Št. 21. F V Gorici, 3. julija 1915. Leto VI. = „Xovi Č««.4’ i/liaj» : = dokler bo mogoče in za časa vojske ob sredah in sobotah ob 15. urah popoldne. Odgov n.i urednik: Anton Šinigoj. 1 isk.i ..Narodna Tiskarna" v Gorici. ===== „Xovi Čan44 stane : = 8 vinarjev, dokler je vojska v naši deželi. Prodaja se v Knjigarni K. T. D. in po trafikah. ---------- Oglasi po dogovoru. ----------- Upravništvo je v Gosposki ulici št. 6 drugo dvorišče. Lastnik : Konsorcij »Nove;ia Časa« v Gorici. Laški napadi ob Soči zopet odbiti. Naše ljudstvo — višek požrtvovalnosti. V nemškem listu smo čitali prejšnji teden, kako poroča častnik z našega južnega bojišča v gorah prijateljem domov med drugim: »Domače prebivalstvo je ideal, je višek požrtvovalnosti«. Stori vse hotel je reči — kar more, da gre vojaštvu na roko, da mu pomaga, da mu dela bivanje tukaj prijetno in ljubo. Malo preje je isti nemški list prinesel poročilo z italijanskega bojišča in sicer zopet iz krajev, kjer bivajo Slovenci. Pravi med drugim: »Čudovito dela tu domače prebivalstvo, katero preveva najvišji duh požrtvovalnosti in junaštva. Staro in mlado, starčki, žene in dekleta in dečki, saj možje so tudi na vojski, vse pomaga v najhujšem ognju, na najbolj ne=-varnih krajih. Seveda srna jim hvaležni, a kaj takega se mora videti. Sinoči nam je prinesla celemu strelskemu roju neka komaj 14-letna deklica 21 krat vodo, ki smo jo vsi zaželeli. Pravijo nemški vojaki, ki so ob izbruhu vojske z Italijo vozili skozi Dolenjsko, kako so jim naši ljudje prihajali nasproti ter jih pozdravljali z vso ljubeznijo ter jim dajali, kar si je moglo v sedanjih razmerah srce poželeti. Pisali so zopet nemški vojaki poročila domov, kjer omenjajo, kako so jih slovenske množice na Gorenjskem ob postajah sprejemale, obsipale s cvetlicami in jih pogoščale. Gledamo mi z lastnimi očmi tukaj, kako rado bivajo ranjenci prvo zdravniško pomoč prihaja naše ljudstvo na mesto, kjer doda jim daruje različna krepčila, mleka, vina itd. Na celi črti je slovensko ljudstvo pri vi jaku, ki mu brani domovino, 'bega branitelja ljubi, moli zanj, trepeče za njegovo življenje in mu služi ter mu daja vse kar more, da bi ga Dog obvaroval na straži proti zavratnemu Lahu. Ni čuda potem, da mu vojak, če opazi morda znake bojazni, krepko, odločno in z ljubeznijo zatrja: Ne boj se brate;'dokler smo tukaj mi, Lah ne pride sem! — Toda požrtvovalnost našega ljudstva me izvira samo iz spoznanja, da gre za eksistenco njegovo in njegovega slovenskega domovja, ampak iz globokega zavedanja, da treba storiti in žrtvovati vse, da se ohrani naša skupna domovina, naša habsburška monarhija. Naše ljudstvo je bilo ravno tako požrtvovalno pred letom dni, ko se je Italija še hlinila zaveznico naše države. Kako navdušeno so šli tedaj naši možje in fantje na boj za brambo domovine na severu! Kako požrtvovalno je naše ljudstvo prispevalo za Rdeči križ, za vojnopo-možne namene! In to v razmerah, ki jih ne bodemo mogli nikdar pozabiti.... Pa Božja previdnost se kaže povsod! Nemci v nemških listih pišejo sedaj, da preveva »naše slovensko ljudstvo najvišji duh požrtvovalnosti in junaštva. 