANA JONES ob 18 in 20. uri, 7. decembra: ital avantur. RA FALI V PUŠČAVI ob 20. uri, 8. decembra: amer. avant. VELIKO TVEGANJE rib 18. in 20. uri, 11. decembra: amer KRILATA KA ĆA ob 20. uri RADOVUICA 6. decembra: zapad. nem. ban SEKS V VISOKEM DRUŠTv^ ob 20. uri, 7. decembra: hongkon. barv. pust. MORILEC IZ TEMPLJA ŠAOLIN ob 18. uri, amer. barv. PODGANE ob 20 uri, 8. decembra: amer. r^arv PODGANE ob 18. uri, hongkon. barv. pust. V ZMAJEVEM GNEZDU ob 20. uri, 9. decembra: amer. barv. BRILJANTINA ob 20. uri, 10. decembra: amer barv. PODGANE ob 20. uri, 11. decembra: hongkon. barv. pust. V" ZMAJEVEM GNEZDU ob 20. uri, 12. decembra: amer. barv. grozlj. VIKEND GROZE - PETEK 13. III. del ob 20 uri BOHINJ_ 7. decembra: amer. barv. ris ŠTRUMFKI PRIHAJAJO ob 18. uri, zapad. nem. barv. SEKS V VISOKEM DRUŠTVU ob 20. uri, 3. decembra: ital. barv. pust. OBRAČUN NA ZLATI JADRNICI ob 18. in 20 uri, 12. decembra: amer. barv. PODGANE ob 20. 6. decembra: amer. barv. PODGANE ob 20. uri, 7. decembra: hongkon. barv. pust. V ZMAJEVEM GNEZDU ob 18. uri, amer. barv. grozlj. VIKEND GROZE — PETEK 13. III. del ob 20. uri, 8. j decembra: amer barv. grozlj. j VIKEND GROZE - PETEK 13 III. ' del ob 18. uri, amer. barv. BRI- ' LJ ANTI NA ob 20. uri, 9. decem-bra: amer. barv. PODGANE ob 20. uri, 10. decembra: hongkon j barv. V ZMAJEVEM GNEZDU 0> j 20. uri, 11. decembra: am<- . barv. vvest. PAST V MONTA " ob 20. uri, 12. decembra: jugosl. j barv. OČE NA SLUŽBENI ob 20 uri BLED @®i^Sg^iesglas 8. stran REPORTAŽA PETEK, 6. DECEMBRAjjS Dvajset, trideset let je potrebnih za izdelavo slovarja, z računalniško obdelavo pa se potrebni čas za to delo skrajša vsaj za polovico. V Savi Kranj so se odločili za tak slovar gumarske terminologije, izdelali pa so tudi program za izdelavo slovarja, na osnovi katerega je moč izdelati kakršenkoli slovar katerekoli gospodarske branže ali pa tudi jezikoslovnega. Kranj — Misel, da bi v Savi izdelali slovar za gumarsko terminologijo, je stara gotovo deset ali še več let, vendar pa je ideja o uspešni združitvi računalniškega in slovaropisne-ga znanja šele zdaj toliko dozorela, da so to svojo zamisel lahko uresničili. Kako težko je prodreti s tako revolucionarnimi zamislimi, je na predstavitvi savskega terminološkega slovarja 21. novembra v Kranju povedal Velimir Gjurin, asistent jezikoslovec na filozofski fakulteti, ki je že pred osmimi leti poskušal navdušiti ljudi v Iskri, da bi začeli delati tak slovar, vendar ni uspel. V Savi pa je ta ideja padla na plodna tla. Da je računalniški program z imenom SLOVAR, ki je uporaben za izdelavo kateregakoli terminološkega ali tudi drugega slovarja, zagledal luč sveta, se morajo Savčani zahvaliti peščici svojih zagnancev: lektorici dokumentaristki Zinki Pivk, ki je izdelala slovar, Marinki Žerovnik, ki je pisala programe, Milošu Tavzesu, strokovnjaku za računalništvo iz Lipe, luknjačicam, ki so vsako prosto uro uporabile za vnašanje podatkov v računalnik, ter številnim sodelavcem, ki so kakorkoli pripomogli, da je bilo to veliko delo opravljeno v pičlih dveh letih. V Savi so si zamislili razlagalni slovar gumarske terminologije, ki bo normativen (ima podatke o naglasu, pregibanju besed, besedni vrsti), z ilustrativnim gradivom in ustrezniki v slovenskem, angleškem, nemškem in srbohrvaškem jeziku. Slovenska hokejska trdnjava se maje Vroče na ledu in v zakulisnih igrah Beograjski Partizan, moštvo, ki se je še pred leti otepalo izpada iz prve zvezne lige, zdaj z nakupljenimi igralci (v Ljubljani in tujini) kot za stavo »tolče« jeseniške železarje. Nikjer na svetu, samo v Jugoslaviji je mogoče, da hokejski klubi »kradejo« igralce moštvom, ne da bi za to klubom plačali odškodnino. Klubi s tujci v svojih vrstah so izigrali predpise: čeprav v pravilniku jasno piše, da lahko igrajo v moštvu trije tuji trenerji, so vsi tujci izključno le igralci. Jesenice — V vsej zgodovini jugoslovanskega hokeja še nikdar ni bilo tako vroče na ledenih ploskvah in v zakulisnih igrah kot prav v letošnji hokejski sezoni. Divji ples se je začel že krepko pred začetkom državnega prvenstva. Trgovci z novci iz Beograda so zasnubili peterico najboljših igralcev ljubljanske Olimpije, razen tega so zastavili precejšnje denarje še za nakup odličnih hokejistov v Kanadi in na Češkoslovaškem. Partizanu je pomagal z močno »finančno injekcijo« njihov nekdanji igralec, bogati Holbus. Crvena zvezda je združila denar v okviru močnega športnega društva. V Sarajevu je ostalo nekaj denarja še od olimpijskih iger, sredstva za nakup tujcev so našli tudi v Novem Sadu, v Zagrebu in v Celju. Jeseniško moštvo se je uspešno uprlo plesu »mačk in miši« (klubskih menežerjev in najboljših igralcev) predvsem po zaslugi nekaterih sistemskih rešitev: vsem igralcem so zagotovili povprečni osebni dohodek delavcev v Železarni, podprli so štipendiranje in reševanje stanovanjskih problemov ter izboljšali zaposlitvene možnosti. V vseh klubih, kjer imajo v moštvih tudi tuje igralce, zatrjujejo, da jih plačujejp po pravilniku. V praksi je to bojda precej drugače. Ko je »oskubljena« ljubljanska Olimpi-ja skušala kupiti v tujini odlične hokejiste, ki bi nadomestili njene ubežnike, ni bil nihče cenejši od deset tisoč dolarjev. V hokejskem zakuiisju tudi krožijo neuradne govorice, da najboljši v beograjskih klubih zaslužijo na mesec od štiri do šest povprečnih slovenskih osebnih dohodkov. Znano je, da se tudi domači igralci ob odličnih tujcih kakovostno razvijajo, zato se že zdaj zastavlja vprašanje, kaj bo tedaj, ko jih bodo s hokejskim znanjem dosegli in celo presegli. Bodo dopustili, da bodo njihovi soigralci v moštvu služili kot profesionalci, sami pa bodo z bogato obložene mize dobivali le drobtinice? Ali ne bo takrat prikriti pro-fesionalizem izbil na dan v vseh svojih razsežnostih? Nihče ne spodbija dejstev, da so tujci v naših hokejskih moštvih poživili državno prvenstvo, da je tekmovanje v prvi zvezni ligi postalo zanimivejše in da imajo od tega koristi tudi klubi, saj si je, denimo, samo prvi del letošnjega prvenstva ogledalo 150 tisoč ljudi (kar 40 tisoč v Sarajevu). Nihče tudi ne bi nasprotoval prestopanju igralcev iz enega kluba v drugega, če bi to potekalo po pravilih, ki veljajo v vseh športno(hokejsko) razvitih državah. Na Jesenicah so se letos še uprli kupcem od drugod; vprašanje pa je, kako bodo v prihodnosti reagirali njihovi najboljši igralci ob mamljivih ponudbah iz Srbije, Bosne in Hercegovine .. . Vse je odvisno od moči nasprotnega (bogatega) tabora: koliko denarja bo zmogel zbrati in koliko bo pripravljen odšteti za najboljše. Jeseniško moštvo bi lahko v najslabšem primeru izgubilo tudi petnajst igralcev, kar bi že pomenilo nazadovanje, če ne celo propad športa, ki ima v železarskem mestu dolgoletno tradicijo. To so sicer samo razmišljanja, a vendarle sedanji predpisi že nekoliko bogatejšim omogočajo, da v eni sezoni pokupijo vse najboljše hokejiste v državi. Slovenska predstavnika v predsedstvu Hokejske zveze Jugoslavije Franc Smolej z Jesenic (član ne- Franc Smolej z Jesenic — član predsedstva Hokejske zveze Jugoslavije in vodja strokovno-tehnične komisije v hokejskem klubu Jesenice. kdanje udarne trojke: Tišler-Felc-Smolej) in Janko Popovič, predsednik ljubljanske Olimpije, sta že večkrat poskušala, da bi v Jugoslaviji odpravili prosto prestopanje igralcev iz kluba v klub brez soglasja republiške zveze in da bi uvedli plačevanje odškodnine. »Dokler bodo beograjski, novosadski in sarajevski klubi kupovali igralce v Sloveniji, toliko časa se stanje ne bo spremenilo. Sele ob nasprotnih »tokovih«, ko bodo tudi Jesenice in Olimpija odvzele najboljše hokejiste, denimo, Partizanu in Crveni zvezdi, bodo verjetno tudi drugod začeli razmišljati o pravičnejših pravilih igre. Če v predsedstvu o takšnih in podobnih vprašanjih glasujemo, slovenska zastopnika »pogoriva«, ker imajo v zvezi večjo moč klubi in republike, ki imajo od nakupa igralcev v Sloveniji tudi korist. Nihče se ob tem ne zaveda, koliko danes stane vzgoja dobrega vratarja, uspešnega napadalca,« pravi Franc Smolej. Slovenska hokejska trdnjava se ne trese le na enem vogalu, temveč verjetno že na treh ali celo štirih. Štefan Seme iz Ljubljane se je ujel v dobro nastavljene limanice in četudi je kot trener jugoslovanske reprezentance popeljal moštvo v B skupino svetovnega prvenstva, je moral vajeti prepustiti svojemu pomočniku Dušanu Ilicu iz beograjske Crvene zvezde. Vse več je teženj, da bi sedež Hokejske zveze Jugoslavije preselili iz Ljubljane v Beograd. Tudi na ledeni ploskvi sta bili po prvem delu prvenstva beograjski moštvi uspešnejši od slovenskih: Partizan je bil boljši od Jesenic in Crvena zvezda od Olimpije ... Ob tem, ko se ponekod postavljajo z denarjem in dobrimi možnostmi za vadbo, na Jesenicah celo razmišljajo o ukinitvi drugega članskega moštva — ekipe Kranjske gore. Led je postal pretesen in dan prekratek, da bi vsem, tudi umetnostnim drsalcem in kegljačem na ledu, zagotovili možnosti za vadbo. Pri tem je najbolj prikrajšana hokejska šola, čeprav bi prav njej morali posvečati največ pozornosti. C. Zaplotnik V • čem je bistvo savskega slovarja? Medtem ko mora pri klasičnem iskanju besed" in njih razlag človek uporabljati vse vrste knjižnih slovarjev, izpisovati določena gesla in podobno, pa se pri tem računalniškem slovarju z odtipkano želeno besedo na ekranu pojavi beseda z vso razlago, če je beseda seveda že obdelana. V Savi namreč sestavljajo računalniški slovar, ki predstavlja bazo podatkov, v kateri so s pomočjo različnih podatkov povezana zajeta besedila in iz njih izpeljan besednjak vseh pojavnih oblik besed z dopisanimi parametri obdelav, razlagami, stilnoplastičnimi oznakami. V slovar tehnolog ali slovaropisec vstopa prek terminala. Uporabnik lahko ali smo pregleduje ali izpisuje že zbrano gradivo, lahko pa v slovar vnaša tudi nove podatke. Vsak novi podatek se sproti vnaša v podatkovno bazo in ga naslednji poseg v slovar že upošteva. Zinka Pivk: »Že pred desetimi leti je inž. Slavko Mravlje dal idejo, da bi gumarski slovar računalniško obdelali. Ideja me je prevzela; kajti izdelava slovarjev je zamudno delo, ki traja 20, 30 let, zaposli veliko ljudi. Slovar temelji na gradivu. Pot od gradiva do slovarja je dolga. Mi moramo biti hitrejši, smo razmišljali. Presodili smo, kaj bi lahko računalniško naredili, da si pri izdelavi slovarja skrajšamo čas, da bi se izognili številnim prepisovanjem, urejanju besed po abecedi itd. Hoteli smo, da bi računalnik opravil za nas vsa dela, ki jih zmore, da bi nam ostalo več časa za tisto delo, ki ga računalnik ne more opraviti. Izdelali smo pravila za zajemanje gradiva. Hoteli smo le gumarski slovar, a smo vnesli vse besede. Iz vse te množice besed smo računalniško označili besede, ki so pomembne za gumarstvo. Odločali smo se za vse štiri možnosti: aktualno, potencialno, rezerva, neaktualno. Torej so zapisane vse besede, prednost pa imajo gumarski izrazi. Odločili smo se tudi, da bo naš strokovni slovar razlagalni. To je še težja pot, ker moraš paziti, da bo tehnološko mm* ....... jfc Gumarski slovar in program za izdelavo slovarja sta nafe$i ni predstavitvi 21. novembra zbudila med s{rok?.vnJ^si0 zanimanja. Kaj takšnega bi si vsak želel imeti ^"^f^jk ni organizaciji. Na sliki prof. Zinka Pivk razlaga delov čunalniškega slovarja gumarske terminologije. — *ot ' lene povsem odgovarjal, razlaga naj bo čim krajša, a čim bolj razumljiva in naj pove bistvo, da jo bodo razumeli vsi, tudi zunaj stroke. Z izdelavo tega programa smo se zamudili veliko več, kot smo pričakovali, ker smo si zamislili, da bi bil naš slovar tudi standard za izdelavo drugih terminoloških slovarjev, za druge branže. Program, ki smo ga izdelali, je lahko podlaga za izdelavo slovarja s kateregakoli tehnološkega področja, je v bistvu sistem izdelave terminoloških slovarjev, bodisi za kemike, elektronike, plasti-čarje, gradbenike itd. Program je tu, naš gumarski slovar pa še ni končan. Veliko dela nas čaka. Banko podatkov bo treba napolniti. Veliko je še gumarskih izrazov, ki niso zajeti, ker so še vedno poznani le v tujkah. V sodelovanju z akademijo, s slavisti, bomo poiskali prave izraze. Potrudili se bomo, da bodo besede pojasnjene z vseh strani. Kako temeljito delamo, dam za primer samo izraz »kord«, ki ima v Webstrovem tehničnem slovarju, ta je specializiran za tehnično izrazoslovje, dva izraza, v našem slovarju pa že enajst. Sava je s tem delom naredila veliko uslugo jezikoslovju. Kdor se danes ne bo vključil, bo zelo zaostal. Slovar za tehnične stroke tako hitro napreduje in se tako hitro spreminja, da ga le računalniško lahko sproti uvajaš v naš slovar. V računalniškem slovarju je beseda lahko zajeta že naslednji dan, ko se pojavi. Knjige pa tiskamo na vsakih 20, 30 let. Tudi če se izraz popravlja, se popravlja sproti, nobenega prepisovanja ni.