Sploine vestl. — Vse šole se prično 16. septembra. G. prosvetni inspektor nam uradno poroča: Mi= nistrstvo prosvete je odredilo pod O. N. br. 65.102, z dne 23. avgusta t. 1., da začnejo vse osnovne in meščanske šole s poukom šele dne 16. septembra. Srednje šole so do« bik glede začetka šolskega kta posebna na* vodila. — VZS je končal načclno in podrobno debato o načrtu zakona o srednjih šolah. ka> kor doznavamo, je zakon doživel nekaj bistvenih sprememb, končna vsebina je odvis« na od prosvetnega ministra. Zdi se, da bo obvdjalo stališče, da ohranijo stare privatne gimnazije in ostale srcdnjc šolc svoje stare pravice in da bo zakon delal razliko med sta* rimi privatnimi šolami in tistimi, ki se bodo na novo ustanovile. ker se v prvotnem naertu zakona o srednjih šolah ni nahajal nikak pa* sus o vzgoji in učnih predmetih, je vrhovni zakonodajni svet sprejel sklep, s katerim predlaga, naj se v zakon sprcjme tudi srcd* nješolski učni načrt, iz katerega se bo .videlo, kakšne cilje zaskduje srcdnješplska vzgoja in pouk. Kar se tiče privatnih šol, sta va/.na dva naeelna sklepa, ki jih je prcdložil vrhov* ni zakonodajni svet. Prvi skkp pravi, naj se privatne šole dele v take, ki ima.io Di-avico javnosti in v take, ki je nimajo. Glede onih šol, ki imajo to pravico, naj ostane vse pvi starem ter bi se mogli izpiti polagati na teb? šolah in bi ueencem nc bilo treba polagati iz* pitov, t. j. male in velike mature na državnih zavodih. Drugi sklcp je načelne važnosti in pravi, naj se dosedaj obstoječe privatne gimnazije obravnavajo tako, kakor dosedaj in obdržijo iste pravice. Sprejet je bil tudi doi daten predlog, naj sc v slueaju, če se prvi predlog ne sprejme, sprejme določilo, da naj se privatnc gimnazijc dovoljujejo brez ozira na to, kdo je njihov lastnik. Ta dodaten pred« log je važen zato, ker bi se po prvotnem na* črtu, te pravice ustanavljati privatne gimna* zije, ne smela poslužiti nobena korporaeija, tcmveč le zasebniki. Tudi določbe glede no= vih profesorskih plač so v celoti sprejete. V prosvetni politiki se bo v tem oziru v glav« nem določilo, kaj so občine dolžnc pmpe* vati. Gre za zemljišea, ki ga morajo občine dajati za različnc vrste šol, za kurjavo in raz« svetljavo učiteljskih, oziroma profesorskih stanovanj ter za šolske zgradbe, ki naj bi Jih eventuclno prevzcla oblast. — Zakon o učiteljišcih pred VZS. Vr> hovni zakonodajni svet je danes popoldne obravnaval zakon o učiteljiščih, ki ima v celoti 98 členov. Čl. 2. predvideva, kakor je predlagalo ministrstvo, da so odskj naprej vsa učiteljišča samo državna ter izključuje, da bi v kakršnikoli obliki obstojalo kakšno zasebno učiteljišče v državi. V ostakm je zakon urejen analogno zakonu o srednjih šolah s to razliko, da so temu zakonu prides jana določila o pedagoškem in gospodarskem pouku ter pouku ročnih del. Profesorskc plače so izravnane s plačami ostalih profe* sorjev srednjih šol. Vzdrževanje zgradb pade kot pri gimnazijah na oblasti, s to raz* liko, da pri ueiteljiščih ne odpade na vsako oblast cna šola, temveč obstoja šolski teri* torij ter mora skrbeti za vzdrževanje zgradbe tista oblast, pod katero spada teritorij. Pri vsakem učiteljišču se predvideva državni in= ternat, v katerega bodo morali hoditi vsi, ki posečajo učiteljišče. Ta internat pa se bo zgradil, kakor določajo poznejši paragrafi, šele pri novih učiteljiščih. Nejasno jc tudi, ali bodo morali hoditi v ta internat tudi tisti, ki so doma v krajih, kjer obstoja učiteljišče. Vsak učitelj, ki ne položi izpita v roku štirih let, bo odpuščen. Določbe glede delokroga ravnatelja in njegovega stanovanja. šolskcga sveta ter šolskega zdravnika in higijene so sliene določbam srednješolskega zakona, ki se sploh v mnogih točkah sklicuje na sred= nješolski zakon. Tudi v načrtu zakona o uči= teljiščih ni učnega načrta, ki se bo uredil s posebno uredbo. Ker so katehetje ostali, je samo ob sebi razumljivo, da ostanc tudi ve= rouk. Načrt predpisuje pet let šolanja na učis teljiščih in se sprejmejo na učiteljišča samo dijaki, ki so napravili nižjo maturo ali pa sprejemni izpit na podlagi dovršene meščans ske šole. Vrhovni zakonodajni svet je na seji v načelu in podrobnostih predebatiral za= kon o učiteljiščih. Stavljen je bil predlog, da se tudi gledc učiteljišč ohranijo zasebne šole, kakor dosedaj. — Vrhovni zakonodajni svet je razprav* ljal o zakonu o učitcljiščih, nakar bo prišel na vrsto zakon o mcščanskih šolah in končno zakon o osnovnih šolah. — Ukinjenje splošne zakonske določbe o uradniški stalnosti. Po 51. 