List 48.
Mohar, *)
dobra klaja.
Ker nam je treba za živinsko kiajo čedalje več sker-beti, da pomnožimo živinorejo, je prav, da na vse strani gledamo, kaj pridelujejo tudi po druzih deželah. Res je, da vemo že za veliko detelj, trav in druzih rastlin, ki so živini dobra klaja; al imamo se dosti bolj puste, pešene zemlje, in dobro bi bilo, da bi tudi tako obsejali z rastlinami, ki jih živina rada je.
Taka klaja je ni oh a r ali m u h a r, ki spada v versto prosa, in ga Nemci imenujejo ^nemško proso". Ime mohar ali mu h ar že samo kaže, da je ta rastlina tudi Slovanom znana, ker to ime je čisto slovansko, in res je, da na Slavonskem, Hervaškem in Ogerskem sejejo dosti moharja in ga najbolj pokladajo konjem. Pri nas ni skor ne duha ne sluha o tej živinski klaji, čeravno jo nahajamo divjo. Tudi Francozi spoznavajo nje korist za živino in v moseljski okolici je sejejo obilo.
Vso to hvalo slišati od več strani sem naročil letos semena moharjevega in ga na peseni, pervikrat razorani zemlji vsejal. Vsak, kdor se iz Ljubljane pelje proti Selu, je morebiti zapazil letos na desni strani dolgo njivo z neko košato rastlino; marsikdo je gledal kaj nek je to, ker tako veselo raste — celo letos, ko je tako silna suša pritiskala celo poletje.   Mohar je bil to.
Iz lastne skušnje morem tedaj našim gospodarjem povedati to-le:
Mohar se seje, da ga kak mraz spomladi ne zatare, še le perve dni mesca majnika; seje se najpred podol-gama po njivi, potem pa počez, da je vse lepo enako, nikjer pregosto, nikjer preredko.  Dobro je setev povaljati.
Kadar začenja latje delati, naj se kosi, da se poklada živini sirov (Jrišeu) ali pa se posuši in kakor seno poklada. Ako pa si hoče gospodar semena pridelati, naj ga pusti na  njivi, da je latovje zrelo kakor pri prosu.
Enkrat pokošen zraste v ravno tistem letu spet, da ga še enkrat (to je, v drugo) kosiš ali le za klajo ali pa tudi za seme.
Na 1 oralu (johu) sem pridelal na pognojeni sicer pa zlo peseni zemlji  60 centov suhe klaje.
Mohar je dobra klaja, posebno konji in ovce ga radi jedo, pa tudi goveja živina; poklada se jim sirov ali suh, cel kakor je, ali  pa  v rezanco  zrezau.
Pol  mernika   ali   8  bokalov semena  je dosti   za   1 oral zemlje.
Na novinah se prav dobro obnaša, sicer pa mu je pešena, srednje dobra zemlja   najbolj  všeč.
Vsak ve, kakošna silna suša je bila letos, in mohar jo je premagal, da je bilo veselje viditi. In ravno za tega voljo je moja letošnja skušnja toliko več vredna, ker kaže, da se mohar na peseni zemlji še takrat sponaša, ko velika vročina in suša rast zatiruje.
*) Iz velikega zbora kmet. družbe 20. dan t. m.               Vred.
Zato ne prenapenjam hvale moharju, ako ga za po-skušnjo priporočam gospodarjem,  ki imajo take zemljiša.
Vsaki poddružnici kmetijski ponujam brez plačila pol mernika moharja, ki ga prejme, ako pošlje po-nj v pisarnico kmetijske družbe (v Salendrove ulice).
Kdor ga sicer želi kupiti,   ga dobi na vertu kmetijske
družbe ljubljanske mernik po 4 gold. nov. dn.
Fidelis Terpinc, predsednik kmetijske dražbe.