'Staro in mlado, starčki, žene in dekleta in dečki, vse pomaga v najhujšem ognju, na najbolj nevarnih krajih«. Kako se je njih Sodba tekom enega leta spremenila! Niso nas poznali! Slovensko ljuds-stvej si jc vedno enako. K njegovemu življenju in čusvtovanju spada že od nekdaj tudi ljubezen do vere. do doma in cesarja. Sedaj imajo priliko gledati in proučevati vse to tisti, ki so nas preje poznali samo po imenu in iz predalov nam za-grizeno-sovražnega časopisja. In ko gledajo od blizu naš dom in ljudstvo, ki v njem prebiva, tedaj se čudijo n; se dl-vijo. Kaj takega niso še videli nikjer tu je višek požrtvovalnosti! Ti pa, slovenski red ob Soči, ki braniš s krvjo svojih najboljših sinov mejo cesarstva proti sovražnikom na severu in jugu ter tu ob svoji Soči, ljubi, delaj in se žrtvuj brez meje in konca naprej v smislu svojega starodavnega gesla: Vse za vero, dom, cesarja! Soča — grob laških o armad. Soča je te dni po velikem deževju narasla, da jo je strašno gledati. Popolnoma nenavadno v tem letnem času, kjer smo drugače imeli vročino in sušo. Modre barve nima več; postala je rjavkasta, vmazano-bela, siva. Struga njena je polna. 1 ako se peni čez skale in pečine, šumi in buči, da ne slišiš ob njenih bregovih niti pokanja kanonov niti treskanja šrap-netev in granat. Kakor da bi se pripravila, čistiti naše gore mrtvih trupel sovražnikov! Grozan-ski grob jim prireja. Besede Simona Gregorčiča se čudovito izvršujejo: »Kar bode shranjenih voda V oblakih Tvojega neba... 'I ačas prodrvi vse na dan. Narasti, vskipi v tok strašan!... Ter tujce, zemlje - lačne, vtopi Na dno razpenjenih valov! Hod Krnom, pri Tolminu, pri Plaveh, pri Gorici, pri Zagradu tisoči laških vojakov so že našli svoj grob. Sočirii valovi so se mešali ž njih krvjo, da so se daleč navzdol rudečili; njih trupla pa so padala v njene globine in globoko v njih v zadnjih sunkih zdrgetala. Sedaj jih meče iz sebe in odnaša proč, v veliki skupni grob Jadranskega morja. Proti Soči so Italijani obrnili pet armadnih zborov in sicer št. 1, 2, 4, 6 in er. kavalerijski zbor, kar izda najmanj 1,200.000 mož. Ogromna moč! Čete so zbrane iz vseh delov Italije. Če primer-jarno naše moči, pride na vsakega naših vojakov najmanj 4 včasih celo 5 laških Italijani so misVi da bo šlo silno lahko. Tako so našli pri nekem ujetem hiškam adjutantu bojno povelje: »4. junija bomo vzeli planoto pri Doberdobu. Zgodovina bo imenovala ta dan »Bitka ob Soči«. — Lahi so napadli, a bili so vrženi v Sečo nazaj. Tisoči so ašli tam ob Zagradu sv: jo smrt. V noči na 9. junij je začel sovražnik delati pri Zagradu most; v pontonih je spravljal čez reko svoje alpince in sred-njetalske čete v skupinah po 20 do 30 n ož. Sredi Sočine struge se tamkaj nahaja otok iz peska in gušča, sempatja poraščen z robido in drugim grmičevjem. Naši so Lahe pustili na otok,*kjer so se zbirali, da b jo od tam udarili na levi breg. Ko se jih je zadosti nabralo, pa so jih zjutaj ob petih naši skanoni pozdravili. Most se je takoj razrušil; laške čete na otoku odrezane. Razpršile sc se po otoku; vojaki so iskali zavetja pod trnjem in v grušču. Toda šrapneli iz naših topnv so prehajali iz enega konca otoka na drugi in zopet nazaj. Vse je ostalo mrtvo na otoku. »Otok mrtvih« ga odslej naši imenujejo. Nekateri oo se hoteli rešiti s plavanjem; a tudi nje in čolne je dosegal naš ogenj. Soča pa je valila mrliče naprej proti morju. Kako je bilo pri Plaveh, je bilo v »Novem