234. zakona o urad* nikih, oziroma po 51. 1. zakona z dne 21. julija 1926, s katerim se izpreminja navedeni člen zakona o uradnikih, pritiče s 1. septem« brom tcga kta vsem državnim uslužbcnccm stalnost v službi. Ker pa je bila med tem z novimi zakoni odvzeta stalnost sodnikom rednih sodiše, zatem članom Glavne kons trole in članom Državnega sveta, se je v skladu s tem pojavila potreba, da sc ukine tudi stalnost ostalega državncga uslužben* stva, kar je bilo izvršeno z zakonom, ki ga je Nj. Vel. kralj te dni podpisal na predlog ini= nistra pravde in ki sc glasi: Člen 1. Ukinja se 51. 234. zakona o državnih uradnikih in o ostalih državnih uslužbencih civilnega reda od 31. julija 1923. leta z vsemi njegovimi izs premembami. Č.l. 2. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se objavi v »Služ* benih Novinah«. Člcn 234. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbeneih se glasi: »Državni uslužbenci v vsej kraljevini, razen onih, ki so oznaeeni v elenu 224. tega zakona, uživajo stalnost po preteku treh let od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, brez ozi= ra na dosedanjc predpise.« (Citirani člen 224. dajc od vsega začctka stalnost članom Dr= žavnega sveta, Glavne kontrole, sodnikom rednih sodišč in učiteljem, ki niso smeli biti po dosedanjih zakonih ne premeščeni ne od = puščeni iz službe). Gornji triletni rok je bil s kasnejšim zakonom podaljšan še za tri lcta. — Sprememba zakona o pobijanju zlorab v uradni dolžnOsti. Nj. Vd. kralj je na predlog ministra pravde podpisal zakon, s kate* rim se izpreminja dosedanji zakon o pobijanju zlorab v izvrševanju uradnih dofznosti in ki se glasi: Člen 1. Člcn 6. zakona o pobi= janju zlorab v službenih ¦dolžnostih od 30. marca 1929 (»Službene Novinc« št. 78 od 3. aprila 1929) se izpreminja tako, da se glasi: Člen 6. Stvarna in krajevna pnstojnosF za postopanje proti kaznjivim dejaiijem po tem zakonu naj se presoja po pretlpisih obstoječih zakonov o kazcnskosodncm postopku. Po dosedaj veljavnem zakonu so bila pristojna za postopanje okrožna sodišea na sedežu apes lacijskih sodišč za celo področje apelacijskes ga sodišea. To se je izkazalo za ncpraktieno, zato je bil člen 6. spremenjen tako, da je se= daj tudi za postopanje po zakonu o pobija« nju zlorab v uradnem poslovanju pristojno sodišče, ki jc pristojno po kazenskopravdnih redih za kršitve kazenskega zakona. — Anonimnim dopisnikom. Dopise, ki prihajajo anoninino na uredništvo, vržemo brez pardona v koš. Če ni dopisnik podpisan, ga urcdništvo priobči brez podpisa, ako lahko zanj prevzema odgovornost. V nobc nem slučaju pa ne bo priobčilo uredništvo dopisa, pri katerem spremni dopis ni podpi* san s polnim imenom. — Uvedba enotnega srbsko=hrvatskega pravopisa v šolah. Na predlog posebne znan» stvene komisije je prosvetno ministrstvo odredilo, naj se uvede v vseh šolah enoten srbsko4irvatski pravopis. Komisija za izena* čenje srbsko«hrvatskega pravopisa je kon* čala svoje delo in predložila ministru prosvete poročilo o svojih zaključkih. Na pod* lagi tega poročila je minister prosvete izdal pravopisna navodila za vse ljudske, srednje in strokovne šole kraljevine SIIS, ki bodo objavljcna v eeloti v »Službenih Novinah« in v »Prosvetnem glasniku«. Naredba, s katero se uveljavljajo ta navodila, se glasi: »V vseh naših šolah se uporablja pravopis. ki sloni na veliki jezikovni in pravopisni rcformi Vuka karadžiča. Čeprav pa se ta pravopis ravna po istih osnovnih načelih, so sc vendar v raznih krajih naše države razvile neenakosti, ki preprečujejo popolno enakost v pouku, tako, da celo učitelji pogostokrat ne vedo, kateri pravopisni naein je boljši in katerega je treba uporabljati. V interesu izenačenja pouka, 5im pravilnejšega ocenjevanja učen= cev in čim večje pismenosti v naši državi so v poročilu našteta vsa kolebanja