« Za izdelavo savskega j a so strokovnjaki upe* različne vire, kot na P učbenike za pouk gum* predmetov, raziskovali magistrske naloge, dokjj disertacije, tehnične in*? cije, Slovar slovenskega nega jezika, Slovenski p, pis, Semperitov Slovar «k nevmatike, domače in jj, standarde in tuje slovarji, Zinka Pivk: »Poskušali^ zajeti vse pozitivno iz njih slovarjev. Čim vec ftj tkov skušamo dati, poraj, pa voditi tako, da se bo m no odločal. Pri slovnični tvi gesla smo se odločil1 namiCni izraz. Vendar pa se pri naše & prav zdaj najbolj kaže & ništvo na tem področju. * mamo republiške bank« tkov, nimamo računa' vnesenega slovarja slov j ga knjižnega jezika, ne P pisa, ne slovnice.* J Program za izdelavo noloških slovarjev je tnjjs rejen, v Savi na njegovi vah izdelujejo svoj g^s slovar. Vendar pa svom sežkov ne skrivajo za t% škim plotom. Program 2j» lavo tehnoloških tern% ških slovarjev so P°m vsem delovnim orga^% v Sloveniji, ki žele slefl'% voju. Nudijo ga za °°h starih milijonov. Ze Pp\ je bilo zanj veliko zani" tj, Oglasili so se strokovni | Iskre, Gozdarskega Jn7>-Mladinske knjige, Vr^jt ložbe Slovenije in ć&m kaže, da se odgovorim vse bolj zavedajo nev«^ ga prihranka časa, ki &■% nalništvo nudi na vsen'Jb na tem področju. D. Mladi alpinisti v severni Afriki Sadili rože, da so se lahko povzpeli na Toubkal Dušan Polajnar Afriko. Denarja je gajni malo, zato JinVA e(/% Pet mladih mojstranških alpinistov je organiziralo odpravo v severno Afriko — Presenetil jih je sneg, zato so opravili nekaj vzponov na štiritisočake Mojstrana — Le malokje je alpinistična tradicija tako doma kot v Mojstrani, saj so nekdanji odlični mojstranški alpinisti s svojimi številnimi podvigi ponesli slavo alpinizma daleč v svet. Zdelo se je, da za njimi kar ni bilo pravega podmladka, vsaj nekaj let se je o alpinizmu v tem kraju pod Triglavom malo slišalo. Starej- ši in mlajši alpinisti so vsi sodelovali v gorskih reševalnih akcijah; te jim še danes vzamejo kar precej časa, ki bi ga lahko namenili tudi za alpinistične vzpone in preizkušnje. letos poleti pa se je pet mladih alpinistov iz Mojstrane odločilo, da pripravijo odpravo v Visoki Atlas v severno ti ro^> leti lotili dela. Pri Zenica na Jeseničan opeko, čistili prizidek*■ j šole v Radovljici i0Jj^ munalno urejali par jy.o lenice po Mojstrani- |te jim je treba, da so de* 1 opravili, vsaj na vasi, kjer so poleti kot le malokdaj »Najprej smo ^ Grenlandijo, vendaf _ kazalo, da imamo pr..u narja,« pravijo alpi'j smo se pač morali najcenejšo pot v se* 55f- 6- DECEMBRA 1985 REPORTAŽA 9. stran (mmms^msLAs, renjani smo kot leskov grm Ue v flu^ ^1 — K° smo zaklenili vrata nove zbiralnice mleka v Martuljku, i pa je 'em snMnem metežu najbolj korajžni povzpeli na traktorje, bolj mehku-" jboij ,n.a.štiri Mornetre oddaljeni Srednji vrh Hlebanjev Izidor. Bilo je kot lie pe|j J'v' stez'za D0D *n vendar smo varno prisopihali v toplo zavetje ^ so bili vsi, ki vztrajno in trmasto gospodarijo na kmetijah Srednjega vr-~la Pobočja Karavank. Nam, mestnim, ki vzdihujemo nad lepotami krafni najraje predpisali davek na čudovit razgled na Martuljkovo skupi- •n ki bi iSjI. .'"J'ajc [JlcupiSdll UdVCU lld bUUUVIl laiLjICU na mai luijnuvu orvupi- kaž Pnza.nes,Jivo posmihajo. Življenje pač ni tako mehko in opojno, kot var-eJ0 idilična polja, gozdovi in vrhovi. • Prav veliko ne smeš misliti °včji sir in »sprs« Bij &NniLje y času slovitega je v T*1«, da sem se tako ov mleka v dolino in % dok m sem prodal vseh \ p°°nh krav,« pravi Robi- t36lUro' nisem rtfl « Prodal sem krave» koz%Po Ptf * tIn letih smo Sre-jfi ko** Začeli molsti ovce- »Vsak dan sem votlem imel dveh avtomo-prosil za posebno Rekli so: ne, nobe smo odprli novo zbi- b]i oJ?1 krftvami/a ostal bom ^S°ec,em siru.« lc° mleka, mi je kar neka- -i * sir in »šprs«, kakor pra-P°sebno odlični skuti, dodajata?« lično, kajti ovčji sir je ^tnejši od kravjega.« Kdor **e verjame, lahko tudi 4 Poskusi £o yam sploh ne more biti J Posebno hudega,tu gori, na ji>oti.« ;0%p a'sm« že pri davkih,« se y Ji omizje Srenjanov, »Zdaj rus že vsak hudir sp°" )0%^ 00 davke, ki jih imamo ^°8°rski kmetje manj kot $S • SaJ nižinskim nismo o% ' daleč od tega, le naše r-V na*pri miru pustiJ°- ^e mL nosin»o seno na glavi, tiifff0 na roke, vlačimo krmo /^dih hlevov na Srednji aviL ? Postavimo na mizo li-*°kte in Kt<~ «- ~»- »Zakaj pa Hudi hlevi?« »Zato, ker so tereni sala-mensko hudi, poleti in pozimi. A bolje je, da sploh nič ne misliš, zakaj bi te še od razmišljanja bolela glava? Mi kmetje nimamo sindikata, ki bi se mu pritožili, če nam kaj ne »paše«. Delavcu je sindikat lahko potrpežljiv strelovod, mi pa stresamo svojo slabo voljo doma, nad domačimi ali nad samim seboj. Pokojni Čopov Joža je rad pravil: z dobro voljo in ekrazitom gre vse.« »Ekrazitom?« »Ja, razstrelivom. Saj jih imamo še več takih za ušesi, kadar smo posebej nabrušeni. Veste, da je dober jezik boljši kot pa majhen grunt? Veste, kako smo moderno izpeljali ime naših Rut?« »Kje pa so Rute?« »Rute so staro ime za Gozd Martuljek. Domačini nikdar ne gremo v Gozd, ampak v Rute. Naš Gozd pa je v šali ga- Nova zbiralnica mleka Lani so v Martuljku oddali 27.848 litrov mleka, v Srednjem vrhu pa 25.348 litrov. V devetih letošnjih mesecih so oddali v Martuljku 12.542 litrov, v Srednjem vrhu pa 22.872 litrov mleka. Zato so se odločili za gradnjo nove zbiralnice in opravili veliko prostovoljnih delovnih ur. Pri delu so se izkazali Janez Smolej, Marjan Robič in Boris Robič iz Gozda Martuljka ter Izidor Hle-banja in Fric Robič iz Srednjega vrha. Pri gradnji zbiralnice pa se je izredno potrudila tudi inženirka Nataša Torkarjeva. ■"I'^o Jn ^*er m"eka m p°" L' % v' ako spoštovani so 'eI1''HCfni tiste krepčilne vo-tVži v ceni mleka. Neje-ii^hjj.. naJ se samo enkrat k £J0 do Hudih hlevov, pa ^o^j^28* silo jasno. Kdor ne e» lahko tudi poskusi.« Zakaj je Peter jezen V Kranjski gori so uvedli celodnevno šolo in popoldne je bil tudi Peter s Srednjega vrha prost. Drugi otroci so uganjali norčije, Peter pa je jezno korakal po šolskem igrišču. »Peter, kaj pa ti je?« »Ah, tršica, toko sem jezen .. .« »Jezen?« »Nate pa na tole celodnevno šolo! Jaz tu p( haj-kujem, atek pa doma sam seče.« re£an le pač treba zače-rA *SWh organizacijah V% ti1, dopust, pomagali ^W lnska in jeseniške ^*čna valjarna in etCi Us v *eta"sk* Prevoz 'jV*0 Di^ dinarjev na osebo i *7Pre,{J lsPevali denar sami. *w na Toubkal, najvišji J^C** Mrike in Visoke" ^ Set; b"iid in Polajnar na I^San*- * Siig^"nOUS" pa na 2780 me- nJ^iTizi žagane- Že °Y% j*1 se je pokazalo, da v* Piezarijo« ne bo nič, Stane šmid saj nismo imeli opreme za sneg in led. Stene so bile pokrite z ledenim oklepom, po vrhovih je ležal sneg. Sneg je za te kraje in za ta čas prava redkost in tudi drugi alpinisti iz Španije in Nemčije niso mogli verjeti sneženi odeji. Odločili smo se, da napravimo pristope na štiritisočake. Po štirih dneh uspešnih vzponov je začelo deževati in resneje snežiti, zato smo se odločili, da sestopimo v dolino. V času odprave smo imeli precejšnje težave z geografskimi kartami Visokega Atlasa, saj so bile netočne in smo si jih morali sposoditi pri španskih alpinistih, ki so taborili v bližini. Z odpravo smo bili zadovoljni, spoznali smo drugačen raška organizacija združenega dela. Držalo bo, da je tako visoko, kot smi mi, treba imeti veliko dobre volje in se v posebno hudih časih tolažiti s Čopovom ekrazitom.« • Otroci so na fakultetah »Srenjani smo preživljali marsikaj, a na kraj pameti nam ni nikdar padlo, da bi se odselili. Bolj so nas tlačili, bolj smo se oklepali domače zemlje. Kot leskov grm smo: bolj ga sekaš, bolj raste.« »Vaši otroci na cesti pozdravljajo in se s tujci menijo o košnji in vremenu.« »Vsi so pridni, od vseh naših otrok ni nobeden zaostal in vsi so na fakultetah. Kljub delu doma, kljub pešačenju pozimi so vestni učenci in najmanj nas je strah, da bi bile kmetije kdaj zapuščene. Kaj bi tožili in se pritoževali, saj tudi 900 metrov ali celo 1600 metrov nad morjem kar gre. Za silo, za sproti, za otroke. Bogati nikdar nismo bili in nikoli ne bomo. Nihče pa itak ne bo nič sabo vzel, saj je znano, da je ta zadn' gvnt brez varže-tov...« D. Sedej PETKOV PORTRET Aleš Jelene: Dolg je največje zlo Malo je ljudi, ki bi imeli tako dolgo in plodno revolucionarno pot, polno težkih preizkušenj, kot Aleš Jelene, ki živi v Gozdu Martuljku. Kot sedemletni deček je zapustil rodne Dražgoše, saj se je družina preselila na Ja-vornik pri Jesenicah. Železarna je nudila delo in kruh tudi Alešu Jelencu, ki se je zelo zgodaj seznanil z naprednimi delavskimi idejami in jim ostal zvest do danes. Decembra leta 1934 je postal član partije. Že leta 1941 je vodil okrožno tehniko in bil sekretar okrožnega odbora OF za jeseniško območje, bil pa je tudi prvi sekretar OF v svobodi. Preživljal je strahote Dachaua in Mauthausna ter drugih taborišč in samo po naključju ga niso ustrelili. »Bil sem živ okostnjak,« pravi Jelene, »s svojih normalnih 78 sem shujšal na 42 kilogramov. Saj človek ne more verjeti, kaj vse lahko v življenju preneseš.« Aleš Jelene je bil pred štiridesetimi leti med poslanci ustavodajne skupščine. »Tedaj smo bili vsi navdušeni,« se spominja tistih dni, »predvsem pa smo zelo veliko delali. Delali smo brez vseh pomislekov, ker smo se zavedali, da porušeno domovino lahko reši le nesebično delo. Čim hitreje smo si želeli ustvariti možnosti za boljše in lepše življenje, pri tem pa so sodelovali vsi delovni ljudje. Ustavodajna skupščina je uzakonila vse naše predvojne in medvojne zamisli in ideale: tovarne delavcem, zemljo kmetom, svobodno republiko in bratstvo med narodi v jugoslovanski skupnosti. Tega obdobja se rad spominjam, kajti želeli smo vsem najlepše in najboljše in za to smo vztrajno delali.« Aleš Jelene se je udeležil proslave ob 40-letnici. ustavodajne skupščine in se srečal s svojimi nekdanjimi so-borci in tovariši. Kako ocenjujejo današnje razmere? »Zdaj hočemo priti do splošnih dobrin na lahek način, trošimo več kot ustvarjamo. Zapeljala * nas je želja po boljšem, zato smo se prek vseh meja nerazumno zadolževali. Borci in komunisti smo venomer opozarjali, da je treba več in bolje delati in poudarjali Kidričeve besede, da je dolg največje zlo. Vendar brez večje zavzetosti kot je zdaj, brez več dela, nikakor ne bo šlo, zato smo bili nekdanji poslanci vsi istega mnenja, da se razmere lahko uredijo, če bo vsak dobil le toliko, kot ustvarja. Pri nas smo v zadnjem času zamenjali socialnost s socializmom, kar nas pošteno tepe. Več vere v lastne sile je treba, kajti zavedati se moramo, da nam ne bo nihče pomagal. Zahtevati je treba, da se ne bo nihče več zadolževal, še posebej ne tako, da bo moral dolgove poravnati nekdo drug. Delo se mora bolj spoštovati, od lepih besed in besedičenja se ne da živeti. Začnimo že pri prvi črki abecede in spremenimo odnos do dela in veliko lažje bomo premagovali vse težave.« Aleš Jelene, zaveden komunist, je ostal izjemno skromen, tovariški, z zavestjo, da se da marsikaj spremeniti, saj je v ljudeh še vedno dovolj dobre volje in pripravljenosti. D. Sedej Izziv vikendašem V prepirih o sporni poti ob jezeru je prišla na dan osupljiva resnica: Bohinjsko jezero ni več čisto! Slišati je bilo celo, da je onesnaženo že 10 odstotkov pod dovoljeno mejo. Nič čudnega, so rekli domačini, in s prstom pokazali na Ukane. Tam je 85 počitniških hišic, 27 počitniških domov, hoteli, kamp, vse odplake se stekajo naravnost v jezero, celo edina čistilna naprava pri hotelu Zlatorog dela slabo. V luči ogroženosti Bohinjskega jezera je postala sporna tudi posodobitev kampa. Ker smo mnenje gozdarjev in Triglavskega narodnega parka ojbavili v eni prejšnjih številk, smo stopili še k Alpetouru, da pove svoje. Najprej je seveda treba povedati, da imajo pri Alpetouru v rokah potrebna dovoljenja za posodobitev kampa in da je vihar nastal kasneje, ko se je zaradi podatkov o onesnaženosti jezera prebudila skrb za ohranitev njegove bistrosti. Brane Pečar svet, se preizkušali na drugačnih alpinističnih poteh, prenašali velike temperaturne razlike. Vsekakor izkušnja več in upamo vsaj, da ne zadnja. Že dolgo let ni bilo nobene alpinistične odprave in zgornje-savska društva bi morala razmišljati o neki skupni odpravi. Nam je ostala zavest, da smo sposobni organizacijsko urediti in opraviti tako zahtevno stvar kot je alpinistična odprava. Zadovoljen moraš biti z malim, V mislih že kujemo nove načrte, zahtevnejše skupne vzpone, ki pa jih bomo uresničili le, če si bomo znali poiskati dovolj dela, kajti le z lastnim zaslužkom bomo lahko spet odšli na pot.