Času« že zadnjikrat opisano. Naj k temu sledi še nekaj. Laških topov cenijo tam na 250. Po-četkom junija so ti svoja žrela obrnili proti tamošnjim višinam. Kol toča so prihajale laške granate in šrapneli. Laška artilerija je na vsako goro na naši strani pri Plaveh zmetala 1500 do 2000 granat. V Paljevu je bilo kakor v peklu. Toda Lalu so slabo streljali, ali prekratko ali pa na slaba mesta. Mislili so pa da so naši vsi raztrgani, zato je laška brigada 41. in 44. pešpolka naskočila. Odnesla je krvave glave. Dalmatinci pa so imeli ves tisti dan samo pet mrtvih. 13. junija so Italijani zopet napadli. Ponoči in podnevi so naskakovali. Tedaj so konečno naši skočili iz strelskih jarkov i i. izvedli protinapad. Prišlo je pri tem uo strašnega boja na nož, mož na moža! Italijani so zbežali. Nekega jutra je ležalo pred našimi žičnimi ograjami 1500 mrtvih' Italijanov. Med njimi je bil tudi general Airenfi, peveljnjk ravenske brigade, en polkovnik in več višjih častnikov. Uspeha Italijani niso mogli doseči nobenega. — * 27. maja in 7. junija je. kakor znano, sovražnik izvršil veliko napadov severne in severnozapadno od Gorice, na naše postojanke od Sabotinu in podgorskih višinah. 300 italijanskih topov je naperjeno tukaj proti našim hrabrim vojakom. Delovati so začeli posebno naslednje dni. 1017 granat je padlo na eno samo mesto. Dne 9. junija je napadla ena cela brigada. Par dni prej so bili napadi na Sa- botin odbiti. Tudi sedaj je bila sovražna premoč ob naših četah vržena nazaj. Pustili so Lahe do žičnih ovir. Potem pa so začele naše strojne puške. Od strani pa jih je napadla naša artilerija. Padali so po tleh kot muhe; kar jih je ostalo so tekli nazaj, pri tem pa so šli v ogenj laških strojnih pušk, ki sd ostanke deehnirale. Vsa brigada se je nato daleč nazaj pomaknila. Boj je bil začel proti pol desetim zvečer, v pol ure je bil končan. Ko s:,' naši .vojaki Ki. jun. zjutraj gledali na po- 1 rčjb pred šeboj so je videli pokrito na dolgo in široko z mrliči, ranjenci, puškami in strelivom. Italijanske zgube so bile o-gromne. 12'avtomobilov in mnogo voz le cel dan odvažalo njih ranjence. Naše patrulje pa so javile, da je še cel gozd poln mrličev. ❖ Tako gre naprej od Krna do morja. Kadar slišimo gromenje topov; kadar vidimo ponoči v naši bližini bliske iz njihovih žrel ter svetlobne granate v zraku - naša zavest nam pravi: Italijani so zopet te- peni. Soča pa čisti naše gore njih trupel, ko jih odvaja proti jugu v ogromni grob našega morja. S ve to v., a vojska. Vojska z Italijo. Prošli dnevi so bili na tem bojišču zelo krvavi. Po večdnevn. obstreljevanju ju s topovskim ognjem so Lahi naskočili na celi fronti ob Soči naše postojanke, a sc imeli povsod izredno velike zgube in prav nikjer niti najmanjšega uspeha. Dunaj 30. junija. Po nekaj dnevih odmora so pričeli Italjani z živahnejšo ofenzivo na fronti ob Soči. Predvčerajšnjem so naše čete odbile sovražni napad pri Plaveh. V okrožju Zagrada in Tržiča je sledil v pretekli noči po malih, brezuspešnih poskusih splošen napad, ki je pa bil vsepovsod odbit. Enako brezuspešni so bili napadi danes zjutraj pri Selcah in Tržiču. Artilerijski boji trajajo na celi črti in so posebno pri Soči zelo ojstri. Dunaj, I. julija. Včeraj popoldne je bil sovražni napad ponovljen po več