doscdanjc« ga pravopisa ter se ugotavlja, kaj treba upo; števati v bodoče v takih primerih. V redkih primerih bosta pripuščena dva nacina. Na* stavniki bodo morali skrbeti, da se v teh primerih v eni šoli ali iste učence poučuje samo v enem dovoljcncm načinu. — Način pisave, kakor ga določajo ta pravila, se mora uporabljati tudi v vseh novih izdanjih šoU skih knjig. Noben učbenik ne more biti po« trjen za šolsko knjigo, ako ni napisan po teh pravilih, pa naj predstavlja novo izdanje že preje izdane knjige ali povsem novo knjigo. Izvzeto je samo ono, kar ne spada pod ta pravila ali kar je bilo že po svojem bistvu doslej izenačeno. Razume se po sebi, da bo pouk v naših šolah šele tedaj popolnoma izenačen, kadar bo tudi njegova terminologija ista, toda ta stran izenačenja šolskega pouka zaenkrat ne spada semkaj. Ta način pisave se naj upelje v vse naše ljudskc, srednje in strokovne šole s šolskim letom 1929./30. M\nistrstvo prosvete P. Br. 15.042. — Ministcr prosvete Boža Z. Maksimovič 1. r. — Petinštiridesetletnica učiteljskih abi= turijentov letnika 1884. Dne 8. septcmbra t. 1. se sestanejo ostanki nekdaj številnega letnika 1884. mariborskih učiteljskih abitu« rijentov v Rogaški Slatini na proslavo svoje petinštiridesetletnice, in sicer učitelji v po* koju: Anton Glaser, Anton Gnus, Anton Kosi, Miloš Lesnika, Drago Maršič, FraVie Sehonherr, Anton Sivka, Vinko Stoklas in vekposestnik Fran Slane. — Nov ročni zemljevid naše države. V založbi Učiteljskega doma v Mariboru je iz< šel nov ročni zemljcvid Jugoslavije. Avtorja sta mu profesor Baš in Slavoj Dimnik. Že imeni obeh strokovnjakov jamčita, da je zemljevid prvovrsten. Pri izdelavi se je ozi« ralo na najnovejše po raznih strokovnjakih ugotovljcne podatke o naši državi. Zato je ta zemljevid absolutno točen, česar ne mo> remo trditi o drugih izdajah, ker so večinoma prirejene še po predvojnih kartah o ozcmlju naše države. Novi zemljevid ne bode samo dober učni pripomoeek našim šolam, ampak bode prišel prav vsakomur, ki se hoče po* učiti o tem ali onem o naši državi. In takih je vedno več pri nas v vseh stanovih. Zcrnlje* vid je izdelala litografija Mariborske tiskar« ne zelo pregledno in plastično. Za tako tcme= Ijito domače delo je eena 6 Din naravnost nizka. Zemljevid je dobiti v vseh knjigarnah. — Tovariše(ice) radovljiškega okraja po= novno pozivam, da plačajo društveno čla« narino za lcto 1928./29. Nekateri dolgujejo še vso elanarino. Prihranite si posledice! Čla- narina za leto 1928./29. znaša 170 Din. Za z učitelji poročcne učiteljice pa 90 Din. — P. Golobič, blagiijnik. — Nova šolska knjiga. V zalogi Oblast« ne zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani je pravkar izšla knjiga L)r. Janko Bezjak: Ueu= tsehes Ubungsbuch — Nemška vadnica za slov. meščanske in srednje šole. III. del (Tretja stopnja). 8" 256 st. Ljubljana 1929. C-ena vezani knjigi 44 Din. I. del: Gramatik. II. dcl: Lesestueke. — Hidrografska raziskovanja na našem Krasu. Društvo za razi.skavanje jam v Ljub; ljani namerava v prihodnjih tednih prouče« vati zveze med kraškimi potoki v gorenjem toku Ljubljanice. Raziskovanja sc vrše na ta način, da se voda, ki izginja v požiralnikih v zemljo, barva s primernimi barvili in da se pri nižje ležceih studcncih opazuje, kje priteka barvana voda na dan. Barvilo, ki ga bo društvo uporabljalo (uranin), je za elo= veka, živino in vodnc živali popolnoma neškodljivo, na kar izreeno opozarjamo. Ugo« toviti se da že v silno majhnih količinah, ker daje vodi zelo močan zelenkast sijaj (fluo= reseenca). Ze en gram omenjenega barvila obarva stotisoč litrov, t. j. sto kubičnih me> trov vode tako močno, da se barva v debelejši plasti vode, n. pr. v daljši cevi šc prav lahko -spozna. Na ta proučevanja opozarjamo prebivalstvo Notranjske, t. j. v okolišu Loža, Cerknice, Planinc, nadaljc na robu ljubljanskega barja od Vrhnike do Prcserja. kdor bi opazoval pojav barvane vode, se vljudno.-Baproša, da zajamc in shrani v čisti stekleniei približno pol litra vode in nas o tem takoj obvesti na naslov: »Društvo za raziskovanjc jam, p. a. županstvo občinc Stari trg pri Rakeku«. O poteku in izidu raz* iskovanj bomo javnost obveščali.