« Pri škofjeloškem Alpetouru nam je pomočnik glavnega direktorja Matevž Oman, ki je posebej zadolžen za naložbe, povedal, da se dobro zavedajo, da kamp, takšen kot je, onesnažuje jezero. Za posodobitev so se odločili zaradi izboljšanja razmer v kampu, saj ga bodo šele po preureditvi lahko uvrstili v B kategorijo. Glavni problem so sanitarne razmere, ki so zdaj katastrofalne, zavedamo se, da moramo nekaj ukreniti, je dejal. Zgraditi nameravajo nove sanitarije, ki jih bodo s tlačnim cevovodom povezali s čistilno napravo pri hotelu Zlatorog. Tam bodo čistilno napravo preuredili, saj zdaj ne dela dobro. Projektant je dal pismeno zagotovilo, da bo či- . stilna naprava sposobna čistiti odplake med 90 do 95 odstotki, s čimer bo iztok jezero obremenjeval pod dovoljeno mejo. Odpraviti torej nameravajo dva problema hkrati: preprečiti odtekanje odplak iz kampa v jezero in preurediti čistilno napravo, da bo bolje delala. Projektant pa je mislil tudi naprej. Tlačna kanalizacija med kampom in čistilno napravo bo sposobna delovati v obe smeri, kar pomeni, da bo uporabna tudi, če bodo od Ukanca po kanalizaciji odvajali odplake proti Ribčevemu lazu. Pri tem vsekakor velja povedati, da je od Ribčevega laza do Mladinskega doma kanali-- zacija že zgrajena, pred štirimi leti je pri njeni izgradnji sodelovala tudi mladinska delovna brigada. Vendar pa do danes v cevi še ni pritekel niti liter odpadnih voda. Prav tako za celotni Bohinj ni narejen projekt ureditve kanalizacije, saj obstaja dilema: bi bilo pametno postaviti čistilno napravo na Ribčevem lazu ali pa od- D. Sedej plake peljati do Bohinjske Bistrice, kjer bi postavili čistilno napravo za ves Bohinj? Toda vrnimo se v kamp. S posodobitvijo namerava Alpe-tour tam obnoviti tudi brunarico, ki bo služila kot gostinski objekt in obnoviti brunarico, ki ob vhodu služi kot recepcija. Posodobitev predvideva tudi ureditev poti, razsvetljave, vodovoda in električnih priključkov. Na 45 tisoč kvadratnih metrih kampa bi morali zato posekati 22 bukev, posamične, ne v skupini. Načrt predvideva tudi ograjo, vendar ne dvometrsko žično ograjo, temveč 1,2 metra visoko ograjo iz lesenih brun. Tako pravijo pri Alpetouru, kjer so nam pokazali izdano lokacijsko dovoljenje, kakor tudi soglasje Triglavskega narodnega parka, ki ga le-ta zdaj skuša potegniti nazaj. Nimajo pa gozdarskega soglasja, zato je vprašljiv posek dreves. Del kampa ima Alpetour namreč le v najemu, tam imajo besedo gozdarji. Zanimalo nas je seveda tudi, kaj pri Alpetouru sodijo o začasnosti lokacije, saj se bo kamp do leta 2000 moral preseliti iz osrednjega dela Triglavskega narodnega parka. Matevž Oman je dejal, da so takšen pogoj sprejeli, saj smatrajo, da so dobro urejeni sanitarni objekti potrebni tudi v primeru, ko se bo kamp izselil. Bržkone bo tam ostalo kopališče. V rokah pa imajo še eno orožje, ki je dokaj izzivalno. Pravijo, da bo preurejena čistilna naprava pri hotelu Zlatorog sposobna čistiti tudi odplake počitniških hišic in počitniških domov v Ukancu. Torej bo lahko resnično velika pridobitev, če bodo vikendaši pripravljeni odšteti denar za priključitev na kanalizacijo in če bodo v občini sposobni izpeljati takšno akcijo. Bo torej ob Bohinjskem jezeru napočil čas dejanj, ne več zgolj besed o ohranitvi bistrosti Bohinjskega jezera. T. ... . M. Volcjak MMBIMIEnGLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 6. DECEMBRA1985 Po dvojnem uspehu v dvajsetem svetovnem alpskem pokalu Dva Slovenca ugnala vse KRANJ — Dva Slovenca sta s prvim in drugim mestom na dvajsetem svetovnem pokalu v alpskem smučanju v Sestrieresu v Italiji presenečala vso svetovno smučarsko alpsko elito in to v prvi tekmi za točke svetovnega pokala v slalomu. To sta bila dva naša alpska smučarja, devetnajstletni Ljubljančlan Rok Petrovič in osemindvajsetletni Tržičan, doma iz Zvirč, Bojan Križaj. Do veljave je prišla naša formula načrtnih priprav za letošnje neolimpijsko in nesvetovno prvenstveno leto. To so v kratkem skoraj vsi evropski časopisni naslovi po uspehu Roka Petroviča in Bojana Križaja v Sestrieresu. Zmagovalec sestrierskega slaloma za točke svetovnega pokala je pokazal vse svoje smučarsko znanje prav v slalomu, saj mu je uspelo, da je premagal najboljše slalomiste na svetu, in to po svojem vzorcu slalomske vožnje. Tako je za Bojanom Križajem, ki je v svetovnem pokalu doslej že petkrat slavil, in Borisom Strelom, ki je bil prvi v veleslalomu v Cortini, Rok Petrovič tretji naš smučar, ki je zmagal v smučarski tekmi. In še ena značilnost Roka Petroviča: svoje sposobnosti je pokazal že kot pionir na neuradnem svetovnem prvenstvu za Pokal Topolino. Kar petkrat zapovrstjo je bil zmagovalec. Tako kot Bojana Križaja in Borisa Strela pa tudi Roka Petroviča krasi še odličje prvaka na mladinskem svetovnem prvenstvu. Bojan Križaj je bil prvak v Mavehofnu, Boris Strel v Kranjski gori in Rok Petrovič pred dvema letoma prav v Sestrieresu. In prav za ta njegov uspeh in drugo mesto Bojana Križaja, svoje je z dvanajstim mestom dodal še Grega Benedik, naše iskrene čestitke z željo, da bi se v tej sezoni to v obeh tehničnih disciplinah še ponavljalo. Naši smučarji, ženske in moški, so svoje znanje začeli kazati s sijajnimi uspehi na prvi letošnji tekmi za svetovno serijo. Tu so se med najboljšimi pokazali že v veleslalomskem in slalomsken nastopu. Pri ženskah sta se v svetovnem alpskem cirkusu izkazali Mateja Svet in Katja Zaje, pri fantih pa s slalomsko zmago Bojan Križaj in s tretjim mestom Rok Petrovič. Boris Strel je bil tretji v veleslalomu, Križaj četrti in Rok Petrovič sedmi. In že v teh nastopih je bilo jasno, kako ostri bodo naši smučarji v letošnji sezoni v svetovnem alpskem pokalu. Prišli so tako daleč, da se jih že sedaj bojijo vsi najboljši mojstri slalomskih in veleslalomskih prog. To je uspeh, ki je bil narejen z načrtnim in individualnim delom na treningih in pod taktirko domačih strokovnjakov. Vsi ti uspehi so izročilo o naši delavoljnosti v vrhunskem športu. To je hkrati tudi osebna vnema vseh naših in gre iz roda v rod, je največje zadoščenje in hkrati tudi najimenitnejša spodbuda za nadaljevanje načrtnega dela, ki prinaša uspehe. Tak je prav današnji vrhunski šport in pravo izročilo za nove rodove. D. Humer Malo snega in malo smučarjev Združeno delo in šport z roko v roki Ljubljana — Delovna organizacija SOZD Slovin iz Ljubljane in Smučarska zveza Slovenije sta v torek v Ljubljani v prostorih Slovina podpisala nov samoupravni sporazum o pokroviteljstvu nad tekmovanji v smučarskih skokih za pokal Kokte. To je še en dokaz, da združeno delo in šport sodelujeta z roko v roki. V imenu Slovina je samoupravni sporazum za ponovno petletno sodelovanje podpisal predsednik kolektivnega poslovodnega organa Lojze Slavič, v imenu smučarske zveze pa podpredsednik Ljubo Jasnič, kj je hkrati predsednik republiškega ZTKO. Prav Slovin je bil tisti, ki je pred petimi leti, leta 1981, prevzel pokroviteljstvo nad pokalom Kokte, ki je bilo takrat tekmovanje le za cicibane in pionirje. Kasneje je preraslo v vrhunsko tekmovanje od pionirjev pa vse do članov. Naj zapišemo, da so lani v vseh kategorijah izvedli kar osemintrideset takšnih tekmovanj. Zdajšni mladi rod se kali za uspešne vrhunske skakalce prav v tekmovanjih za pokal Kokte, ši- Premoč gostov Jesenice — Na tradicionalnem, 13. mednarodnem turnirju v kegljanju na letu za pokal jeseniškega kluba Vatrostalna na drsališču Podmežaklja je nastopilo 15 moštev iz Avstrije s 24 točkami pred tremi jeseniškimi moštvi— Murko z 21 ter Vatrostalno in Zadrugo z 20 točkami, peti pa so bili z 18 točkami kegljači iz Rateč. Petindvajseti Pokal Vitranc v alpskem smučanju Začeli pripravljati podkorensko smučišče Kranjska gora — Toplo in suho vreme precej pobira sneg, ki leži od prvih novembrskih dni po vsej Sloveniji in Jugoslaviji. Praznični dnevi, ko so bila smučišča polna smučarjev, so precej zdelali tudi podkorensko smučišče, kjer je že nekaj let tekmovanje za svetovni alpski pokal. Prav zato bo to smučišče v Podkorenu za jubilejni, petindvajseti Pokal Vitranc pod kontrolo. Snega ni veliko in tudi padel je na nezmrznjeno podlago. Organizatorji se boje odjuge in toplega fena, zato so s pripravami smučišča že začeli. Takoj ko se bo zadosti ohladilo bodo začeli z delom snežni topovi. Umetni sneg je namreč obstojnej-ši. Za jubilejni PoKal Vitranc, ki bo 20. in 21. decembra, je izredno zanimanje. Prijave so že poslali Italijani in Francozi in vsak dan pričakujejo še preostale. Tako bo Pokal Vitranc, res pravi, saj bo tu zbrana vsa svetovna smučarska elita. Zanimanje je veliko tudi med novinarji časopisov, TV in radia. Za poročanje se je prijavilo že veliko tujih časnikarjev in reporler-jev. dh TIS tifc SVETOVNI POKAL KRANJSKA GOFIA"" ri se naš kakovostni skakalni rod. Slovin bo na leto v tem pokalu prispeval kar 1,5 milijona dinarjev. In to še ni vse, saj bo na vseh letošnjih tekmovanjih poskrbel za opremo, startne številke, diplome, pokale in praktične nagrade. Predstavniki SZ Slovenije z direktorjem nordijskih disciplin Lojzetom Gorjancem in predsednikom planiške-ga komiteja Nikom Belopavlovičem so se s praktičnim darilom zahvalili za vso dosedanjo pomoč. -dh Prijeten konec sindikalnih iger Škofja Loka — V športni dvorani Po-den je bila sklepna prireditev športnih iger delavcev škofjeloške občine — razglasitev rezultatov ter podelitev priznanj in kolajn najboljšim. Polna dvorana je navdušeno pozdravila najboljša moštva ter vseekipnega zmagovalca, najboljšega med moškimi in ženskami, zastopstvo LTH. Prireditev je popestril ansambel Jevšek. J. Starman SPOROČILI STE NAM KROPA: veterani Olimpije boljši od domačih košarkarjev — Košarkarsko moštvo športnega društva Plamen iz Krope se je v telovadnici osnovne šole pomerilo z veterani ljubljanske Olimpije. Čeprav sta domačo ekipo okrepila Križnar in Omahen, to ni bilo dovolj za zmago. Slavili so gostje s 86:78. Domačini so si v prvem polčasu priigrali prednost štirih točk in držali korak s tekmecem vse do zadnje minute srečanja, ko so gostje z nekaj uspešnimi akcijami odločili prijateljsko tekmo v svojo korist. Pri Plamenu so se izkazali Križnar s 23 koši, Ješe z 20 in B. Eržen z 12 in pri gostih Verbič s 25 ter Marter in Lemaič s po 20 koši. — B. Zupan Kranjska gora: med tednom več tekmovalcev kot smučarjev^re-kreativcev — Zelenica: smuka le ob koncu tedna — Kobla: beli vlak dražji od navadnega — Stari vrh: dober obisk tudi med tednom — Vogel: v torek opoldne plus štirinajst stopinj — Krvavec: priporočajo rabljene smuči — Zatrnik: dnevna karta 700 dinarjev Kranj — V gorenjskih smučarskih središčih so po nenavadno zgodnjih snežnih padavinah dokaj hitro uredili proge (vsaj nekaj, če že ne vseh) ter zavrteli sedežnice in vlečnice. V prazničnih dneh je bil povsod zadovoljiv obisk; v Kranjski gori je bilo razpoloženje kot na vrhuncu zime — tri tisoč smučarjev in dolge, večkrat zavite vrste. Med tednom je zanimanje za smuko upadlo; po pičli snežni odeji, ki jo predvsem v višje ležečih smučiščih že načenja odjuga, vijuga le nekaj najbolj vnetih ljubiteljev zimskih radosti. Sneg je, kot kaže, bolj kot žičničarje presenetil smučarje, ki se za novo smučarsko sezono verjetno še niso zadostno založili z denarjem. Nesmiselno pa bi bilo tudi pričakovati, da bo letos na gorenjskih smučiščih toliko obiskovalcev kot v letih največje blaginje. Moramo priznati: za občane s povprečnimi plačami so smučarske karte postale (pre)drage. Na Krvavcu so žičnice zavrteli tik pred prazničnimi dnevi. Vsem, ki so se odločili za smuko, so tudi priporočali, naj zaradi tanke snežne odeje vzamejo s seboj slabše (rezervne) smuči; danes (v sredo) pa zaradi visokih jutranjih temperatur — plus dvanajst stopinj že razmišljajo, da bi smučišče zaprli. V Kranjski gori so odprli smučarsko sezono 16. novembra. Med prazniki je po 50 do 60 centimetrov debeli snežni odeji vijugalo na dan tudi tri tisoč smučarjev. Zdaj, med tednom, se lahko pohvalijo le s tem, da na njihovem smučišču v Podkorenu vadita junaka »belega cirkusa« Bojan Križaj in Rok Petrovič ter razen njiju še sto tekmovalcev iz reprezentanc in klubov. Smučarjev, ki so kupili karto, so vsak dan našteli le dvajset. Hokej na ledu Zmaga Jesenic in Kompasa Olimpije Kranj — V finalni skupini letošnjega državnega hokejskega prvenstva sta bili v torek na sporedu prvi srečanji. Srečali so se Jeseničani s Crveno zvezdo iz Beograda, medtem ko so hokejisti Kompasa Olimpija gostovali pri beograjskem Partizanu. Jeseničani so na domačem ledu brez težav ugnali Crveno zvezdo, za presenečenje pa so poskrbeli Ljubljančani, saj so v Beogradu premagali črno-bele. Izida — Jesenice : Crvena zvezda 7:2 (3:0, 3:2, 1:0), Partizan : Kompas Olimpija 2:3 (0:1, 0:2, 2:0). . Lestvica: Jesenice 1 1 0 0 7:2 5 Partizan 1 0 0 1 2:3 4 Kompas Olimpija 1 1 0 0 3:2 3 Crvena zvezda 1 0 0 1 2:7 2 Para sobotnega kola — Jesenice : Kompas Olimpija, Crvena zvezda : Partizan. V torek je bilo tudi nadaljevanje v drugi zvezni hokejski ligi. Kranjski Triglav je doma gostil Slavijo iz Vevč. Po boljši igri so zmagali Triglavani in so zasluženo slavili že šesto zaporedno zmago. Izid - Triglav : Slavij a 6:3 (3:1, 1:1, 2:1). -dh Prah na delegatskih mestih Vnema pa taka! Strokovna služba samoupravnih interesnih skupnosti v kranjski občini .je zaradi nesklepčnosti dveh sej skupščine telesnokulturne skupnosti izdelala analizo o udeležbi delegatov zbora izvajalcev in zbora uporabnikov na skupščinskih zasedanjih. Izkazalo se je, da večina članov organov telesnokulturne skupnosti (delegatov zbora izvajalcev) redno hodi na seje (če se seveda prej ne opravičijo zaradi službene zadržanosti), medtem ko je vnema pri delegatih na zbor uporabnikov precej manjša. Devetnajst delegatov od osemdesetih v tem mandatnem obdobju še niti enkrat ni obrisalo prahu s svojega delegatskega mesta, enajst delegatov pa se je doslej skupščinskih zasedanj udeležilo le enkrat. Ti podatki se domala povsem ujemajo z dognanji raziskovalcev, ki so med drugim ugotovili, da kar precejšnje število občanov ne ve, kdo so njihovi delegati in kateri njihov interes (telesna kultura, otroško varstvo, socialno skrbstvo ...) zastopajo; kar lepo število delegatov pa tudi ne ve, za kaj jih je »baza« izvolila. Predvidevamo, da je med slednjimi tudi nekaj delegatov zbora uporabnikov kranjske telesnokulturne skupnosti. Naslednje vrstice naj preberejo le neodgovorni delegati, resni pa že tako vedo, da bo naslednje skupščinsko zasedanje v sredo, 18. decembra, ob 13. uri v sejni sobi 14 kranjske občinske stavbe. Predsednik skupščine Slavko Brinovec predlaga naslednji dnevni red: poročilo o delu samoupravnih organov skupščine TKS med zadnjima sejama, obravnavanje načrta telesnokulturne skupnosti za naslednje petletno obdobje ter podelitev priznanj Borisa Ručigaja najuspešnejšim športnikom in najprizadevnej-šim športnim delavcem. C. Zaplotnik Na Zelenici je med prazniki (v petek, soboto in nedeljo) smučalo vsega dvesto ljudi. Med tednom žičnice mirujejo, ponovno pa jih bodo zavrteli ob koncu tedna, če bo le še zadosti snega. Na Kobli je bilo med prazniki živahno: vsak dan se je smučalo od tisoč do dva tisoč ljudi, med njimi tudi precej s Primorske. Med tednom je zanimanje za smuko upadlo, saj na 35 do 80 centimetrov debeli snežni odeji vijuga po 50 do 100 smučarjev na dan. Beli vlak doslej še ni pripeljal v Bohinjsko Bistrico in verjetno tudi velikokrat ne bo, ker je počasnejši in dražji od navadnega vlaka in tudi od avtobusa. Na Starem vrhu so tretjič v zadnjih petnajstih letih zavrteli žičnice še pred dnevom republike. Sezono so začeli 22. novembra in bržčas bi jo še nekaj dni prej, če jim žled ne bi poškodoval naprav in smučišča. Z obiskom so zadovoljni: med prazniki je bilo 1000 do 1500 ljudi, med tednom se število suče okrog dvesto. Kegljači Cerkelj so tekmovali Cerklje — Na kegljišču Janče v Srednji vasi se je končalo odprto prvenstvo Cerkelj v kegljanju. Nastopilo je petdeset članov in dvanajst mladincev. Istočasno so kegljali tudi za prvenstvo ke-gljaškega kluba Krvavec in prvenstvo krožka trim, ki deluje v sklopu KK Krvavec. Rezultati — mladinci — 1. Krumpe-ster (Adergas) 1998, 2. Šparakl 1936. 3. Roblek 1854, 4. Slatnar (vsi Krvavec) 1844; Prvenstvo Cerkelj — 1. M Bolka (Krvavec) 2097, 2. A. Ropret (Adergas) 2077, 3. Karun 2077,4. Zorman (oba Krvavec) 2064; Prvenstvo Krvavca — 1. M. Bolka 2097, 2. Karun 2077, 3. Zorman 2064, 4. Lipušček 2059; Prvenstvo krožka trim — 1. M. Bolka 2097, 2. Lipušček 2059, 3. Kovač 2015, 4. Som 1998. -dh Ženske med dvema ognjema Križe — TVD Partizan Križe prireja v ponedeljek, 9. decembra, ob 20. uri v telovadnici osnovne šole Kokrškega odreda turnir v igri med dvema ognjema, na katerem bodo nastopile ženske ekipe Križev, Pristave, Sebenj in Seni-čnega. Teden kasneje, 16. decembra, ob 20. uri bo v isti telovadnici še odbojkarski turnir. J. Kikel Na Soriški planini so sprejeli prve smučarje šele 28. novembra, ker cestarji prej niso splužili dostopne poti. Na Voglu je za praznike smučalo 500 do 700 ljudi, v torek, na primer, le sto. Lepo vreme (v torek je bilo opoldne plus 14 stopinj) tudi njim vliva strah, da odjuga ne bi pobrala preveč snega. Na Zatrniku priznajo, da so za praznično smuko naredili premalo reklame. V petek, soboto in nedeljo je tod smučalo le po petsto ljudi, med tednom je bil doslej obisk še desetkrat slabši, čeprav imajo do 25. decembra še zelo ugodne cene smučarskih kart — dnevno po 700 dinarjev (za šolske skupine 500). v sredo so sprejeli prvo skupino šolarjev, 15. decembra pričakujejo že prve hotelske goste. C. Zaplotnik Metoda Podpečan — slovenska prvakinja v karateju Ni uspehov brez trdega dela Kranj — Metoda Podpečan iz Kranja, študentka prvega letnika medicinske fakultete, je na letošnjem republi; škem prvenstvu v karateju (v disciphf11 kate — nakazovanje Udarcev |° obramb) zmagala med članicami m mladinkami ter na državnem osvojila deveto in enajsto mesto, s čimer je dosegla doslej svoje največje uspehe. Športu in rekreaciji se je zapisala ze v šoli. Šest let se je ukvarjala z gimnastiko — v osemletki in v kranjskem Partizanu, poskušala se je v tenisu m v izraznem plesu, pravo zadovoljstvo pa je — kot pravi — našla v kranjskem karate klubu, kjer se je učenja udarcev in obramb lotila pred petimi leti. Sele po dveh letih vadbe je začela odkrivati skrivnosti in lepote kara tej a, največ p° zaslugi odličnega trenerja Igorja ^>raS mkarja. Čeprav je bilo v skupini ved*? bolj malo deklet (zdaj jih je sedem), r to ni motilo. Nasprotno: vedno je P°T skušala, da bi bila po rezultatih vsaj enakovredna fantom, če že ne bolp* od njih. Ko je prvikrat nastopila na slovenskem prvenstvu med mladinkami, starimi od 16 do 18 let, je vse prijetno presenetila in prepričljivo zmagala. Dosežek je ugodno vplival na njeno nadaljnjo športno pot. Se resneje se je lotila vadbe, zdaj trenira štirikrat na teden po poldrugo uro in razen tega 5 sama doma. »Prvo je šola, šele potem šport.« P°u] darja Metoda, trdno odločena, da se tudi v prihodnjih letih obdrži med trem najboljšimi slovenskimi karateistka' mi; preboj v jugoslovanski vrh pa °r težak, ker edina med vsemi tekmoval' kami nastopa v slogu (uechi ryu), ki % sodniki najmanj poznajo, (cz) OBRAČUN OBRESTI NA DEVIZNA SREDSTVA ZA LETO 1985 S sprejetjem odloka Zveznega izvršnega sveta o izplačilu obresti od deviznih prihrankov občanov, ki ne bodo uveljavljalistatusade-lavca na začasnem delu v tujini, v dinarski protivrednosti so se zadeve s pripisom obresti v marsičem spremenile. S tem obvestilom vas želimo seznaniti z načinom pripisa obresti za leto 1985, hkrati pa vas zaprositi za sodelovanje, da bi bil postopek hiter in kar najmanj zapleten. Vsem našim občanom, ki ne bodo uveljavljalistatusadelavca na začasnem delu v tujini, bomo obresti v skladu z zakonom morali izplačati v dinarjih Pri tem velja pravilo: obresti vam bomo obračunali po obrestnih merah, ki veljajo za devizne hranilne vloge. Te pa, kot veste, znašajo: 7,5 % za nevezane devizne vloge 9 % za devizne vloge, vezane nad eno leto 11 % za devizne vloge, vezane nad dve leti in 12.5 % za devizne vloge, vezane nad tri leta Tako izračunane obresti vam bomo za vsako vrsto deviz posebej preračunali v dinarje, in sicer po srednjem tečaju, ki bo za posamezno valuto veljal na dan obračuna, 31. decembra 1985. Svetujemo vam, da zato čimprej, po možnosti pa kar ob prvem obisku v banki, stopite še do okenca kjer vodijo vašo devizno vlogo ter našim delavcem posredujete številko svoje dinarske hranilne knjižice ali tekočega računa, kamor vam bomo nakazali obresti preračunane v dinarje. Če ste to storili že ob lanskem vpisu obresti, vam to letos ni potrebno. Skratka — stvar je lahko sila preprosta, če se je lotimo pravočasno, z nekaj dobre volje in z malo razumevanja. Hvala za sodelovanje in nasvidenie. ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske DECEMBRA 1985 OBVESTILA — OGLASI 11. STRAN ©©IMSSSk^^GLAS 30 let Jugobanke Na Gorenjskem imamo le dve poslovalnici Jugobanke, na Jesenicah in v Kranju. Lepo sta se vra-H v prostor, pridobili zaupanje varčevalcev, vendar, se zavedajo pri Jugobanki, treba je še bliže k varčevalcem, pa razmišljajo tudi o tretji poslovalnici nekje na Gorenjskem Kranj — Poslovalnica Jugobanke v Kranju deluje že sedmo leto. Neverjetno čas beži. Saj smo vendar komajda poselili vse tiste steklene lokale v veliki poslovno-sta-novanjski zgradbi H-8 na cesti JLA. Pa je vendar res. Kranjska poslovalnica Jugobanke je odprta že °d maja 1979. Odprli so jo pravočasno, pravijo pri Jugobanki, ker se je izkazalo da je bila naložba v Kranj dobra. Število varčevalcev in zbranih sredstev je raslo neverjetno hitro, poslovalnica je dosegala lzJemne rezultate. Nič čudnega, da v Jugobanki resno razmišljajo o še eni poslovalnici nekje na Gorenjskem, morda v večjem turističnem središču. Jugobanko smo Gorenjci poznali že veliko prej, preden je prišla na Gorenjsko. S televizijskega ekrana, iz sredstev javnega obveščanja, kjer je bil vedno prisoten njihov simpatični ježek — maskota Jugobanke. Morda smo jo tudi zato na Gorenjskem sprejeli s simpatijami. A, kot vedno, vsaka nova reč prinese s seboj tudi kaj novega. Tudi Jugobanka je prinesla novosti, v poslovanju, v kreditiranju in podobnem. Danes ima kranjska poslovalnica Jugobanke zaposlenih devet delavcev. Po trije so v eni izmeni pri okencih, potem je tu blagajnik in kontrolor, ki opravlja dinarsko-devizne posle, samo v dopoldanski izmeni pa dela delavec, ki je zadolžen za kredite. Z delom in svojimi varčevalci so zadovoljni, o tem priča dejstvo, da so vsi delavci tu že od prvega dne, nobene fluktuacije ne poznajo. Le enega novega delavca so dobili ta čas. Radi bi pa še enega za pripravo dela, da bi se zgladile konice. Skrb vseh je, da je stranka dobro in hitro postrežena. Človek ne sme imeti občutka, pravi vodja poslovalnice Lidija Tepina, da je okence prazno. Redkokdaj prihaja do nesporazumov, če pa pride, se tudi hitro zglade. Če se zatakne, se pri terminalu. Takrat morajo dekleta pri okencih vse delati ročno, naredi se vrsta in negodovanje je tu. A si v Jugobanki v Kranju obetajo lepše čase. Pričakujejo še en terminal, morda ga dobe že do konca leta. Za začetek ga bodo uporabljali za vpisovanje obresti. Na posebnem okencu bo- Kranjska poslovalnica Jugobanke ima svoje prostore v H-8 na Cesti JLA Jugobanka je bila ustanovljena leta 1955 kot prva specializirana banka v Jugoslaviji pod imenom Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino. Njena osnovna naloga so bili zunanjetrgovinski posli, kreditiranje izvoza in dajanje vseh drugih uslug v zvezi z izvozom vsem svojim članicam. Danes Jugobanka obsega 24 osnovnih bank, ki imajo v svojem sestavu 387 podružnic, filijal, ekspozitur in drugih organizacijskih oblik. Ima prek 5000 članic, v njenih poslovnih enotah pa združuje delo približno 11000 delavcev. Povezana je z vsem svetom, saj ima poleg agencije Jugobanke v New Yorku še 21 predstavništev po vseh važnejših gospodarskih centrih sveta. Sodeluje s 130 državami širom sveta. V Sloveniji ima Jugobanka svojo temeljno banko v Ljubljani, filialo v Mariboru, ekspoziture pa tri v Ljubljani, po dve v Celju in Mariboru, po eno pa na Jesenicah, v Kranju, Novi Gorici, Murski Soboti, Ptuju in Sežani. Stranke so delavcem kranjske Jugobanke prva skrb do vpisovali obresti, tako da stranke ne bodo občutile te obrestne mrzlice ob novem letu. Dekleta pri Jugobanki povsem razumejo svoje varčevalce, ko hočejo imeti obresti izplačane v gotovini. Vsi se pač ne poslužujejo brezgotovinskega prenosa dinarskih obresti z deviznih hranilnih vlog na hranilno knjižico ali tekoči račun. Ustreči je treba vsem. Naj še enkrat povemo, da res ni treba hiteti z vpisom obresti. Nič ne bo zamujeno, če boste prišli obresti vpisat tudi konec januarja. Jugobanko poznamo po nekaj posebnostih. Ena od njih je kreditiranje. Ni občinsko zaprta, kot so druge banke, temveč lahko pri njej najame kredit varčevalec od koderkoli, vsak s stalnim bivališčem v Sloveniji. Trenutno ima Jugobanka izredno ugodne kredite za osnovna sredstva za obrtnike. Če obrtnik proda banki devize, dobi 300-odstotni kredit, 250-odstotne-ga pa, če veže dinarje. Pri obeh je obrestna mera 16-odstotna. Kredit za obratna sredstva je pri Jugobanki za obrtnika brez depozita, obrestna mera je 30-odstotna, za prednostne namene pa celo samo 20-odstotna. Pogoj pa je, da je vsaj 3 mesece varčevalec Jugobanke. Stanovanjske kredite nudijo pod enakimi pogoji, kot povsod drugod. Tudi obresti za varčevalce so enake: 7,5-odstotne za vloge na vpogled, 61-odstotne za vezane vloge nad 3 mesece, 64-odstotne za vezane vloge nad 1 leto in 66-odstotne za vezavo nad 2 leti. Imajo pa v Jugobanki pri tem vendarle eno posebnost, in sicer pri vezanih vlogah nad 3 mesece. Medtem ko moraš drugod po 3 mesecih vezave svoje vloge pohiteti v banko in denar znova vezati, ti ga v Jugobanki vežejo avtomatično. Imaš pa ves mesec časa, da se premisliš. Če prideš v tistem mesecu, jih lahko dvigneš, sicer velja, da si se odločil, vlogo vezati naprej. Ta način dela je v Jugobanki veljaven že od marca letos, medtem ko v drugih bankah o tem šele razmišljajo. Jugobanka torej te dni praznuje 30-letnico. Ob tej priložnosti delavci poslovalnic Jugobanke v Kranju in na Jesenicah čestitajo svojim varčevalcem in si še naprej žele dobrega sodelovanja. MOJE SANJE-LEPO STANOVANJE Ljubljana, od 6. do 15.decembra 4 vsak dan od 9. do 19. ure Gospodarsko razstavišče Meblo spet razstavlja svoje pohištvo na GR. Deset dni v decembru si lahko ogledate sistemsko pohištvo FORMA, JOGI izdelke, oblazinjeno pohištvo, stilno pohištvo, spalnice, svetila, kosovno pohištvo, pohištvo iz plastičnih mas in letos še NOVOSTI z Beograjskega sejma pohištva Na razstavišču bodo naši strokovnjaki, ki se ukvarjajo z notranjo opremo in znajo poiskati privlačne, hkrati pa sodobne in funkcionalne rešitve. Z njimi se boste lahko pomenili, kako boste naše pohištvo primerno in učinkovito namestili doma Pridite, čakamo vas! SUVERIJUES lesna industrija idrija Novoletna prodajna akcija pohištva od 12.12. do 19.12.1985 Prodaja v tovarniškem salonu v Spodnji Idriji. Popust od 5 do 50 odstotkov. Možnost nakupa na 6-mesečno brezobrestno posojilo. Salon odprt vsak dan od 6. do 19. ure, v soboto in nedeljo od 8. do 12. ure. ©©II^IMIEHGLAS 12. STRAN OGLASI IN OBVESTILA, KAM PETEK, 6. DECEMBRA! ALPETOUR NOVO LETO V TUHEUSKIH TOPLICAH, 6 dni, z avtobusom, odhod 31.12. 