infanterijskih diviz jah naperjen proti višnam doberdobske planote Povsod so bili Italjani vrženi nazaj z največjimi zgubami. Glavni napad sovražnika je bil izvršen na fronti ob Zagradu na hrib Kosič, severno zapadno od Cržiča pri Selcah in Vermelijanu je udrl sovražnik v naše sprednje jarke. Protinapad naše zmagoslavne infanterije je pa sovražnike vrgel spet nazaj v nižave Vznožje hriba Kosič 'e pokrito z trupli sovražnika ravno tako so se izjalovili napadi vzhodno od Cržiča ter se-verno-zapadno od Zagrada kakor tudi manjši napadi obmostje pri Gorici Po tem sovražnem napadu je nastal mir Z vznešenim duhom vzdružujejo naše zmagoslavne čete svoje pozicije Severno zapadno ob meji Koroške se nadaljujejo topovski boji. Izmenjava vojnih ujetnikov med Italijo in Rusijo. Iz Petrograda poročajo dne 30. junija v Monakom Italijanska vlada jc predlagala v Petrogradu naj bi se avstrijski ujetniki laške narodnosti v Rusiji izmenjavali z avstrijskimi ujetniki slovanskih narodnosti v Italiji. Kako se Italjani izgovarjajo radi svojih neuspehov. — Italijani ne morejo naprej. l ega niso pa oni krivi, ampak drugi, avstrijsk vojaki pač tudi ne, ker bi bilo za Italijo sramotno: torej je kriva tega meja sama. Avstrija ima mnogo boljšo mejo preti Italiji, kakor pa Italija proti Avstriji. Tukaj je krivda laških neuspehov. Prostovoljci proti Italiji. — V Dalmaciji se je javilo mnogo mož in fantov za prostovoljce proti Italiji. Iz drniške in prominske občine se jih je že javilo 500, ki so se oddali v ta namen vojaški oblasti. Kako sodijo Italijani o naših mejah. — „Conitie delu Sera" piše sledeče: Utrdbe ob avstiijssi meji so ta k o goste in tako strašne, da je nemogoče vojsko tako vo-d i', ki bi omogočila hitrejše napredovanje. Pied nami stoji sijajno branjen v zid, ki na in zapira vsa pota. Če hočemo zmagati, moramo predvsem ta zid podreti. Hud potres v Italiji — Pri Terni se je zemlja dvakrat močno potresla; škoda je velika, toda prikrivajo jo, ker se v tem mestu nahajajo velike ivormce jekla in orožja. Domneva se, da so ravno te tvor-nice zelo poškodovane. Sroi in Drač. -- Zadnjikrat smo poročali, da so prišli Srbi v Drač ob Jadranskem morju in ga zasedli. Švicarski listi poročajo, da so Srbi mesto proglasili kot del srbskega kraljestva. Črnogorci v Skadru. — Iz Rima poročijo 26 junija, da je črnogorski general Vukot č na čelu svoje vojsite ukorakal v S k a d e r. Dva dur pozneje 28. junija pišejo listi v Luganu v Švici, da so Črno-goici zastdii tudi sv Ivan ineduanski. Se-d ij korakajo proti Lhšu, kjer morda pride do kakega prerekanja z Italijani. Velike neurje v Italiji. - Veliki nalivi iti grozne nevihte so obiskali pred osmimi d’ evi kraje v Genovi in ob Rivieri. V mnogih krajih so polja poplavljana, ceste posebno v okolici Genove razdejane, celo žchezniški promet se je moral tukaj prc-k .titi. Ponesrečilo se je tudi mnogo oseb. Šl-odc cenijo na 16 milijonov lir. Avstrljsko-ruska vojska. Z vsakim dnem imajo Rusi vedno manj gališkega ozemlja v svojih rokah. \ dokaz temu hitremu prediranju priobčujemo uradno poročilo o galiških bojih: Dunaj, 1. julija. V vzhodni Galiciji se m laljujejo boji ub Gui-lipi vzhodno od Lv iva. Niše čete si na višinah vzhodno od Gnile Lipe m p ed >vale na več višinah in udrle v snvraž ie postojanke. Ravnotako se je posrečilo zavezniškim četam navzdoli po Roba yn u doseči vzhodni breg. Ob Dnjestru vlada popoten nnr. V okraju Vie-pr/. smo z sedli Z anose Višine severno od n ?. i i j e Tanevv smo v vsej dolgosti zasedli. Zapadno Visle so sledile naše čete umikajočemu se sovražniku do pred Tar-k \v-a. Skupni plen pod avstrijsko-ogrskem vrhovnem poveljstvu bojujočih se čet znaša v juniju : 521 častnikov, 194 000 mož, 93 topov. 