List 29.
Gospodarske stvari.
Velika vrednost krompirjevca kot senožetnega
gnoja. *)
Prideljuje se pri nas mnogo krompirja zato, ker je tečna jed ljudem in tudi dobra piča živali.
O krompirji ne bodemo govorili, al o perji njegovem ali krompirjevcu.
Skušnje nam pričajo, da kmetovalci, nevedoči njega vrednost, ga navadno le preveč prezirajo, kajti oni ga puste na kup zmetenega večidel segnjiti, pa ga dostikrat tudi kar na gnojišče devljejo ali ga pa za nasteljo
porabijo.
Vse drugače ravnajo s krompirjevcem drugod.
Vsak gornje-avstrijsk kmetovalec ga brž ko more izvOzi na svoje senožeti, dobro vedoč, da v kratkem času, kedar ga je raztrosil po senožeti, se kaže trata obraščena s temno-zeleno in visoko travo, kakor da bi jo bil pognojil z najboljšim mešancem.
Krompirjevec naj se tedaj po travniku raztrosi in tako ondi pusti do spomladi, da strohni, sprhne in razpade. Ostanki se potem spomladi pograbijo s senožeti. Navadno ga pa le prav malo ostane, da se pograbi; veči del krompirjevca se pogubi v proge ali brazdice na senožeti.    Nagrabljeno se pomeša med gnoj.
Izid ali dobiček tacega gnojenja je tako očiten, da se more spomladi do zadnje bilke pokazati, kje je krompirjevec ležal, kje pa ga ni bilo. Ondi, kamor je krompirjevec segel, trava naglo raste, je veča, gostejša in temnozelena. In vse to doseglo se je, in tako se pridelek pomnožil s tem majhnim trudom, da se je krompirjevec po senožeti raztrosil, kar lahko stori sleherni fantič, da le hlače nosi.
Čudovita gnojina moč krompirjevčeva pa izvira od tod, ker krompirjevec obstoji iz nekoliko delov kali-a ali pepelika in fosforne kisline. Ako sežgeš en cent suhega krompirjevca, dobiš 17 do 18 funtov pepela, v kterem je 7—8 funtov pepelika ali kali-a in \\ funta fosforne kisline.
Srednji pridelek krompirjevca se ceni na enem oralu do 15 centov, kteri tedaj dd 100 do 120 funtov kali-a in 22*/2 funta fosforne kisline. Razvidno je tedaj, koliko kali-a in fosforne kisline se po nevednosti zavrže, če se krompirjevec pametno ne porabi, ampak neumno zavrže.
Res je sicer, da se tam , kjer se krompirjevec za nasteljo porabi in med gnoj pomeša, toliko delov njegove vrednosti ne izgubi; vendar kjer narava sama že naprej  nam drage snove na drobno razdeljuje,  naj
*) Jako draga nam ponudba.                               Vred.
jih sami nikar nazaj   na  nezdravo  in  škodljivo ne vodimo!
Tudi se moti, kdor misli, da bode pepelikove in fosforove vrednosti v podobi pepela sežganega, iz enega orala požetega krompirjevca tako lahko in enakomerno na površje razdelil, kakor se to zgodi s krompirjevcem. Pa tudi to se mora pomisliti, da na vsak drugi način porabljeni krompirjevec prizadene veče stroške in poleg tega še zgubo časa.
Kjer pa se misli krompirjevec za gnojilo senožetim ali travnikom porabiti, nikar naj se ne pusti, da bi se popolnoma posušil, ampak požanje naj se, kedar perje začne velo prihajati in rumeno. Ako se dovelj do časa poreže, ne dobi se le več krompirjevca, temuč to tudi stori, da se rastlinske koreninice zavoljo svoje veče teže močnejše in globokejše vkoreninijo in se morejo potem vspešniše vetrovom zoperstavljati, sicer pa tudi varujejo čvrsto rastle zeliščne obrastlike in zarastke.
Po „Prakt. Landwirth". Govekar.