85 BRIONI za zaključene skupine in posameznike SALZBURG, 1 dan, z avtobusom, odhod 14.12. 85 BENETKE, 1 dan, z avtobusom, odhod 14. 12. 85 SMUČANJE V SCHLADMINGU, odhodi 11., 18. in 25. 1. 1986 Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. špeceriaa VELIKA IZBIRAJO V NOVI TRGOVIHIV RADOVLJICI DEŽURNI VETERINARJI od 6. do 13.12.1985 za občini Kranj in Tržič od 6. do 22. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, tel.: 25-779 ali 22-781, od 22. do 6. ure pa na tel.: 22-994 za občino Škofja Loka JANKO HABJAN, dipl. vet., Žiri, Polje 1, tel.: 69-280 MIRO KRIŽNAR, dipl. vet., Godešič 134, tel.: 62-130 za občini Jesenice in Radovljica ANTON GLOBOCNIK, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3 a, tel.: 74-629 Mavr ostaja Stari, toda presenečenje je novo. Večer v dvoje ob glasbi, praznovanje obletnice, poročno kesilo ali večerja, vse to lahko doživite tako, kot ste si vedno želeli. V nove restavracijske prostore v I. nadstropje vas vabi kolektiv vsak dan od 12. do 24. ure, razen nedelj in praznikov. i___^^^___ SO ZK VAS V Almihni trgovini v Grimščah si lahko ogledate tudi novoletni program oblačil, obogaten z letos tako moderno svetlečo nitko. SGP TEHNIK feBSTc^RSa SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA, TOZD KOMUNALNE DEJAVNOSTI, KIDRIČEVA 43 a obvešča porabnike komunalnih storitev, da se bodo s 15. decembrom 1985 povečale dosedanje cene v povprečju: pristojbine k vodovodu za 44,87 %, pristojbine h kanalu 38,71 %, pogrebne storitve za 34,28 %, delovni sili za 39,62 %, voznostrojni park 73,60 %, razobešanje zastav 44,19 %, konte j -nerski odvozi 44,62 %, smetarsko vozilo 49,58 %, vzdrževanje zelenic za 43,63 %. OBRTNO PODJETJE TRŽIČ p. o. DS ponovno razpisuje prosta dela in naloge TEHNIČNEGA VODJE Kandidati morajo poleg pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike občine Tržič, izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja ali visoka šola lesarske oziroma gradbene smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali srednja šola lesarske oziroma gradbene smeri in 5 let delovnih izkušenj, — da je sposoben voditi in organizirati delo, — da ima moralnopolitične kvalitete. Stanovanja ni! Izbrani kandidat bo imenovan za dobo štirih let. Vsi zainteresirani naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi na naslov Obrtno podjetje Tržič, Trg svobode 33. NA SMUKO Z ALPETOUROM IN ANTENO V SCHLADMING Turistična agencija ALPETOUR prireja z Anteno 7-dnevno smuko v avstrijskem SCHLADMINGU. Na prostranih področjih Planaja in Hochwurzna je 120 km urejenih smučarskih prog, na katere vozijo nova gondola, 7 dvosedežnic, 1 trosedežnica, 15 vlečnic in še smučarski avtobusi, ki skupaj lahko v eni uri prepeljejo25000 smučarjev.Urejene pa so tudi tekaške, sankaške in sprehajalne poti. Za bivanje sta rezervirana dva hotela. Cena bivanja v hotelih je za 7 polpenzionov in prevoz do Schladminga in nazaj 51.000.— din za osebo v dvoposteljni sobi. Popust imajo otroci do 12 let skupaj s starši v dvo- ali tropo-steljni sobi. ODHODI: 11., 18., 25. januarja 1986 Prijave sprejemajo vse Alpetourove turistične poslovalnice, kjer dobite tudi podrobnejše informacije. HOTEL CREINA VABI: KOMPAS JUGOSLAVIJA KOMPASOVA ZIMA 85/86 Doslej najbogatejši katalog s ponudbo 7-dnevnih smučarskih aranžmajev v JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI (priporočamo: Mallnitz), ITALIJI (priporočamo Nevegal in Pampeago) in FRANCIJI, kjer je prostor še v vseh terminih. Namestitev v hotelih, zasebnih sobah in apartmajih. JESEN - ZIMA - POMLAD Sezite po katalogu s ponudbo 7-dnevnih aranžmajev v hotelih ob morju, na kontinetu in v zdraviliščih. Organiziramo avtobusne prevoze v ISTRO in KVARNER ter letalske prevoze vsako nedeljo v DUBROVNIK. Za enodnevni izlet v Dubrovnik (odhodi vsako nedeljo) zahtevajte posebni program! NOVO: SENIOR KLUB v hotelu Kompas v Dubrovniku in hotelu Park v Rovinju (7-dnevni aranžmaji s posebnim programom, aktivnosti za starejše in organiziranim prevozom). NAZDRAVIMO NOVEMU LETU Zahtevajte nov Kompasov novoletni program 3, 5 in 7-dnevnih prazničnih aranžmajev v hotelih ob MORJU z lastnim prevozom ali z organiziranim letalskim prevozom, na KONTINENTU (Slovenija), v ZDRAVILIŠČIH (lastni prevoz) ter programe posebnih IZLETOV s silvestrovanji: - KRANJSKA GORA - 31. 12. - DOLENJSKE TOPLICE - 31. 12. - SILVESTROVANJE V SARAJEVU - hotel Holi-day Inn - 30. 12.-3.01. - SILVESTROVANJE PANONSKIH MORNARJEV V VOJVODINI - 30. 12.-2. 01. - ČRNOGORSKO NOVO LETO - Kolašin -30. 12.-4.01. - NOVOLETNE POČITNICE OB ZALIVU Boke Kotorske — 29. 12—5. 01. - Z OROM V NOVO LETO - 30. 12.-2. 01. - NOVOLETNI ODDIH NA BRIONIH - 31.12.-5.01. PRIPOROČAMO »Ml ZA MIR« — Slovenj Gradec — posebna ponudba enodnevnih izletov za šolske, sindikalne in druge skupine. Ogled razstav ob 40-letnici ustanovitve OZN. ODHODI: po dogovoru. POKAL VITRANC FIS '86 - svetovni pokal Kranjska gora Petek, 20. 12. 1985 - VELESLALOM Sobota, 21. 12. 1985 - SLALOM PREDPRODAJA VSTOPNIC od 10. 12. 1985 dalje v vseh Kompasovih poslovanicah, kjer organiziramo tudi avtobusne izlete. IZ KOMPASOVE SMUČARSKE PONUDBE Mallnitz, vse bolj poznan smučarski center na Avstrijskem Koroškem, je novost v Kompasovi smučarski ponudbi. Na smučišču na nadmorski višini 1200 do 2600 metrov vozijo kabinska žičnica, enosedežnica in 8 vlečnic, omeniti pa je treba še spodnjo postajo an-kogelskih žičnic (3 km od Mallnitza — stalno vozi smučarski avtobus — prevoz vračunan v ceno smučarske karte). V Mallnitzu so vam na voljo zelo udobni apartmaji, cene tedenskega najema pa so od 61 450 do 205.900 din (odvisno od števila oseb: od 2 do 14 oseb). Odhodi so 11., 18. in 25. januarja. Organiziran bo tudi avtobusni prevoz (doplačilo). bled LIP BLED Lesna industrija, Ljubljanska 32 Pri razpisu prostih del in nalog z dne 3. 12. 1985 za Čuvaja - kotlovnicarja je bila napačno objavljena IV. stopnja zahtevnosti dela kovinske smerj. Pravilno se pogoj glasi III. stopnja zahtevnosti dela1 kovinske smeri. Tudi v nadaljnem tekstu se IV.-stopnja zahtevnosti nadomesti s III. stopnjo. vsak dan, razen nedelje, od 10. d° 24. ure glasba od 17. do 24. ure petek in sobota PLES od 19. do 1. ure petek in sobota od 21. do 2. ure nedelja od 17. do 22. ure vsak delavnik od 13-do 20. ure sobota od 7. do 14. ure SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI PODRUŽNICA 51500 Kranj objavlja prosta dela in naloge v podružnici Kranj: 1. sestavljanje analiz iz podatkov ZR in PO, tekočeg* gospodarskega pregleda in drugih posamez*1 informacij za nedoločen čas. Pogoja: visoka strokovna izobrazba ek°norn^:j1 smeri in 9 mesecev ustreznih delov izkušenj 2. likvidiranje plačilnih instrumentov in komisiJs^° štetje bankovcev in kovancev — za nedoločen cas. Pogoji: srednja ekonomska šola ali gimnazija 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj, z" nje blagajniškega poslovanja. 3. razvrščanje dokumentov — za določen čas. Pogoj: končana osemletka v ekspozituri Škofja Loka 1. pripravnika s končano srednjo izobrazbo ek°njj*!. gajne in trezorja — za določen pripravniškega izpita. ske smeri ali gimnazijo za področje likvidature, bi* očen čas, do opravlj«neg PODELJUJEMO 4 ŠTIPENDIJE za študij na ekonomski fakulteti. Štipendirali bom?.^ področje finančne inšpekcije in analiz. Prednost pr> biri bodo imeli študentje višjih letnikov. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev t kandidati naslovijo na kadrovsko službo podružm 51500 Kranj, Trg revolucije 2, v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sp^e tju sklepa o izbiri /O LJUBLJANSKA BANKA Temeljna banka Gorenjske, n. sub. o. Na osnovi sklepa 24. redne seje komisije za delovna razrri^ , z dne 28. 11. 1985 delovna skupnost Ljubljanska banka oW vlja dela in naloge: v poslovni enoti Kranj 1. IZDELOVANJE PREDLOGOV ZA ODOBRAVANJE ' DITOV ZA OBRATNA SREDSTVA v poslovni enoti Radovljica 2. ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV v poslovni enoti Tržič 3. ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev se za opravi nje del zahteva: podi. — višješolska izobrazba ekonomske smeri, — tri leta delovnih izkušenj; pod 2. in 3. — nepopolna osnovna šola, — tri mesece delovnih izkušenj. ■ AeV>* Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim °v nim časom. Dela in naloge pod 2. in 3. točko se opravlja popoldanskem času. ~ Prijave naj kandidati skupaj z dokazili o izpolnjevanju P0^-jev pošljejo v 8 dneh po objavi; za dela in naloge pod l/}8^' slov Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske **rf)|<0 Cesta JLA 1, pod točko 2. Ljubljanska banka, Temeljna b* j|i Gorenjske, poslovna enota Radovljica, Gorenjska cesta * 'j^, pod točko 3. Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenj Poslovna enota Tržič, Trg svobode 1. ^ O izbiri bomo kandidate obvestili pisno v 30 dneh po kon objavi. » j 5S!^6. DECEMBRA 1985 OBVESTILA, OGLASI 13. stran mmsmj^icajis naravno zdravilišče triglav Mojstrana Na Podlagi 42. člena Statuta razpisna komisija objavlja del in nalog ' .- ; individualnega poslovodnega organa Za opravljanje del in nalog individualnega poslovodnega organa morajo kandidati izpolnjevati poleg z zakolom določenih pogojev še naslednje: da imajo visoko ali višjo izobrazbo upravno-pravne, ekonomske ali organizacijske smeri, da imajo najmanj 5 let prakse na vodilnih ali sorod-^ nih delih, da so moralnopolitično neoporečni. kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjeva-n3u pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Naravno Jjfravilišče Triglav Mojstrana, razpisna komisija, Sav-v2, Mojstrana. O izidu razpisa bodo kandidati ob-Vesčeni v 8 dneh po seji Zbora delovne skupnosti. Veletrgovina ŠPECERIJA BLED, n. sol. o. J^ayski svet temeljne organizacije Veleprodaja Bled popisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odpornostmi VODJE TOZD ^hdidat mora poleg splošnih, z zakonom določenih in družbenem dogovoru o kadrovski politiki sprejetih ^Sojev, izpolnjevati še naslednje: da ima višješolsko izobrazbo ekonomske, komerci-> alne ali organizacijske smeri, da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakih ^ ah podobnih delih, ^ da ima morebitna dodatna znanja, da izpolnjuje splošne pogoje. °dja TOZD bo imenovan za štiri leta. j^didati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevali razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na ja fi?V Veletrgovina Špecerija Bled, TOZD Veleprodaja • ' ^aJunova ^' za razpisno komisijo. ndidati bodo o rezultatih izbire obveščeni v 30 dneh w zaključku objave. KEMA EXOTERM KRANJ Kemična tovarna, Struževo 66 srea^ski svet objavlja licitacijo naslednjih osebnih ^ transportni polž, izklicna cena 4.000 din, ^ ^ličar VE 1202, izklicna cena 20.000 din - 2 kosa, J* izpolnjevanju pogojev na Komisijo za delovna CerJa TOZD Telekomunikacije Podjetja za PTT iavj^t Kranj. Komisija sprejema prijave 8 dni po ob-Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu iz-v 15 dneh po opravljeni izbiri. VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA TONČKE MOKORELOVE TRŽIČ Razpisna komisija pri Svetu razpisuje prosta dela in naloge POMOČNIKA RAVNATELJA Kandidati morajo poleg zakonskih izpolnjevati še naslednje pogoje: — da je diplomirani pedagog ali psiholog, — da ima 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok, — da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, — da ima moralne in politične kvalitete v skladu z določbami družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v občini Tržič. Izbrani kandidat bo razporejeji na razpisana dela in naloge za štiri leta. Kandidati naj pošljejo ponudbe in dokazila o izobrazbi v 8 dneh po objavi na naslov WO Tončke Mokorelove, Tržič, Koroška 24. SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA Delovna skupnost Komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo oglaša prosta dela in naloge SVETOVALCA ZA PLAN Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima visoko strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Kot poseben pogoj je določeno poskusno delo, ki bo trajalo tri mesece. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Komite za družbene dejavnosti in občo upravo občine Radovljica. Nepopolnih in prepozno vloženih prijav delovna skupnost ne bo obravnavala. ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ Jezerska cesta 20 Odbor za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje in varstvo cest objavlja naslednja dela in naloge: 1. VZDRŽEVANJE CESTE — za enoto Kranj L, II. — 2 delavca — za enoto Škofja Loka na relaciji Gorenja vas—Poljane — 1 delavec — za enoto Škofja Loka na relaciji Poljane—Log — 1 delavec — za področje škofja Loka — 1 delavec — za enoto Jesenice — 1 delavec Pogoji: — priučen delavec — cestar z internim izpitom oziroma strokovnim tečajem, 1 leto delovnih izkušenj, starejši od 18 let, trimesečno poskusno delo. 2. CRKOPLESKARSKA DELA Pogoji: — KV pleskar, 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah, starejši od 18 let, trimesečno poskusno delo Za vsa objavljena dela in naloge bodo delavci združevali delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ZCP Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20. Izbira bo opravljena v zakonitem roku. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po sprejemu sklepa. KOMUNALNO PODJETJE TRŽlC po sklepu komisije za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. VODENJE DE VODOVOD Pogoji: — V. stopnja strokovne izobrazbe strojne smeri, — 1 leto delovnih izkušenj, — vozniški izpit B kategorije. 2. ZAHTEVNEJŠA VODOINSTALATERSKA DELA Pogoji: — rv. stopnja strokovne izobrazbe (obdelovalec kovin — vodoinstalater), — 6 mesecev delovnih izkušenj, — vozniški izpit B kategorije. Dela združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Komunalno podjetje Tržič, Pristava 80. ŽELEZARNA JESENICE Po sklepu odbora za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje z dne 21.11.1985 objavljamo proste delovne naloge: 1. ASISTENTA ZA PODROČJE ELEKTRO VZDRŽEVANJA — 2 osebi 2. ASISTENTA ZA PODROČJE STROJNEGA VZDRŽEVANJA — 2 osebi Pogoji: pod 1. — diplomirani inženir ali inženir elektrotehnike, — eno leto delovnih izkušenj; pod 2. — diplomirani inženir ali inženir strojništva, — eno leto delovnih izkušenj. Prijavnice z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na Kadrovski sektor Železarne Jesenice, Cesta žele-zarjev 8. VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA Kopališka 10 objavlja dela in naloge: 1. HIŠNIKA za otroški vrtec Bled, opravljal bo vzdrževalna dela in dela kurjača Pogoji: — KV delavec kovinske ali elektro stroke, — opravljen tečaj za kurjače centralnih kurjav in tečaj za upravljanje s plinsko postajo, — šoferski izpit. 2. SNAŽILKE za otroški vrtec Bled Pogoji: — po možnosti dokončana osnovna šola, — opravljen tečaj za snažilke. Kandidati naj vloge pošljejo v 8 dneh od objave. H7 KOVINSKA OPREMA MOJSTRANA Razpisna komisija pri delavskem svetu razpisuje v skladu z določili 6. alinee 45. člena statuta delovne organizacije prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za mandatno dobo štirih let za VODENJE PROIZVODNEGA SEKTORJA Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, družbenim dogovorom in samoupravnimi sporazumi, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — izobrazba I. stopnje fakultete za strojništvo s poznavanjem načel organizacije in ekonomike proizvodnje ali I. stopnja visoke šole za organizacijo dela — proizvodne smeri, — 5 let delovnih izkušenj, — aktiven odnos do razvijanja samoupravljanja. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa razpisni komisiji v DO Kovinska oprema Mojstrana, Alojza Rabiča 58, Mojstrana. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem razpisu. Osnovna šola SIMON JENKO, XXXI. divizije 7 a, KRANJ Komisija za delovna razmerja razpisuje oziroma oglaša naslednja prosta dela in naloge: - PSIHOLOGA za določen čas od 10. februarja 1986 do 31. maja 1986 Pogoji: — diplomirani psiholog - SNAŽILKE za DE Center s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoji: — PKV ali NKV delavec. Nastop dela takoj. Prijave z dokazili o usposobljenosti naj kandidati pošljejo v 8 dneh, o izbiri pa bodo obveščeni najkasneje v 30 dneh po poteku razpisa. republiški sekretariat za notranje zadeve sr slovenije objavlja prosta dela in naloge v Upravi za notranje zadeve Kranj Čistilca motornih vozil Pogoji: — osnovnošolska izobrazba, program za usposabljanje, — poskusno delo. Poleg splošnih pogojev po zakonu o delovnih razmerjih morajo kandidati izpolnjevati še pogoje po 84. členu zakona o notranjih zadevah, (da niso v kazenskem postopku, da niso bili obsojeni za kakršnokoli kaznivo dejanje iz nečastnih nagibov). Pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh Upravi za notranje zadeve Kranj, Cesta JLA 7, Kranj. O izidu objave bodo kandidati pisno obveščeni v 15 dneh po izbiri. ©©IMEIMIEnGLAS 14. STRAN OBVESTILA — OGLASI PETEK, 6. DECEMBRA198? MAU OGLASI iel.:27 960 ceiia IJLAJ6 aparaiMirojl Prodam prenosni GLASBENI STOLP — mini komponente, 2x10W, znamke ITS z vvalkmanom. Telefon 064/24-362_15414 Ugodno prodam GLASBENI CENTER gorenje z zvočniki 2 x 80 W, star eno leto. Telefon 45-114 od 20. do 21. ure_15415 Prodam nov PLETILNI STROJ stan-dard. Telefon 28-422 po 15. uri 15416 Ugodno prodam popolnoma nov AVTORADIOKASETOFON z dvema 2x8W zvočnikoma, japonske izdelave, urejena carinska deklaracija. Tele fon 28-007 med 19. in 21. uro 15417 Prodam TROSILEC hlevskega gnoja ljutomer in PREDSETVENIK gorenc. Dorfarje 32, Žabnica_15418 Prodam ŠROTAR mio standard, manjše zmogljivosti. Basaj, Suha 40, Kranj_15419 Prodam barvni TELEVIZOR iskra azur, še v garanciji, cena 13 SM. Tele fon 34-329 od 19. do 20. ure 15420 Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ adler, zgornji transport za usnje in blago. Košir, Sp. Besnica 31 __15421 Prodam RAČUNALNIK schneider CPC 464 in ZIMSKI GUMI 155x13,5. Telefon 25-315_15422 Prodam nov, še nerabljen MOLZNI STROJ alfa laval. Mlaka 14. Kranj _15423 Prodam MIZARSKO poravnalko in debelinko, 50 cm. Tolar, Podlonk 21, Železniki_15424 Prodam OJAČEVALEC philips 60 W. Metod Praprotnik, Ljubno 129, Pod-nart_15425 SINCLAIR ZX spectrum 48 K pro dam. Telefon 26-788 __15426 Prodam hidravlični CILINDER. Vele sovo 56, Cerklje, tel. 42-824 15427 Prodam GLASBENI CENTER benito-ne M 6120 LG. Dolžan, Deteljica 1, Tržič_15428 Prodam črno-beli TELEVIZOR, gorenje, letnik 1983. Svetislav Šipka, Pod-nart31_15429 Prodam italijanski TRAKTOR pasq-vali 21 KM kasonar, Franc Dolar, Za brežnik 4, Žiri__15430 Prodam nov KASETOFON datasette in jovstik za commodore 64, 1,5 SM Informacije od 16. do 18. ure. Igor Jan huba. Gorice 17_15431 Ugodno prodam GRAMOFON tosca 21 z zvočniki. Tomazin, Proletarska 43, Tržič_15432 Ugodno prodam barvni TELEVIZOR gorenje. Telefon 79-513_15433 ZVOČNIKE PKT 2x120W, nujno prodam za 6 SM. Peter Turza, Kropa 94 •_15434 Ugodno prodam AVTORADIO-KA-SETOFON, 2x15W z zvočnikoma in anteno. Telefon 25-497_15435 Prodam HIŠNI RAČUNALNIK com-modore. Telefon 42-710_15436 JVC 80 W, 3-sistemski BAS REFLEX zvočnike, črno-beli TELEVIZOR, ekran 36 cm, 6-kanalni MIXER, vse novo, s carinsko deklaracijo, ugodno prodam Telefon 28-436_15437 Prodam GLASBENI CENTER gore nje z zvočniki ali brez. Telefon 42-693 _15627 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje akvamarin. Telefon 60-945_15628 TELEVIZOR philips, barvni, starejši, ugodno prodam. Telefon 22-337 15629 Prodam univerzalno brezhibno STRUŽNICO. Suška cesta 26, Škofja Loka, tel. 60-928_15630 Prodam SKOBELNIK (ponk) ulmia. Telefon 28-189_15631 Prodam TELEVIZOR color gorenje, star 5 let, za 5 SM. Telefon 70-331 15632 gradbeni mal Prodam 2,5 m3 suhih smrekovih DESK in PLOHOV. Pot na Vovke 2, Cerklje_15461 Prodam rabljene RADIATORJE, cena po dogovoru. Darko Šebjanič, Tav-čarjeva 2, Jesenice, tel 82 782 15462 STIKALNO URO za števec prodam Telefon 41-115_ 15463 Prodam 4,5 m1 hrastovih PLOHOV in DESK. Frane Sire, Hotemaže 9, Preddvor__15464 Prodam rabljeno tridelno OKNO, dvojna zasteklitev. Franc Osredkar, Šutna 34, Žabnica_15465 Prodam PLOHE, DESKE, OPAŽ Jagodic, Britof 251, Kranj_15466 Prodam 20 plošč BAKRENE PLOČE VINE. Telefon 23-806 15467 Rabljena GARAŽNA VRATA, zidarske mere: višina 190, širina 220 cm, prodam. Hribar, Tenetiše 46, Golnik _15468 Prodam 10 LEG, dimenzije 18x20 cm dolgih 5 m. Vili Božič, Do-slovče 22, Žirovnica_15654 Prodam nova BALKONSKA VRATA 230 x 90, 100 italijanskih steklenih PRIZEM ter rabljen ŠTEDILNIK kuppers-buseh. Telefon 74-717 15655 ramo prodam Prodam KITARO melodija. Bistrica 13 pri Naklem, tel. 70—073 15198 Prodam TRAKTOR MF 240, samona-kladalno PRIKOLICO kirehner, TROSILEC za hlevski gnoj, 3000-litrsko CISTERNO za gnojevko in tribrazdni PLUG OLT. Hrastje 45_14328 Prodam VERIGE za 14-colske gume. Rudi Železnik, Breznica 15, Škofja Loka__ 15379 Prodam SMUČARSKE ČEVLJE -»PANCERJE« — št. 42—43. Ljubljan-ska 27, Kranj_15380 Prodam 12 pr. m bukovih DRV. Na-slov v oglasnem oddelku_15381 Prodam SMUČI CR 802 z vezmi marker in ČEVLJE št. 38, cena 2 SM. Britof 93 15382 «_^ *__«* ____f ZLATARNA % Goldie NOVI DESIGN poročnih prstanov z diamantnim brušenjem in NOVIMI ŽENSKIMI PRSTANI Cankarjeva 70 RADOVLJICA O __L» »si,* si** ^L* %__# %M*+ .^T* ^.r* ^_r* ^_r* ^_rV Prodam ZAGANJAČ, alternator, razdelilnik vžiga, motorček za brisalce, regulator napetosti, platišče 175 SR j 14, žaromete in ostalo; vse za BMvV; električno KITARO kopija gibson — aseo s kovčkom, SMUČI elan RC 05 — 185 z vezmi tvrolia clix 190, BLIZ-ZARD - fornel racer 180, 14 g ZLATA, 24-karatnega, SMUČARSKE ČEVLJE caber (toper), št 42, zelo ugodno! Kranj, Tomšičeva 18_15383 Prodam nov, dolg krznen moški PLAŠČ, št. 52. Informacije ob delavnikih od 16. do 17. ure po tel. 064/41-077 _15384 Prodam več okovanih SANK in črno-beli TELEVIZOR v okvari. Praprotna polica 29, Cerklje_ 15385 Prodam 11 AŽ PANJEV in TOČILNIK MEDU. Lukanc, tel. 38-721 popoldan ____15386 Nove SMUČI RČ GŠ^ modre. 200 cm, prodam. Telefon 47 094 15387 Prodam veliko leseno delovno MIZO, PLATIŠČA za mercedes in zimske GUME 165/13. Telefon 37-089 15388 Prodam REPO za kisanje ali krmo. Visoko 66, Šenčur_15389 Ugodno prodam JEDILNI KOT, KAVO ter športni OTROŠKI VOZIČEK. Boštjančič, Župančičeva 31, Kranj _15390 Prodam PLAŠČ iz astrahana, št 44, cena 15 SM. Telefon 064/21-165 15391 Tople HLAČE za nosečnico št. 401 prodam za 6.000 din. Telefon 25 004 _15392 Prodam 20 oken KOZOLCA (lesen s cementnimi podstavki). Telefon 49 084__15393 Prodam malo rabljeno 4-vrstno HARMONIKO melodija. Milan Bizovi-čar, Lučine 37, Gorenja vas, tel 62-162 _15394 Prodam kombiniran (globok in športni) OTROŠKI VOZIČEK tribuna ter NAHRBTNIK za nošenje dojenčka. Te-lefon 38 508_15395 Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO, električni ŠTEDILNIK in globok OTROŠKI VOZIČEK. Mlakar, C. na Klanec 63, Kranj_ 15396 Prodam kombiniran OTR OŠKI VOZIČEK anglesina, STAJICO, NAHRBTNIK in HOJICO. Naslov v oglas nem oddelku _15397, Ugodno prodam ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) in 6 KNINGIPS PLOŠČ. Si monovič, Zg. Bitnje 54, Žabnica 15398 Prodam 15 pr. m suhih bukovih DRV in več 200-litrskih SODOV za nafto. Ži-rovnica 57_15399 Prodam dva para SMUČI z okovjem 170/180 in »PANCERJE«, št 40 in 42 Omejc, Rudija Papeža 30, Kranj 15661 Prodam OTROŠKO POSTELJICO Z JOGIJEM in ODEJO ter ZLOŽLJIVO OTROŠKO POSTELJICO Telefon 28-671 15662 Prodam prenosni črno-beli TELEVIZOR iskra trim, še v garanciji, za 3,4 Srvi in original vlečno ll dobrem stanju. Ciril Cemazar, J|đ Železniki___—VrTlft Prodam generalno obnovlj«> g4 TOR in ostale dele za kombi t-VO 750. Telefon 064/66-631____---^1 Ugodno podam R-4 GTL, ^ 1984. Ogled in informacije v P ^ Ijek do 18. ure. Franc Kranjec, r ^ 10, Tržič___—Srft ' Prodam ZASTAVO 101 kom^ tnik 1982. Zlatnarjeva pot 8, i>T jjJ _.- Prodam JUGO 45 lux, '^ottA , del, letnik avgust 1984. Telefon ^ ____—— Menjam ZASTAVO 750, l_n|'JiW za večji avto. Žiganja vas 31/A- Prodam ZIMSKI GUMI ba"^ menzije 165 x 13. Telefon62-2^ Poceni prodam DIANO, Mlakarjeva 59, Šenčur Za 126-P prodam novo fll havbo ter druge dele. Telefon ^ ^ Prodam R-4, letnik 1977, školjko. Telefon 28-833 Prodam FIAT kombi 850, stjj^ £ prevoženih 45.000 km. Miro B8' M že 81__^11? Prodam FIAT 127, letnik 19'J'; i registracija 1976. Britof 260, W\% Prodam FIAT 126-P, letnik neralno obnovljena motor 'n ra na. Nasovče 24, Komenda __^ffi Prodam dobro ohranjeno J 1200, letnik 1977, 88.000 km UM soboto Brane Gabrič, Stanka **B 17, Naklo _ R-4, letnik 1978, prodam \( reg 22 249 38-461 popoldan__ Prodam ŠKODO 110 R.