354 strojnih pušk, 78 municijskih voz, 100 poljskih železniških voz itd. Dunaj, 2. julija. Zavezniškim četam se je pod poveljstvom generala Lissingen pt.srečilo osvojiti vse ruske postojanke ob Gnili-Lipi in vreči sovražnika nazaj. | Ujetih je bilo pri tem 7.760 mož in 18 | strojnih pušk. Na nemško-ruskem in nemško fran-j coskem bojišču se ni zogdilo v tem času ' ničesar bistvenega. — Na Ruskem so . Nemci meseca junija ujeli 27.695 mož, med temi 121 častnikov, 7 topov. 52 strojnih pušk in veliko drugega materijala. Prizmmje ^emc.*v o junaštvu Slovencev. V graškem listu »Tagespošt« z dne 30. junija čitamo prav lepo priznanje o lira-iTrcisti in junaštvu slovenskih vojakov, ki se skrpr.o z drugimi narodi bojujejo za : •. jo rodno zemlje. Tozadevno pravi vojni d pisnik istega lista: »Moram ome-Kit; šc eden nared, o katerem so listi nam nasprotnih štirih držav marsikdaj krivo . d:ii, da Je ta narod šel le s hladnim srcem v boj: S I o v e n c L Oni Italijari pa, ki so v teh dosedanjih bi-Jih Imeli c-i vavka z njimi, so na lat. i koži izkusili, Vaj je resnica na tej trditvi. Navdihnjeni s sveto jezo so šli ti Jugoslovani v boj proti , kar je laškega, tako da njihovi povelj: iki go v are le v izrazih najvišje pohvale o njih'.. Kako slabo so bili Italijani o nas podučeni, nam pokaže vest, ki jo je prinesel še pred laško vojsko neki italijanski časnik, ki je pisal, da vsi Slovenci na Goriškem in Kranjskem komaj čakajo na laško odrešitev. Mi sami smo se temu smejali, smo hrepeneli po onem trenutku, ko napoči dan, da z nožem v roki obrata mamo z tistimi Italjani, ki s poželjivo ruko segaj, po naši ljubljeni domovini. Kakor je bila naša žalost ob priliki nesre-.. k Mariji in p res v. Sicti Jezusovemu Rivno meseca i n -> j a in junija so se izv šile tako slavne zm ge n-iših čet v Gal.ciji, kakoi šuih bi si p;> človeško ne bi d znil ii hče piičakovati. — Tudi h navski Lah;, ki so se : aje bahali, di morajo dne 24. ju.rja v Goric* kositi, v T stu pa večerjati, so še vedno tam. kjer so bdi pred jedimn mesecem, čeravno so n is takorekoč nepripraviieiie zavratno n lp idli. Al ni tu očitni Božja pomoč? Zs to, ro.aki, le še molimo zaupno, da bomo rešena N'fjuov«jse ves: . Dunaj, 2. julija. Včeraj se je ponovil sovražni napad na Doberdobsko planoto Po večurnem pripravljanju po topovskem ognju, je večkrat napadla infanterija naše postojanke med Zdravščino in Vermeglianom TDalo prej so Lahi del obmostja pri Gorici z manjšimi silami napadli, toda bili so tukaj kakor ob Krnu vrženi nazaj Naše vrle čete so °^a*e kakor prej na svojih prvotnih postojankah Topovski boji pa trajajo še dalje na vseh frontah Širite Novi čas. Knjigarna Katoliškega tiskovnega društva priporoč slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo knjig, papirja i-skovin itd. ter zagotavlja svoje cenjene odjemalce locne postiezbe.