^M gistrirano za celo leto- «J Prodam ZASTAVO 101 --^ra tnik avgust 1984. Telefon 21jj_Mf; Prodam ZASTAVO 750, letnyj neregistrirano, vozno. Ogleo ■ dan. Govekar, Breg ob Savi 30, « čji______ nov ™-ur. prodam. Telefon 74-142 po 20. uri — 15518 no ioSP° 105 L-letnik 1978> registrira-čLi _Prodam- Gostilna ROŽIČ, Rib-^JJLfj, Bohinj, tel. 76-388 15519 Krao0*13?1 LAD0 15°0. Ogled možen v ^IlULTelefon 065/52-071 15520 teik00^ Prodam športno ŠKODO, le-W t',re9istrirano do marca 1986. ^Iai52__7_____15521 DiJ5TA^° m-letnik 1985, 6.500 km, Eggamjelefon 83-301_15522 AUmol"! JUG0 'etnik 1982, in Kran r°,LS' letnik 1979- Br'tof 220/D, ^J_!L50-895 dopoldan 15523 UqSRD TauNUS 17 M, letnik 1968, -^ggojJrodam. Telefon 80-212 15524 Pate, rTAV0 101< ,etnik 1976. prodam, ■"-gjgračner, Hraše 18. Lesce 15525 Fr_n?TAV0 101 • letnik 1976' Prodam. Juratovec, Lesce, Čopova 13 "-=-—- _15526 ŠfcJ0*181* MOTOR mopeda APN-4. -^nJ-gf_tel. 50-826 _15527 Tel£dam USTAVO 101, letnik 1978. -6§S_!_52_327_ 15528 "odam ZASTAVO 101, Oglas Za manjša popravila na športnih objektih iščemo mizarja. Interesenti naj se javijo na ZTKO Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27. Iščem žensko za pomoč v GOSPO- Iščemo VARSTVO za osemme-DINJSTVU. Naslov v oglasnem oddel- sečnega fantka. Meden, Begunjska 3, _15583 Kranj_15582 ku. lokali V najem oddam PROSTOR za skladišče ali delavnico, 300 kv. m, 8 km iz Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. ________15563 Oddam PROSTORE v Kranju, Kokr-ški breg, skupaj 700 kv. m, za skladišče ali obrt Naslov v oglasnem oddelku. 15564 PUI REDIT VE V PETEK, 6.12.1985, od 1». do 22. ure je MLADINSKI PLES v domu KS STRAŽIŠČE. VABLJENI!_15579 OO ZSMS ČIRČE organizira prvi MLADINSKI PLES v SOBOTO, 7. decembra 1985, ob 19. uri v dvorani doma krajevne skupnosti Čirče. Plesi bodo vsako soboto! VABLJENI! 15580 Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni sodelavec IVAN-ŽANE STRGAR šofer v pokoju Od njega se bomo poslovili v soboto, 7. decembra 1985, ob 14.30 izpred mrliške vežice na pokopališču v Tržiču DELAVCI IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE PTT PODJETJA KRANJ -TOZD TELEKOMUNIKACIJE ., letnik 1976, nart ♦ ."i Koselj, Posavec 58, Pod--33JJ170-131 dopoldan 15529 jej^l^OLFAJGLJetnik^e^- jjjjjgjj i*H*2P GOLFA, letnik 1982, bencin, ^l?i__Telefon 25-741 15531 Prod ■m GOLFA, letnik 1980. ^^T-JlJavčeva^U.' Kranj 1 °darri Fiat 126, letnik 1980. Šolar Veho-15532 t ItSKre __j__OŽelezniki 15533 1_an°«am ZASTAVO 750 SC, letnik -^S^Otgče28, Podnart 15534 prodam ZASTAVO 126-P, ^Si^vas 77, Šenčur letnik 15535 r. Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. ^TijSitar, Kokrica, Grosova 12 15536 poceni prodam 125-PZ po delih in L°RD TAUNUS 12 M 1300 po delih, ^ojanovič, Janeza Puharja 10, Kranj _ 15537 I Prodam AMI 8 break, celega ali po r*,,r>. kompletno obleko za motocross §r MOPED APN-6. Bogdan Trček, Mr-9lvrh__žiri_ 15538 Prodam MENJALNIK, glavo in blok Rotorja, zaganjač, alternator in polo-S2yjruzai R-4 Telefon 57-148 15539 Prodam SIMCO 1100, letnik 1975, Registrirano, za 10 SM. Telefon Z3j45_ . 15540 ^odam KAMION znamke TAM lq»r vozen, registriran do septembra An7 °9led vsak dan od 16. ure dalje. nn,on Kenda, Žiganja vas 63, Duplje ^_____ _ 15541 Prodam IMV 1600, starejši letnik, ^"lalnik za ZASTAVO 750; in iščem SLIKOPLESKARJA z delovno do-najmanj 5 let. Gorjup Jure, Milje i5i5enču___ 15542 Prodam vse DELE ZA PUCH pony-°ress ter za dvo- in tri brzinca. Ga ilLŠenčur 15660 leiS^staro KNJIŽNO OMARO. Te-"f^§f^-374po20.uri 15469 SjšLPlmr HLODOVINO: oreh, češnjo, *K0 Tršan, Hraše 14. Smlednik S-__ 15470 k^t"-----_________ ^entPlim en teden starega BIKCA si "^pj^llglefon 62-187 15656 Orj BIKCA simentalca, težkega ^HjgjOO kg. Telefon 45-359 15657 r»6g p,rr* lažjega mlajšega še sposob-po t_i Pomenskega OVNA Ponudbe ^157J_4_____15658 5'areDlm B'KCA simentalca za rejo, ^-Rila °d 5-7 tednov. Telefon >o15. uri 15659 ^jtOSlItTO JAPrejmem KV KOVINOSTRUGAR-rJojg '»ntevna dela. Naglic, C na Br 15565 l_Nli?V9 za občasno honorarno delo l^-lgjgfon 37-521_15566 'nI** DELO za ročno stiskalnico ali Ssl' str°i. do 12 mm. šifra: Popol-^^bjL 15567 KV KUUČAVNIČARJA. ^glil^Og _15568 ^lMoa'"1 KV ali Priučenega MIZAR j^g^DjjUjrastje 82, Kranj 15569 la«i_a0rARNO ZAPOSLIM delavko Sjhg~ei>ie prostorov. Telefon 42-530 5^1dalje__15570 S? aCm. Kv STRUGARJA za delo matih in polavtomatih. Telefon 15571 $0_* NATAKARJA ali NATAKAHi P'cerijo v starem delu Kranja. "^26^537 _15572 V0P°8l'm DELAVKO, lahko NKV, za *°rr, °.feen čas, s polnim delovnim ča-«n0 dUe'avnik samo dopoldan. Poizku 0 3 mesece, OD 60.000 din. Si-&37r> Ferian. Lesce, Alpska 64, tel. 15573 ^N?r?SLIM DINAMI-^oS* SODELAVCA ZA I^^AJO IN ODPREMO °Q|a«0V NASLOV V ■^SNEM ODDELKU. Iskrena hvala učencem OŠ J. B. Tito iz Predoselj, ker so našli in potegnili iz kanjona reke Kokre vzeta komat in camboh ter jih pripeljali na najin dom. 84- in 87-letna Jože in Marija Dolhar, Predoslje 21__15581 OBVESTI IA IZDELAVA in POPRAVILO avto-ce-rad, POPRAVILO baldahinov in šoto--rov. AVTOTAPETNIŠTVO RAUTAR, Rožna dolina 12, Lesce, tel. 74-972 _14796 VODOVODNE NAPELJAVE in POPRAVILA z odtoki opravim hitro in kvalitetno. Telefon 47-491_15574 Narodno zabavni trio je še prost za silvestrovanje. Telefon 70-015 15575 Frajtonarico IGRAM na svatbah in za novoletne praznike. Telefon 061/852-030_15576 Obveščamo, da mesarija zaradi bolezni ne bo obratovala do naslednje objave. Mesarija KUNEJ, Šenčur _15577 IZDELUJEM cementno strešno kritino, ki je primerna za vse naklone streh. Sprejemam še naročila za prihodnjo sezono. Telefon 061/831 -006 15578 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec VINKO PUŠAVEC strojni ključavničar Od pokojnika smo se poslovili v četrtek, 5. decembra 1985, ob 15.30 na pokopališču v Šenčurju. OHRANILI GA BOMO V LEPEM SPOMINU! DELAVCI DO IKOSA KRANJ OSIMO Iščem VARSTVO za 8 mesecev starega Žiga na vašem ali našem domu. Beton, Moše Pijadeja 9, Kranj, tel. 25-004 15584 ZAHVALA Ob smrti dragega očeta MATEVŽA POTOČNIKA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in pomoč, ki ste nam jo nudili. Posebej se zahvlaiujemo DO Transturist, tozd Tovorni promet ter DO Iskra Železniki. Zahvaljujemo se tudi osebju Onkološkega inštituta, gospodu župniku in govorniku za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI: sinovi Mato, Milan in Lado ter drugo sorodstvo ZAHVALA Komaj osemindvajset pomladi je živela, ko nas je za vedno zapustila naša draga žena, mamica, hčerka, sestra in snaha MILICA ZALAR roj. MARINKOVIĆ Izrekamo toplo zahvalo vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, jo zasuli s cvetjem in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter nam izrekali boleče besede sožalja. Zahvaljujemo se zdravstvenim delavcem Kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Jesenice, predvsem dr. Grubišiču in dr. Fabjanovi, ter zdravstvenemu osebju oddelka za intenzivno nego Univerzitetnega inštituta Golnik, posebej dr. Drinovcu, ki so se s skrajnimi močmi borili za njeno mlado življenje. Zahvaljujemo se tov. Jelenu in prijateljici Bredi za ganljive besede slovesa ter kvintetu bratov Zupan za doživeto petje žalostink. Zahvaljujemo se tudi Podjetju PTT Kranj in IMP, tozd Trata avtomatika za nudeno pomoč in široko razumevanje. VSI NJENI Golnik, Gorice, 28. novembra 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, deda, pradeda, brata in strica JANEZA JELENCA se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in sodelavcem Iskre Železniki, Iskre Lipnica, Tehnika Škofja Loka, Verige Lesce, Alpetoura Škofja Loka, Čevljarne Ratito-vec, GG Kranj za podarjene vence ter vsem za podarjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi dr. Debeljaku in ZD Škofja Loka, g. župniku za lep pogrebni obred ter pevcem. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Knape, 2. decembra 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pradedka, brata, strica, svaka in tasta JOŽKA HORVATA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom za njihovo humanost, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izrečeno sožalje, gospodu župniku za poslovilne besede in opravljen obred. Hvala tudi pevcem in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. SIN MARJAN Z DRUŽINO Kranj, 2. decembra 1985 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi moje drage mamice ERIKE BURGAR se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in denarno pomoč. Posebna zahvala sosedom in DO Iskri ERO. SIN MARKO Kranj, 3. decembra 1985 Kadar jaz umrla bom, grob mi izkopljite in mi ostro trnje nasadite. Pomlad bode prišla, v trnju cvet zbudila, grob moj osameli bode okrasila. Trni v cvet odeti, bodo na gomili, o trpljenju mojem bodo govorili. ZAHVALA Ob smrti najine dobre mame, stare mame, tete in tašče FRANČIŠKE KALAN roj. JENKO, p. d. Mežnarjeve mame z Brega ob Savi se iskreno zahvaljujeva sosedom, sorodnikom, prijateljem in vaščanom za pomoč v teh težkih trenutkih, za izraze sožalja in podarjeno cvetje. Hvala tudi sodelavcem Lesnine in VGP Kranj. Posebno se zahvaljujeva tudi dr. Stenšakovi za zdravljenje in obiske na domu. Zahvala gre tudi častiti duhovščini z Brega in Šmartnega za govor in lep pogrebni obred in tudi kvintetu Gorenjci za lepo petje žalostink. Vsemskupajpase še prav lepo zahvaljujeva za številno udeležbo na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI: sinova France in Jernej z družino ter nečakinja Silva z družino Breg ob Savi, 2. decembra 1985 Pridi, o smrt, ti spalni brat, pridi in pelji me tu stran, spusti vesla čolna mojega, popelji me v varni pristan. (J. S. Bach) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene žene, mamice, stare mame IVE JALEN učiteljice v pokoju se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja in nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se vsem, ki so se poslovili na njenem domu in ob njenem preranem grobu. Posebno se zahvaljujemo predstavniku osnovne šole Gorenjskega odreda Žirovnica za poslovilne besede, s katerimtje tako lepo in ganljivo orisal njeno trnovo, a vztrajno življenjsko pot za izobrazbo mladih, oktetu Svoboda za prelepo petje žalostink, osebju doma Dr. Janka Benedika v Radovljici in osebju Bolnišnice Jesenice za lajšanje trpljenja in bolečin, društvu upokojencev Žirovnica, gasilcem iz Smokuča ter župniku za opravljen obred. OHRANILI JO BOMO V NEPOZABNEM SPOMINU! ŽALUJOČI: mož Ciril, hčerki Metka in Polonca z možema, vnukinja Katja, vnuki Carsten, Mirko in Jure Rodine, 2. decembra 1985 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očka in dedka ' ANTONA POTOČNIKA-VOJTEHA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, soborcem, znancem in učencem OŠ Begunje, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega, mu darovali cvetje in nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Prisrčna hvala DP organizacijam občine ter ZB Radovljica in Begunje, ki so organizirali tako lep in svečan pogreb. Lepa hvala tov. Kunčiču za poslovilni govor pred domačo hišo v imenu krajanov Podgore ter tovarišem Staro-verskemu, Pristavcu in Kejžarju v imenu DP organizacij ter ZB Radovljice in Begunj ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi častni straži, nosilcem žare in odlikovanj, vojski, godbi in pevcem bratom Zupan za sodelovanje. Hvala tudi mešanemu pevskemu zboru tovarne Peko, ki je ob žari z lepim petjem počastil njegov spomin. Iskrena hvala osebju ZD Radovljica za vsestransko pomoč, posebno dr. Grmovi in Kliničnemu centru v Ljubljani, dr. Fettichovi in dr. prof. Debevcu za nesebično pomoč v času njegove hude bolezni. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki so sodelovali in nam pomagali ob težkih trenutkih izgube našega dragega moža, očka in dedka. VSI NJEGOVI Slatna, Tržič, Ljubljana Praznovanje v Šenčurju ŠENČUR — V spomin na revolucionarno dejanje iz NOB — ustanovitev Kokrške čete — bodo tudi letos v krajevni skupnosti Šenčur v kranjski občini od 7. do 14. decembra različne prireditve za krajevni praznik. Praznovanje se bo začelo jutri popoldne, ko bo kmalu po 16. uri ogled in predaja novozgrajenih poslovilnih vežic za krajevno skupnost Šenčur in sosednje krajevne skupnosti. Ob 17. uri pa bo v dvorani Doma Kokrške čete v Šenčurju slavnostna akademija s kulturnim programom. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja krajanom, še posebej tistim, ki so si prizadevali za gradnjo vežic. V naslednjem tednu pa se bodo nadaljevale različne športne in druge prireditve. Že v nedeljo dopoldne se bo v Domu Kokrške čete ob 9.30 začelo odprto prvenstvo v streljanju z zračno puško. V ponedeljek ob 16.30 pa bo v telovadnici osnovne šole košarkarski turnir. V torek. 10. decembra, ob 17. uri bodo pred Domom Kokrške čete od- krili prenovljeno obeležje Janku Be-leharju. Ob 19.30 pa bo v gasilskem domu v Srednji vasi slavnostna seja sveta krajevne skupnosti. V sredo ob 16. uri bo v telovadnici šole v Šenčurju odbojkarski turnir, v četrtek ob 17. uri v Domu Kokrške čete odprto tekmovanje v šahu. V petek, 13. decembra, ob 11. uri bo v Domu Kokrške čete kulturna prireditev z naslovom Vem za mladenko. Nastopili bodo Ladko Korošec, Rajko Koritnik, Sonja Hočevar in Milan Stante. Popoldne ob 16. uri bo v Športnem domu namiznoteni-ški turnir, ob 17. uri pa bo v dvorani Doma Kokrške čete tradicionalna prireditev Vrtiljak. Nastopili bodo krajani, ansambel Kobra in gost Mito Trefalt. Praznovanje bodo sklenili v soboto, 14. decembra, ko bodo ob 12. uri v centru Šenčurja najprej pionirske gasilske vaje, ob 12.30 pa se bo pred šolo začel smučarski tek od spomenika do spomenika. Ob 17. uri pa bodo nato še gasilske vaje v Srednji vasi. A. Ž. V osnovni šoli Ivana Groharja je zaživel novinarski krožek Novice o šoli bodo šle v svet Radijska oddaja o varstvu okolja Škofja Loka — V nedeljo, 8. decembra, ob 11,.30 do 13. ure bo na valovih Radia Žiri oddaja o varstvu okolja v škofjeloški občini. Napovedana je bila že pred časom, vendar je odpadla zaradi okvare pretvornika na Lubniku. Medtem je občinska konferenca SZDL Škofja Loka že pripravila problemsko konferenco o varstvu okolja in pričakujemo lahko dodatne osvetlitve problemov. Oddaja bo pripravljena v živo, z razgovorom v studiu bodo hkrati potekala omizja v Žireh, Gorenji vasi in na Trati v Škofji Loki. Odprt bo tudi telefon, poslušalci bodo lahko postavljali vprašanja. V studiu bo pogovor vodil Jože Logar, sodelovali pa bodo: predsednica škofjeloškega izvršnega sveta Ida Filipič-Pečelin, znani slovenski ekolog dr. Hubert Po-žarnik, predsednica občinskega odbora za varstvo okolja Anka Skrušnv, specialist medicine dela dr. Radivoje Nikolič, predsednik občinske konference SZDL Škofja Loka Štefan Žargi ter predstavniki inšpekcijskih služb in uprave za notranje zadeve. Omizje v Žireh bo vodil Nejko Podobnik, v Gorenji vasi Marjan Jerman in na Trati Dušica Jur-man. Sodelovali bodo predstavniki krajevnih dejavnikov ter to-v vara, ki onesnažujejo okolje. Za žirovsko omizje so povabili tudi predstavnike idrijske občine, kar je povezano s smetiščem na občinski meji, v Gorenji vasi bodo poleg tudi predstavniki Rudnika urana Žirovski vrh in Marmorja, na Trati pa predstavniki Termi-ke, med drugimi pa tudi dr. Štefka Križnar iz Zdravstvenega doma Škofja Loka. NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev praznične nagradne križanke z dne 26. novembra: ribarstvo, Avena-rius, fantje, LT, dan, daf, republike, AJ, Lovran, NS, Avar, tantalit, ognji, rja, Oto, Croce, ČA, trs, vajeti, normala IR, Ivo Jan, Nal, Rias, Krez, gib, kapitol, Ardeni, olivin, Tilen, oblok. Celine, bron, satan, som, Regent, erar, Ba, azi, Araks, Emil, bajonet, Ernest, Aravali, njorka. Prejeli smo 280 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrada (1.000 din) prejme Tanja Perne, Mlakarjeva 24, Kranj, 2. nagrado (600 din) prejme Darja Rauter, Gotska 4, Ljubljana, 3. nagrado (400 din) prejme Tina Barbara Šteblaj, Zg. Duplje 78, Duplje, ostalih pet nagrad po 200 din pa prejmejo: Mateja Peternelj, Podlubnik 153/X, Škofja Loka, Irena Kristane, PTT Brnik, Brnik-Aerodrom, Janez Rajgelj, Žirovnica 106, Žirovnica, Mateja Novak, Tomažičeva 12, Kranj, Suzana Perne, Partizanska 44, Šenčur. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke z dne 22. novembra: Stradivari, presaditev, Reto-romani, amol, Leveč, Taras, Ita, tmeza, rake, Anamit, žir, ZR, arioso, Maor, Atrek, Arras, ala, Rgotina, Ir, Joža, omot, Ane, brodet, Nin, narava. Prejeli smo 151 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (500 din) prejme Irena Grajzar, Partizanska pot 12/a, Kranj, drugo nagrado (300) din) prejme Miha Aha-čič, Trg svobode 15, Tržič, tretjo nagrado (2C0 din) prejme Veronika Glavač, Jama 19, Mavčiče. Nagrade bomo poslali po pošti. Lani so v Tržiču ustanovili dispanzer za zdravljenje alkoholikov, ki pa ne dela več. Ukinili so ga predvsem zaradi premajhnega števila bolnikov. Kdo bi si mislil, da v Tržiču ni pijančkov! TUDI TO SE ZGODI »Veste,« je prišlo telefonsko sporočilo iz Rateč, »mene na vaš jutrišnji sestanek ne bo«. »Zakaj pa ne?« so spraševali sklicatelji sestanka. »Zato, ker je neka poroka, sosed se ženi.« »Opravičilo velja. Katero pa bo vzel?« »Ah, ena prtepenka.« je narečno zavzdihnilo v slušalki. »Pritepenko? Od kod pa? Iz Novega mesta, Lendave, Pirana?« »Ah. s Padkorena!« Kranjčan je objavil predloge za nagrade ob dnevu prosvetnega delavca. Med kandidati je nesporno tudi ravnatelj kranjske SŠPRNMU, ki je pred ča som stavkala. Sprašujemo se, če so med merili za nagrade morebiti tudi taki dogodki in vzgojni ukrepi. Če jih namreč ni, bi kazalo merila ustrezno prilagoditi. Osmerica mladih novinark skupaj z mentorico Marijo Nakiče-vič vztrajno premaguje začetne težave — Članek o kalifornijskih bučah je objavilo več časopisov — Pomembno ogledalo njihovega dela bo tudi stenčas pri vhodu v šolo Škofja Loka — Radi bi povedali, da je od letos v Podlubniku nova šola, ki so ji nadeli ime po velikem slikarju Ivanu Groharju. Zrasla je po razcepitvi šole Petra Kavčiča. Končno so vsi bolj svobodno zadihali, saj v šoli ni več tako gneče in napetosti. Pouk je dvoizmenski le še na nižji stopnji, na višji ga imajo samo dopoldne. Z odselitvijo oddelkov v novo šolo v Škofji Loki so se učiteljem in učencem v Podlubniku — slednjih je okrog 750, skupaj s podružnicami pa slabih sto več — odprle tudi boljše možnosti za interesne dejavnosti. Imajo jih veliko, kar petintrideset, če smo prav šteli. Do letos je bil ena od oblik interesnih dejavnosti učencev tudi do-pisniški krožek. V njem so pisali v glavnem spise in pesmi, se oglašali na natečaje, medtem ko novic o delu in življenju v šoli niso sporočali. Prav zato so septembra namesto dopisniškega krožka oblikovali dva: literarnega, ki bo nadaljeval tradicijo dopisniškega in se poglabljal v raziskovalne naloge, ter novinarskega, ki bo pošiljal v svet novice o šoli. Novinarski krožek vodi učiteljica Marija Nakičevič, ki je zbrala okrog sebe osem pridnih deklet, razen ene šestošolske same osmošol-ke. Vse rade pišejo in vse so radovedne kot prave novinarke. »Novice bomo sproti pisale in jih v sodelovanju s fotografskim krožkom pošiljale v razne časopise,« je povedala mentorica Marija Nakičevič. »Razen tega bomo izdelale stenčas, ki bo pri vhodu, tako da ga bodo lahko videli tudi starši. Pravega programa dela nimamo, saj nam bo novice prinašal čas. Vendar se ne bi rade omejile samo na šolo. Pisati nameravamo tudi o krajevnih zanimivostih. Začele smo s kalifornijskimi bučami in uspele z njimi v več časopisih. V načrtu je tudi šolski radio, pri katerem bodo članice novinarskega krožka prav gotovo morale sodelovati.« Da ne bi govorili samo o tem, kaj dekleta nameravajo, povejmo, da so nekaj dela tudi že opravile. Pustimo jim do besede. Mirjana Jereb: »Sprva ni bilo pravega zanimanja za novinarski Novinarska Foto: H. J. peresa Ivana Groharja v Podlubniku. krožek. Potem nam je mentorica razložila, za kaj pravzaprev gre. Zdaj smo navdušene. Razdelile smo delo, honorarje, ki jih daje Kmečki glas za objavljene prispevke, pa hranimo za zaključek leta.« Marta Omejc: »Z Mirjano sva napisali članek o Gorenjskem odredu, po katerem nosi ime nas pionirski odred. Nekaj gradiva sva dobili iz zgodovine odreda, pomagal pa nama je tudi učitelj zgodovine. V pionirski sobi nam je Štefan Urbane uredil stalno razstavo o Gorenjskem odredu. Najin članek je objavljen v šolskem glasilu Macesni.« Marjeta Pertovt in Barbara Vovk: »Pisali sva o šolskem športnem društvu Podlubnik, ki smo ga ustanovili. Posebnih težav nisva imeli, le pisati je bilo treba hitro. Misliva, da je za pisanje potreben tudi dober spomin, ker vsega pac ni mogoče zapisati, in sposobnost izbire najbolj pomembnih podatkov.« Barbara Porenta in Tanja Hafner: »Prevzeli sva šolsko kulturn0 društvo Ivan Tavčar. Šli sva na ustanovni zbor in poročali o njem. razen tega pa sva dobili še p*"0" gram dela društva. Z njim sva obogatili članek in ga poslali v Pionirski list.« Majda Lovrenčič: »Pisali smo spis na temo 40 let svobode. Da o) o tem lažje pisali, smo povabi}' igralca Aleksandra Valiča, ki je »v med vojno borec v Gorenjskem odredu. Njegovo pripoved smo zapisali, posneli in ga poslikali. B»0 je enkratno doživetje. Danes sm° imeli v gosteh Sonjo Zbačnik-Zo/* ko, udeleženko pohoda 14. divizije na Štajersko. Na ta način spoznavamo različne plati narodnoosvobodilnega boja.« Dekleta so natresle še kup rnisb. kaj vse bi rade delale. Ne le v Šoji. še bolj jih zanima, kaj se dogaja zunaj nje. Rade bi šle v mesto, spraševale ljudi, se ustavljale ob zanimivostih, poročale s prireditev in podobno. Seveda pa tudi želijo, da njihov trud ne bi ostal neopazen. Šolski stenčas in objave v časopisih bodo povedali, koliko bodo uspešne. H. Jelovčan Evropa pleše tudi v Kranju trie boogieju, med mladimi na zaho du najbolj priljubljenem plesu, pred Kranj — Drevi ob 17. uri bo v špor tni dvorani na Planini največja in najbolj znana plesna prireditev »Evropa pleše«, ki jo pripravljata Milde sorte in plesni klub Kazina iz Ljubljane. Na tej veliki mednarodni prireditvi bodo plesalci tekmovali v temperamentnih latinsko ameriških in privlačnih standardnih plesih, nastopil bo tudi svetovni prvak v elec- K FRIZERJU IN NA KOSILO Ob koncih tedna se po vsej Zgornjesavski dolini in tudi na Jesenicah — po lokalih in trgovinah — vedno bolj sliši nemška govorica. Sosednji Avstrijci, navdušeni nad padajočim tečajem dinarja in zanje vedno ugodnejši menjavi, na veliko kupujejo čevlje, meso, živila, obleko, hodijo k frizerju in v lokale na kosila. Če le malo vlečeš na ušesa, slišiš, da so vsakotedenski skoki čez mejo običajno taki: žena k frizerju, mož in sin v naji-mentnejši lokal na kosilo. V sosednji Avstriji je samo za žensko frizuro treba plačati 700 šilingov, za ta denar pa se v Kranjski gori imenitno nafrizi-raš in več kot dovolj ti ostane za bencin in za razkošno kosilo treh ali štirih oseb . . . Pri izbiri nagrajencev so upoštevali zlasti 1. uspešno in kreativno delo pri: Strokovna služba SIS občine Kranj .- r-- --—" vzgoji in razvoju vsestranske osebnosti otroka oz. učenca - interesnem in poklicnem usmerjanju učencev - strokovnem delovanju v OZD in izven nje - izobraževanje odraslih 2. požrtvovalno mentorsko delo z mladimi 3. aktivno družbenopolitično udejstvovanje ^Vj^ENJINU PIVKU, ravnatelju Srednje šole pedagoške^ alniškVlrTriaravoSlovno-matematične usmeritve Kranj stavili se bodo plesalci Kazine. Zlasti privlačna bo predstava Male Kazine, najmlajših plesalcev, ki se vračajo s pravkar končane turneje po sosednji Hrvaški. Mlade bodo zabavali plesalci, ki bodo tekmovali v disko plesu, break danceu in electric boogieju, navdušeni bodo tudi nad domačimi plesalci akrobatskega rock'n'rolla. Poleg odličnih nastopov tuje in domače plesne elite pa bo plesni spek-takel Evropa pleše tudi prava paša za oči, bleščeča revija plesnih oblek, barv in ritmov. Vstopnice v predprodaji ima na voljo Alpetour, če seveda spričo velikega zanimanja že niso pošle. DEŽURNE PRODAJALNE V soboto, 7. decembra, bodo dežurne naslednje prodajalne: od 7. do 18. ure: pri Petrčku, Kranj, pri Nebotičniku, Kranj, PC Oskrba Kranj, PC Planina, PC Planina-center, PC Britof, SP Labore, PC Preddvor, PC Ko-krica, od 7. do 13. ure Diskont Kranj, od 8. do 12. ure Diskont Naklo, od 7. do 17. ure PC Šenčur, od 7. do 19. ure Hrib Preddvor, Kočna Jezersko, od 7. do 16. ure Klemenček Duplje. ŠKOFJA LOKA SP Groharjevo naselje, mesnica Groharjevi naselje JESENICE Živila Kranj, samopostrežna trgovina Center, Titova 41, Delikatesa, Tomšičeva 70 TRŽIČ Mercator Bistrica, Živila, Maloprodaja Jelka, Mercator Ravne V nedeljo, 8. decembra, bodo odprte naslednje prodajalne: Gorenjka Cerklje od 8. do 11. ure, Delikatesa Kranj in Naklo v Naklem od 7. do 11. ure. NESREČE Pet ranjenih Kranj — Zaradi izsiljevanja P ^ nosti se je v ponedeljek, 2. dec . bra, v križišču pri dijaškem d01*^ Kranju zgodila prometna n?s\e$ Voznik specialnega vozila, 33-1 Danilo Hafnar iz Bistrice pri Trz je zapeljal v križišče, ko so na se J foru utripale rumene luči. Z a J strani je v križišče pripeljal ko . jjj vozil ga je 26-letni Ramiz Ar»^ Struževega. Ker mu je voznik ^ nar zaprl pot, je Arifaj začel zaVLjf vendar je kljub temu trčil v jevo vozilo. Zatem je pri zelen1 ^ pripeljal v križišče še voznik Jd.t/yl Golob, star 32 let, iz Kranja, H vito trčil v zadek Hafnarjevega ;il